Fran Ramovš 
R E L A T I V N A K R O N O L O G I J A 
S L O V E N S K I H A K C E N T S K I H P O J A V O V 
S pr imer javo med s lovanskimi jeziki moremo ugotovi t i na ravo akcen ta 
in n jegovo mesto v besedi (fonetični enot i ) ; za na ravo pr ide v poštev 
poleg čakavščine in rušč ine tudi slovenščina, ki je v mar s ikakem pogledu 
ohrani la s ta re jšo s topn jo kakor shrv. dialekta ka jkavšč ina in s tokavšč ina ; 
za določanje kvant i te te pa so odločilni p redvsem pojavi v zapadno-slo-
vansk ih jezikih. Z vsëmi temi pr imer javami moremo ugotovit i , da je 
Ipras lovanščina v svoji končni razvojni faz i imela šest akcentov, št ir i po na rav i razl ične na dolžinah in dva po naravi razl ična na k rač inah . Tri je 
od t eh preds tavl ja jo iz pre jšn j ih dob (indoevropščine) podedovane akcen te , 
čeprav so se mogli delno v svojem bistvu izpremeni t i ; imenu jemo jih 
za to s ta re akcen t e : stari aku t (dolgo rastoči poudarek) , stari c i rkumfleks 
(dolgo padajoči poudarek) in stari k ra tk i c i rkumf leks (padajoči pouda rek 
na kračinah) . Ostali t r i je pa so nastal i šele v pras lovanič in i sami 
iz novih fone t ičn ih ali s tavčnih zvez. Pojav pos tanka t eh novih ak-
centov imenu jemo sk ra tka pras lovansko me ta ton i jo ; ta izraz je sicer 
s amo deloma upravičen, t a k r a t namreč , če gre za p r emembo akcen t ske 
n a r a v e istega, že od pre j pouda r j enega z loga; z meta toni jo pa so v 
zvezi tudi razni premiki akcentov, ki imajo za posledico pojave po 
narav i enakšn ih , to re j tudi meta ton i ran ih akcentov . S tare akcen te ozna-
č u j e m o po splošni navadi z znaki ' , A in " ; me ta ton i r ane pa in *. 
Pri tem je meta ton i ran i stari a k u t dal novi padajoči pouda rek star i 
c i rkumf leks pa novega ras točega ' ; meta toni ja je na krač inah rodila novi 
k ra tk i pouda rek ' . Metatonirani poudark i so bili po svoji in tenzivnost i 
\ zelo izraziti , krepki , kako r moremo tudi iz s lovenščine same sklepat i in 
za ka r so priča tudi razni pojavi v zapadnos lovanskih jezikih. Z ozirom 
na pre jšnje , podedovane , j ih imenu jemo tudi nove (novi aku t , dolgi in 
kra tk i , in novi dolgi c i rkumfleks) . 
Po zgodnj ih s lovenskih izposojenkah (na prim, miza, goUda, Ptuj, 
Rim, Kränj, kriz itd.), po izposojenkah, ki so n e k a j stoletij mla jše in 
izvirajo predvsem iz s ta re bavaršč ine ter s rednjev isoke n e m š k e razvojne 
s topn je (gl. I. Gra fenauer , Razprave Znans tvenega druš tva I.), dal je po 
r azmer ju , ki v akcen tsk ih pogledih vlada med slovenščino na eni s t rani 
te r čakavščino in š tokavščino na drugi s trani , in končno po razmer j ih , 
ki se javl jajo v obsegu s lovenskega jezika samega ter n a m pričajo o 
posameznih dialekt ičnih stadij ih, po vseh teh pr ičevanj ih in dokazil ih, 
moramo sklepati , da je prvotna slovenščina bila t ako glede na rave po-
samezn ih akcentov, glede poudar j enega mes ta in glede kvant i te t ident ična 
s končno razvojno s topnjo pras lovanskega jez ika in da je proti sedanj im 
t rem akcen tom ( ' , r in "") imela šest po narav i razl ičnih akcentov, iste, 
ki smo jih v uvodnem ods tavku navedli . 
Za p rv i s tadi j moremo glede akcen t ske narave , poudar jenega mesta 
in kvant i te te shemat ično navest i tele ugotovi tve in iz n j ih nepos redno 
ter zgodaj sledeče novost i : 
1. a (stari aku t na dolžini) se sprva obdrž i ; a k a j kmalu se sk ra j ša 
v ' in slej ko p re j sovpade z meta toni j sk im to novost ima slovenščina 
s k u p a j s s rbohrvašč ino; skra j šan je , ki zadeva samo kvant i te to , je morda 
vendar le v zvezi z i zpremembo na rave s ta rega ras točega poudarka na 
ta način, da je enakomerno ras toča in tonaci ja p reha ja la v ravno, ekspi-
raci jski pri t isk pa jo je razpolovil (dobimo nekak „pre t rgan i" akcent) , 
drugi del pa je bil š ibek, šepetan, po zvenu zelo oslabljen (prim, podoben 
pr imer pri le tskem „p re t rganem" akcentu) , od tod skra j šan je , prim. R. J ^ 
Ekblom, Sprakvet . Sällskap. i Uppsala Förh. 1 9 4 9 — 5 0 ; pr imer brätrb, 
kriva > bràtrb, krava ; 
2. a (stari c i rkumfleks na dolžini) os tane po naravi in mes tu ne izpre -
men jen , vsa j prva stoletja a lpske s lovanščine; prot i koncu I. t isočletja se ta ^ 
akcen t pomakne , če je dana možnost , na nas lednj i z log; pr imer zlato ; 
3. ô (stari c i rkumfleks na kračini) p rav t ako sprva os tane ; s pos tankom 
slovenskih zaprt ih zlogov (t. j. po onemitvi fonet ično š ibkih reduc i ran ih 
vokalov) pa se ~ podal j ša ; isto podal jšavo izkazuje jo odprt i končn i zlogi,/ 
morda je bila t u d F v in tern ih odprt ih zlogih kot vmesna s topnja t ik pre " 
pomikom na naslednj i zlog, to re j p rehodno u t e m e l j e n a ; ke r je s podal j 
šan jem nastopi lo i zenačen je med j _ J n ô je jezik poslej imel samo ДоЩ 
padajoči poudarek ; pr imer oko, iô,'Ьбдъ, böga, sl-Ьодотъ, пбдъ/ь, hogita ; 
Ьо. 
Ž . 
\ 
4. â os tane sprva po naravi ne i zp remen jen in se raz l iku je od a t ako 
po intonaci jski liniji kot po in tenz i te t i ; za to se ne udeleži pomika na 
naslednj i z log; pr imer déla n o m . p l . , rybç instr . sg., гуЬъ g e n . p l . dêlajç 
prez. ; 
5. à os tane sprva ne izp remen jen in se po naravi in intenzi te t i raz-
l ikuje od a ; za razl iko je t r eba (z ozirom na poznejše slov. podal j šan je 
krava v kräva) upoštevat i dejstvo, da je novo aku t i r ana dolžina vseskozi f 
oh ran jena , t ako tudi v zadn jem ali ed inem besednem z logu; pr imer vlàsb 
gen. pl., vràtb gen. pl., krâljb, kljiičb nom. sg. ; 
6. ô (novi a k u t na kračini) os tane n e k a k o do onemitve fonet ično 
š ibkih ь, ъ na s ta rem m e s t u : konjb, pbsb, d%nô, enako tudi v in te rnem 
besednem zlogu: volja, koža, s&na; je identičen s skra jšan im * iz prvotnega 
s tarega dolgega aku ta , gl. točko 1. 
Tako se n a m prvotnih šest akcentov zreducira že želo zgodaj v 
štiri s lovenske; dolgega in k ra tkega ras točega ter dva dolga pada joča 
akcenta , ki sta si po narav i in jakost i r az l i čna : " in 4 
Sproti smo omenili že n e k a t e r e s lovenske akcen t ske pomike. V 
glavnem jih moremo karakter iz i ra t i tako- le : 1) padajoči poudarek se 
h 
8 17 
p o m a k n e na sledeči zlog (zlatô, okô, bogâ, z-bôgom, nohät, nohta)', 
2) rastoči k ra tk i pouda rek pa se s končnega zloga p o m a k n e na p r e d -
hodDji besedni zlog (t. j. v smislu pomikov, ki so se tud i ob praslovanski 
meta toni j i dogaja l i ; časovna razl ika se seveda kaže v različni naravi 
novega akcen ta , t am na prim, kljiičb iz kljüch, t u pa slépca iz slepca). 
Obadva pomika nam kaže ta , da slovenščina p reusmer ja in tonaci je besednih 
zlogov in da teži k novim intonaci jskim in in tenz i te tn im točkam v sklopu 
novih enot . Drugi pomik je zanimiv, k e r se jasno vidi, da se je vršil v 
zelo razl ičnih dobah in da je bil vsak ikra t odvisen od razl ičnih fak to r j ev , 
ki so p a č v tisti dobi še obstajal i . Najstarejši je pomik na p red ton ično 
dolžino (duša, slëpcà v duša, slépca) ; tega so se udeležili p rav vsi s lovenski 
d ia lekt i ; izvira iz časa, ko je p red ton ična dolžina še eksistirala^ Časovno 
m u po mnogih stolet j ih (ponekod je še danes dial, žena ohran jéno) sledi 
pomik na predtonično poln vokal e in o (prvotna krač ina) ; odločevala 
je za ta pomik končna c i rkumf lek t i r ana kračina, ki j e prenaša la in tenzi-
te tn i višek čedal je bolj na začetek zloga, dokler ga ni preložila na konec 
spredn jega zloga (vmesni dvoakcentski s tadi j ni i zk l jučen : žena). Samo 
v obrobn ih dialekt ičnih pasovih (Štajersko t e r Kras s Pr imor jem) pa 
nas topa tudi pomik na korenski polglasnik (maglà v màgla ; š ta j . megla 
je pa pravzaprav ident ično z žena, ker tu je polglasnik prešel v e); v teh 
pasovih je ugotoviti splošno t endenco proti končno poudar jen im besedam. 
Doba (čas) in obseg (geografi ja) vsak s svoje s t rani po t r ju je ta zgorn jo 
zapovrs tnost pomikov in razl ične fak to r je , ki so j ih sproži l i ; prim. F. 
Ramovš, Lud Stow. I, A, 48 si. 
Glede kvant i te te je bilo že omen jeno sk ra j šan je s t a roaku t i r ane dol-
žine in poda l j šan je c i rkumf lek t i rane kračine . Dolžine se v nepouda r j enem 
zlogu sčasoma skra j ša jo , na jd l je se še ohrani pred tonična dolžina (do 
pomika duša v duša. Mnogo poznejš i so (zato tudi samo dialektični) 
pojavi podal j šanja krač in v in tern ih besednih zlogih (gor. vola proti pkm. 
vôla). Glede pojava kräva v kràva, ki se je pozne je v s lovenščini isto-
časno z vôlja podaljšalo v kräva, j e t r eba pr ipomnit i , da ne gre za raz-
voj, kako r si ga je zamislil M. Valjavec, Rad knj. , 132, 120 (z vmesno 
s topnjo vrâna, ki jo i zkazu je shrv., kaj t i podal j šan je bi moglo dati vrâna, 
n e pa vräna), še m a n j je ve r je tno Breznikovo JA, 32, 407 mnen je , da 
vrana sploh ni bilo v slovenščini sk ra j šano (protivi se t emu brat); pra-
vilno pojmovanje imata Leskien JA, 21, 321 in Vondrâk VSGr. I., 225. 
Razmer je slov. krava : shrv. krava pove ob skladnost i slov. zêt s shrv. 
. zèt, da je v dobi 9. stol., ko sta bili obe obliki tudi glede števila zlogov 
enakšni , morala vladati akcen t ska sk ladnos t v obeh pr imer ih in da je 
poznejša s lovenska doba podaljšala kràva v kräva, dočiin je v vseh eno-
zložnih pr imer ih in onih, ki imajo na končnem zlogu skra jšani * iz s tarega 
dolgega aku ta , kračina še nap re j ostala in ta kra tk i * j e kasne je prešel 
v kra tk i c i rkumfleks . Dokaz zato j e popolna ident ičnost med slov. völja 
in shrv. vôlja ob r azmer ju slov. konj : shrv. *kônj (čak. konj s podal j šavo 
pred sonornikom), š tok. konj. Slovenščina sama nam po pojavih v dia-
lektih na črti Rezija, Koroško, Slovenske gorice in P rekmur j e , ki kažejo 
popolnoma d rugačno ob ravnavan je s ta roakut i ranega é kako r pri s ta lno 
dolgem ê, izpričuje stadij podaljšanja staro akutiranih kračin, ki je nastö-
pil v južnem predelu slovenščine dokaj zgodaj (nekako proti koncu 12. 
stoletja) ter zato doživel iste reflekse kot stalno dolgi ê, v imenovanem 
severnem pasu pa se je podaljševanje vršilo pozno (morda v 16. stoletju) 
in zato izkazuje ê redko ozek ref leks (Rezija, Zilja; vendar i ozir. ia za 
stalno dolgi ê), zvečine še vedno širokega (Rož, Podjuna, Remšnik), 
na skra jnem vzhodu pa ima prekmurščina še do danes kračino ohranjeno; 
prim. F. Ramovš, ČJKZ VI, 13 si. 
Iz vsega navedenega sledi, da more dolžina eksistirati samo v po-
udar jenem zlogu (izvzeti so dialekti, ki zgoraj omenjene podaljšave internih 
besednih zlogov še niso izvršili), kračina p a samo v končnem ali edinem 
poudarjenem zlogu (izvzeti so dialekti s tipom mbgla) ali p a v neakcentu-
irani legi.flSpryjy je še ysak_zlog imeLsvojo intonacijo. odvisno od narave 
zadevnega Tökala ; slovenščina pa si je ustvarila \nov sistem' s tem, da 
uravnava intonacijo neakcentuiranih zlogov po akcentuirànTn zlogih ^j z 
izobraževanjem intenzitetnega viška, ki Je vedno na poudarjenem zlogu 
in je bil kot najjačja ekspiracijska točka tudi za celo besedo najvažnejši , 
je uravnala tudi melodijo neakcentuiranih zlogov. Ne gre več za intonacijo 
zlogov, marveč za intonacijsko linijo besede, linijo, ki je us tvar jena po 
ekspiracijsko akcentuiranem zlogu. Pred viškom so zlogi ali ravni, enako-
merni ali pa rastoči, za viškom pa so padajoči. ,(,...• ; 
Narava opisanih akcentov in navedeni pomiki so nekdanjo svobodno 
akcentuacijo d o k a j izpremenili in določili za akcentsko morfologijo (trt) 
osnovne norme : 1) če ima beseda ' , ki poteka iz starega akuta ali iz 
novega akuta na dolžini, je pri fleksijskih oblikah možna samo izpre-
memba v padajoči poudarek " , mesto akcenta pa je vedno na istem 
z toguj če je beseda v nom. sg. enozložna, ima kratki padajoči poudarek *; 
prim, riba, z rîbo, pl. ribe, rîb ; délo, -a, -u, pl. deta ; brät, brata, pri brâtir, 
gen. pl. bratov, loc. pri brâtih; grizem, part, g r î z e l č e ima beseda ' 4 , 
ki poteka iz ^ a l i je mesto akcenta v oblikah gibljfvo; prim, bôg, boga, 
bogovi, z-bôgom ; nos, nosä, nosôvi (glede loc. v nçsu gl. točko 3) ; noč, 
noči (ngči), pl. noči, gen. noči', instr. sg. nočjo ;'v3) če ima beseda ' iz 
pomika s končnega zloga ali če je n jen končni zlog še vedno poudarjen, 
je akcentsko mesto gibljivo, saj predstavlja ta tip samo del prejšnjega; 
prim, nçga, nogé, подб, z nogö\ pl. nogê, nogàm, nogàh, nogami, gen. 
nogä; deskä, deskô; morjê, v môrju ; tlô, tlâ, pl. gen. tàl, dat. tlôm; rçcem, 
r^kel, rç'kla ; nösim, nçsil, nosila, nosilo itd. Te osnovne norme so sprožile 
celo vrsto analogij, ki so umljive zaradi stičnih akcentskih oblik in so 
zvečine lahko ugotovljive, prim, akcentuacijo slovenskega pridevnika, ki 
kaže veliko zamotanost , in vendar veliko ooenostavitev, gl. F. Ramovš, 
Slov. jez. III, 45-51. 
Mimogrede je bilo omenjeno ter je tudi iz navedenih primerov raz-
vidno, da je bila od akcenta odvisna tudi vokalna kvali teta; o tem 
tuka j ne bomo razpravljali, dovolj je, da opozorim na obedve tendenci 
slovenskega vokalizma, kakor sem jih formuliral v Kratki zgod. slov. jez. 
I, 148 si.; gl. še L. Tesnière RES IX, 89. Prav ta ozka zveza .vokalne kvali-
2* 19 
tete s poudarkom in kvanti teto pa nam služi za določevanje relativne 
kronologije slovenskih akcentskih pojavov. 
Prvi slovenski stadij, ki je bil še enak praslovanskemu, je vseboval 
sledeče akcentske t ipe: 1) déla n . pl.; гуЬъ g. pl. — vlâsb g. pl. — dbnb 
g. pl., въпъ n. sg., подъ g. pl., копь n. sg.; enako še sina n. sg., иъгьтеяь 
2. prez. in vol'a 11/sg., одъпевь 2. prez. ; — 2) zlato ; Ьбдъ, böga, sb-bo-
доть; пбдъ1ь, gen. nôgbta; — 3) bràtrb, bràtra; — 4) duša; žena, selô; 
mbglà; slëpbcb, slëpbcà; zelènb ; 1ьтъпъ. 
V dobi 10. stoletja oneme fonetično šibki vokali ъ in ъ; Brižinski spome-
niki jih ne pišejo več. Cela vrsta zgornjih besed postane za en zlog krajša,; 
(nastanejo tudi prvi zaprti zlogi. V zvezi s temi pojavi je tudi podaljšanje besede bog in k a j kmalu nato sledi pomik akcen ta : bogâ, епШб~~ПО01^ 
nogtä. Kjer je bil ~ na vokalu o ali pa je po pomiku nan j prišel, tam dä 
takšen o v nekih dialektih poseben razvoj, posebno vokalno kvaliteto, 
namreč и (v dolenjščini, na Krasu, v Reziji, deloma v rožanskih dialektih 
itd.), v drugih pa v isti odvisnosti ali иэ (Kras, Koroško) ali pa spet drugod 
ou (po Štajerskem). Enakšni rezultat, ki je fiziološko odvisen od dolžine in 
jakosti artikulacije, najdemo pri tistih oblikah, ki imajo v zaprtem zlogu 
ô na prim. g. pi. mix (dolenjsko), kiiin; n. pl. йкпа; dalje pri vprašalnici 
gdu ; ali n. sg. kônb se glasi drugače, dolenjsko käin. Tako moremo skle-
pati, da je й v besedi пйх prav toliko star kot и v besedi bûx iz bôg; 
njegova dolžina pa je analogičnega izvora, sicer bi moral n. sg. kônj imeti isti 
razvoj ; prim F. Ramovš, JF II, 227 si. Isti razvoj, sa j je odvisen od istih 
faktor jev, je doživljala prvotna kračina a iz ь, ъ, samo seveda s posebnim 
končnim rezultatom, ki je fiziološko utemeljen v naravi э; п. sg. dân 
(kor., staj . dên, dêri), g. pl. dân, t. j. prvotno dhnb = bögb in dbnb = подъ; 
dalje sanjski, g. pl. tél in podobno; gl. F. Ramovš, Slavia II, 205 si. 
Dolenjski dialekt — da na kra tko izvajam svoje zaključke, se omejim kar 
samo na njegove reflekse, ki so obenem najbol j enostavni — pa ima za 
ô internih besednih zlogov ref leks йо. Razmerje bûx : vûola se nam iz-
kaže kot fiziološko umljiva daljša ali krajša posledica vpliva intenzivnega 
izgovora, t. j. dolžine na naravo vokala ; up predstavlja torej šele začetek 
zoževanja, dočim je v razvoju и iz o to zoževanje že zaključeno. Torej 
mora dolžina v völja, vzdmeš, brata biti dokaj mlajša. Ker pa vemo, da 
se je vokalizacija dolgega э izvršila do konca 14. stoletja, je treba podalj-
šavo bràta v brata za vse osrednje dialekte in za knjižni jezik s koncem 
14. stol. smatrati za zaključeno. Dejstvo, da so nekateri dialekti še preko 
te dobe obdržali kračine brata in da jo ima prekmurščina še danes (gl. 
gori), govori prav tako za relativno mlado dobo. 
T~ V vmesni dobi od 10. do konca 14. stoletja pa sta se zlila psi. meta-
tonijski kratki akut * in pa slovenski ki je nastal iz psi. dolgega starega 
akuta v en sam poudarek z eno in isto naravo, kajt i pri podaljšanju 
brâta : vôlja ne zasledimo nikjer kake razlike. V ti dobi, samo da že prej 
(nekako v 12. stoletju), je tip zvezda že pom.aknil svoj poudarek na pred-
hodno dolžino, kajti é našega tipa je na vsem slovenskem ozemlju doživel 
isti razvoj kot stalno dolgi é. 
Če vsa ta razmerja smiselno upoštevamo, so si torej izpremembe 
sledile v temle zapovrstnem redu: ^ 
1) dolgi stari akut se skrajša v * (7. do 8. stoletje); 
2) kratki stari cirkumfleks " se podaljša v zaprtih zlogih (onemitev 
šibkih ь, ъ; 10. stoletje), sledi mu pomik na sledeči zlog (pri t ipu 
oko je možna kratka vmesna stopnja ôko); " poslej ne eksistira več; 
3) intenzivna artikulacija zaradi dolžine se prične javljati pri б, enako ^ 
pri analogičnem 6, kakor pri e tipa zvezda kot zoževanje vokalnega ' 
refleksa ozir. kot identificiranje z refleksi za stalne, že od prej v 
jeziku obstoječe dolžine; postanek ' pri t ipu nög, zvezda; 
4) zoževanje vokala o in vokalizacija dolgega a v ä sta konec 14. sto-
letja zakl jučena; 
5) ob tem času je tudi podaljšava v tipih brata, volja, sänja že dokončana. 4 
Ti pojavi so se do konca 14. stoletja že dovršili; termini za njihov 
zgornji potek in zapovrstnost so torej : onemitev fonetično šibkih in redu-
ciranih ь, ъ; zoževanje določenih vokalov; skladnost vokaličnih refleksov 
stalno dolgih vokalov z novo poudarjenimi vokali akcentskega tipa zvezda; 
vokalizacija dolgega a v a. 
Ob koncu 14. stoletja imamo z ozirom na začetni slovenski stadij 
tegale : dela, rîb — lds — dân, под, sänja, vçlja, vzämes, çgnes, sàn, 
kônj — zlatô, okô, nogât, nogtâ — brät, brâta — duša, žena, zelèn, mag la, 
taman. . Pripomniti je, da so sänja, völja, vzämes, ogneš, brâta samo 
dialektični pojavi, veljajo za glavne dialekte, ne pa za severne na črti 
Rezi ja—Prekmurje . 
Nekaj pozneje se pričenja tudi še ohranjeno dial, vôlja razvijati v 
smeri na volja, le prekmurščina obdrži še vôlja. 
Za dobo 15. stoletja sprejemam prehod kratkega rastočega poudarka 
v kratkega padajočega; nastanejo sàn, konj, brät (dial, vôlja), žena, zelën, 
maglâ, taman. V zvezi s tem pričenja tip žena pomikati svoj poudarek 
na korenski zlog: žena (dial, še ohranjeno kakor tudi še žena) in nato 
nastopa (tudi samo dialektično) podaljševanje novopoudarjene interne kra-
čine (ž$na, zçlen). Vidimo pa, da poslej ne nastopajo več splošno slo-
venski pojavi, da je vse razdrobljeno v tipično slovenske dialektične raz-
ličnosti. /Zato spada v to dobo (nekako po 16. stoletju) gotovo tudi dia-
lektični? izguba intonacijskih razlik, ki je lastna vsemu zapadnemu robu 
in štajerščini. Prav tako gredo vštric s temi dialektičnimi novostmi tudi 
akceutske dublete in analogije (prim, zelën poleg zèlen, zçlen in zelên). 
Dialektično ostane še mag là (tako tudi v knj ižnem govoru), ki je drugod 
prešlo v màgla, magla, màgla, mêgla in podobno. 
Od mlajših pojavov, ki jih pač ne gre datirati v starejšo dobo kot v 
18. stoletje, je omeniti še dva: 1) dial, pomik akcenta v tipu okô v ôko 
(na treh dialektičnih, med seboj ne vezanih področjih: Savinjska dolina, 
vzhodno Koroško in vzhodni rožanski pas ; Zilja, Rezija in deloma še 
Slovenska Benečija; Črnovrška planota s poljanskim nareč jem); že po 
obliki do danes razvitih stadijev je razvidno, da je pomik ka j različnega 
da tuma: Ska (Črni vrh), oko (Zilja), ifôq (Sele), oft (Pol jane); rož. läpa, 
podj. 1брэ, remšniško läpo in lôp' v Selah; prim, še moja izvajanja pr i 
St. Buncu, Slavia occident., 12 ,126 , in Isačenko, Narečje v vasi Sele, 69. si. 
— 2.) dvoakcentnost tipa brdta, ki preko bràtâ preide končno v bratä, je 
karakterist ična predvsem za ziljski dialekt, za zgornje obsoške govore in 
sosednji del Slovenske Benečije; rožanščina nam kaže celo še starejši 
stadij v govorih ob Vrbskem jezeru (mési), drugod že brez dolžine prvotno 
poudarjenega vokala in ustrezno vokalno izpremembo, gl. F. Ramovš HG, 
VII, 14. 
Po tem orisu postajanja slovenskih akcentov podam za zaključek 
še pregled provenience današnj ih akcentov. Po svojem izvoru so današnj i 
akcenti nas ta l i : 
a) slovenski * je iz : 
1. starega padajočega (ide.) na dolžini (gräd); 
2. premaknjenega dolgega in kratkega padajočega (zlato, okô); 
3. starega padajočega na kračini zaprtih zlogov (bog) ; 
4. novega padajočega na dolžini (rîb, dêlam, vîdim); 
5. analogičnega na kračini (dol. adj. ta-dôbri) ; 
6. dialektično za vsako dolžino po izgubi intonacijske razlike (po-
nekod je tudi raven ali padajoče rastoč); 
• 
b) slovenski ' j e iz : 
1. skrajšanega, pozneje po točki 3. spet podaljšanega starega (ide.) 
rastočega poudarka na dolžini (bréta, kräva); 
2. kratkega novega akuta na analogičnih dolžinah (nög, päs); 
3. kratkega novega akuta na internih besednih zlogih (volja)-, 
4. novega akuta na dolžini (las, ključ)-, 
5. pomika s končnega zloga (duša; žena, zelen); dial, tudi oko 
(na Zilji); 
c) slovenski ""je i z : 
1. kratkega rastočega (ki je nastal iz starega dolgega akuta) na 
končnem ali edinem besednem zlogu (brät, maglä); 
2. kratkega novega akuta pri istih pogojih (kônj, pas, dno); 
3. pomika s končnega zloga (dial, žena mêgla) ; 
4. pomika s končnega (in tudi internega) dolgo padajoče po-
udar jenega zloga (dial, ôko) ; 
5. pomika (dvoakcentnosti) dolgega rastočega poudarka na naslednji 
zlog (dial, brata, brati) ; 
č) slovenski 4 je samo dialektičen in i zha ja : 
1. iz pomika s končnega kratkega zloga v primerih žena, mbgla, 
tàman (dial, nadaljnj i prehod v, žena); 
2. iz pomika s končnega (internega) dolgo padajoče poudarjenega 
zloga (ôko; dial, tudi o'ko, dalje še prehod v ôko). 
R é s u m é 
L'auteur commence par présenter, dans une forme concentrée, les faits per-
mettant de conclure aux conditions des accents slovènes originaux. Il y en avait, 
ainsi que dans la dernière phase du slave commun, six de tels accents. L'auteur 
traite de la place de l'accent dans la parole et de la quantité. Il passe aux dépla-
cements d'accent Slovène du type zlâto en zlatô et duša en duša. Pour la quantité, 
l'auteur s'arrête au phénomène de kräva, dans le Slovène d'origine kràva qui, plus 
tard, se réallonge en kräva. Se basant sur ces faits, l 'auteur fait les observations 
sur la dépendance des voyelles accentuées longues de la quantité (de l'accent) et c'est 
précisément le moyen pour la détermination de la chronologie relative aux aspects 
d'accent. Ces faits sont les suivants: chute des voyelles phonétiquement faibles 
ь et ъ (lOème siècle); fermeture (diphtonguaison) des voyelles slovènes longues dès 
le I2ème^ siècle (p. e. voyelle o, ê), et la vocalisation э en a terminée à la fin du 
14ème siècle. Sur cette base, l 'auteur accepte la chronologie suivante : 
1. l'abréviation de l'aigu long aux 7ème _ 8ème siècles ; ^ ? v 
2. l'allongement de l'ancien circonflexe bref au lOème siècle suivi bientôt par 
le déplacement à la syllabe suivante; 
3. le déplacement au type duša au 12ème siècle; 
4. perte graduelle de la différence entre la nature des accents anciens et des 
accents métatoniques; 
6. l'allongement du type bräta, vôlja avant la fin du 14ème siècle; 
6. au 15ème siècle suivra le passage de ' terminal en " avec des déplacements 
nouveaux, bien que seulement dialectiques (ièna, iéna etc.); 
7. sont encore plus récents les déplacements dialectiques okô en öko et bräta 
en brat à. 
L'auteur termine en donnant un aperçu sur la provenance des accents 
slovènes actuels.