25. številka PavšaJssS ?*■?«?«© w ciriEavI SK5. V Ljubljani, dne 3. decembra 1921, VIO. leto. Rokopisi se ne vračajo. — luserati se zaračunavajo, milimeter vrstic," cer pri enkrat? po eno KroDo, ni po 95 v b. ; H'-') kratni po letnih ob; za vsakok izjnveitd. K 1’- Rt nine proste. in si-.bjavi '-i kratiš est-i celo 85 vin. 'a razne envrstica so pošt-Nefrankira« na pisma se ne sprejemajo. Delavec Izhaja vsak drug petek z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 32’—, za pol leta K 16*--, za četrt leta K 8 —. Posamezna številka 80 vin naročnina v inozemstvo son>zmemo več. PoKljatve na uredništvo in upravništvo EJnbijaaa, Šel -snbnrgova ollea itev C. nL nadstr. Telefon 5t 225. Naš pokret. Kapitalistično izkoriščanje je prisililo delavca, da se je pričel braniti vedno hujših udarcev, katere mu je zadajal kapital. Uvidel pa je takoj, da posameznik ne more klubovati v gremijih in kartelih trdno združenemu kapitalu, vslcd tega se je združi! in osnoval je strokovne organizacije. Kakšne pa naj bodo naše delavske strokovne organizacije, da bodo mogle uspešno ščititi delavstvo napram izkoriščevalcem ter da bo mnslo delavstvo potom organizacij tudi napredovati? Namen vsake strokovne organizacije je, združevati v sebi tlačeni in izkoriščani proletarijat. nuditi mu splošno in strokovno izobrazbo ter ga izvežbati in disciplinirati za boje. katere je proletarijat prisiljen bojevati. Temelj vsaki dobri organizaciji pa je — zavednost čl a-n o v. Naše delavstvo še ne pojmuje dovolj globoko pomena organizacije in jo mnogokrat smatra za posredovalnico, katera naj mu posreduje v njegovih mezdnih gibanjih in katera naj mu v nesreči pomaga. Mnogo je danes delavstva, ki hiti v organizacije, ko se bliža mezdno gibanje in kakor hitro je mezdno gibanje končano, zapusti organizacijo in jo ne pozna več, dokler jo zopet ne potrebuje. Tako članstvo, sodrugi, ne pomeni za organizacijo ničesar, ker ni zavedno. Organizacija ni samo za mezdne boje in podpore, temveč ona ima tudi višji namen — izvojevati delavstvu svobodo, za katero tako hrepeni in vplivati na zakonodajo, da bo postala res soci-jalna in v prid tlačenemu proletarijatu. Organizacija s takimi velikimi nalogami, ki hoče izvojevati ne le trenutne, temveč tudi trajne koristi delavstvu, pa mora imeti okoli sebe zavedno armado, katera bo spremljala organizacijo pri vseh njenih bojih, pri uspehih in neuspehih. Še tako številna organizacija, ki ima za seboj omahljivce, teh nalog ne more izvojevati in popolnoma neopravičene so pritožbe članov, da organizacija ne vrši svoje naloge. Organizacijo ne tvori odbor, temveč zavedno in z neupogljivo voljo oboroženo članstvo, in ako organizacija ne nudi članom povoljnega dela — je temu krivo cdino-le članstvo, ki sc za svojo organizacijo ni dovolj zanimalo in je vso odgovornost nalagalo le odboru in zaupnikom. Kakršno je članstvo — taka je organizacija. Današnje razmere silijo naše organizacije v neprestane mezdne boje. Pri vsem tem pa vendar ne sme pozabiti delavstvo, da potrebuje tudi pri tem vztrajnosti in vedno mora imeti pred očmi. da se ne bojuje samo n. pr. za 25% poviša- nje mezde, temveč tudi za svoj končni cilj — osvoboditev izpod kapitalističnega jarma. Mnogo premalo pozornosti polaga nase delavstvo tudi na socijalno zakonodajo. Reakcija prevladuje, kapitalizem izkorišča — ali naj delavec pri tem molči in gleda, kako mu trgajo njegovi nasprotniki kos za kosom pravice, katere si je težko priboril? Delavstvo sc za svoie dobro in svoje interese premalo zanima, vsled tega so napadi reakcije na delavske pravice vedno hujši in vedno pogostejši. Napad na ministrstvo za socijalno politiko, bolniška blagajna itd., je temu dovolj jasen dekaz. Zatorej, delavec, primi svojo usodo v svoje roke, zavedaj se, da te kapitalizem izkorišča ne le s tem, da tvoja mezda znaša komaj za preživljanje, ampak tudi s tem, da ti trga Se priborjene pravice —• okleni se svoje organizacije in agitiraj, da pridobiš tudi svoje tovariše. Ko bo proletarijat prežet z zavestjo, da je njegova rešitev v močni proletarski strokovni organizaciji in ! boj zoper kapitalistično družbo nemogoč. Delavec naj se ozre okoli sebe in vk del bo, da je vsa buržoazija in banko-i kracija, da so vsi bogati delničarji in va-t lutni špekulanti strnjeni v eno samo močno fronte, ki je obrnjena proti delavstvu; le ubogo delavstvo se prepira med seboj — dostikrat za prazen nič. Zatorej, delavci in delavke tobačne tovarne, vsi v eno fronto, v eno organizacijo in ne trpite med seboj trotov, ki nič ne žrtvu-* jejo, temveč samo čakajo, da jim kaj pri-; borite. Končno je bila z glasnim odobravanjem sprejeta resolucija, ki med drugim poživlja odgovorne činitelje, naj se hitro zganejo, da se ne zgodi nesreča, ki bo v, škodo tako njim kot delavstvu. Z ogorčenjem je delavstvo protestiralo proti za-< vlačevanju njegovih zahtev in se je nato mirno razšlo. Pripomniti je treba, da je delavstvo jako razburjeno, tako da skupni odbor le s težavo vzdržuje red in mir. Videti je, da ni več daleč čas, ko bo skupni odbor, naznanil, da ne more več zadrževati de-, lavstva in bo moral odložiti vsako odgovornost, katero naj nosijo potem tisti, ki so to zakrivili. Naše tobačno delavstvo ima samo dve zahtevi, in sicer, da hoče delati in toliko zaslužiti, da se bo moglo pošteno preživeti Ižkovmarslce organizacije. Domžale. V tukajšnji tovarni .Bistra« smo dobili novega g. obratovodjo, ki je rodom Prus. Je pa zelo čuden patron. Tako na primer ni hotel, da hodi neka delavka v svojem prostem času pospravljati stanovanje prejšnjega obratovodje, kateri stanuje v tovarniškem stanovanju. Ker pa de^-vka ni pustila, da ji bo ta »no- vi gospod^ predpisoval, kaj naj dela v njenem prostem času, ji je odpovedal službo. Po nasvetu organizacije je šla ta delavka iskati si svojo pravico k sodišču, ki je odločilo, da ji »novi gospod« nikakor ne sme in ne more razpolagati z njenim prostim časom, ter jo je moral zopet sprejeti nazaj v službo. — Ravno tako Je sedaj odpustil drugo delavko. Na njeno posredovanje in posredovanje za-upnika po vzroku odpusta, je »novi gospod« odgovoril: »Da imajo stene tudi ušesa.« Torej to znači, da ima svoje špi-jone. ki hodijo prisluškovat na vrata. S tem je ta »novi gospod« pokazal svoj karakter in delavstvo bo vedelo s kotn ima opraviti. — Radi nelojalnega postopanja z delavci (profesionisti) je večina profe-sionistov zapustila to tovarno in si poiskalo službo drugje, tako da ta obrat sedaj nima in ne more dobiti železostru-garja, brez kojega ne more biti. — Opozarjamo vse kovinarje na to tovarno in Jk^^komur ne priporočamo. Celje. Mezdno gibanje v tovarni A. (Westen je prineslo delavstvu povprečno (18% povišanje plače. Ta povišek se je Srazdelil tako, da dobe oni, ki so imeli najnižjo plačo nekoliko več, oni, ki so imeli boljšo, pa nekoliko manj. Zaupniškemu zboru pri tvrdki A. Westen priporočamo, Ida onemogoči nekaterim elementom med delavstvo rušiti slogo. Kritikastre in anarhiste je treba postaviti na hladno. IVsak naj si zaviha rokave in pomaga delati za organizacijo, potem bo kmalu odstranjen vzrok za kritiko. Kdor pa nič ne 'dela in nič ne žrtvuje za skupnost, pa jtudi kritizirati ne sme. V splošnem pa velja načelo, da se kritizira na Občnih zborih in kongresih, kjer je čas bi mesto za to. Vendar pa mora imeti kritika tudi tukaj vsaj glavo in noge. Stavka v podjetju »Zlatarka«, ki je trajala tri tedne, je končana. Delavci so dosegli 25% povišanja na temeljne in akordne plače. Morala med stavkujočimi Bi bila baš najboljša, zato tudi odpade Oni slavospev, ki so ga poslali iz Celja. S to stavko se bo pečal še centralni odbor kovinarjev, kajti tako velike nujnost! za končanje stavke ni bilo, zlasti ker tvrdka delavstvu ni dala popolnoma zadostnega zadoščenja. V tvrdki »Cina!« je mezdno gibanje Uspešno končano. Zaupniki naj poskrbe, da v prihodnjič ne bo takih očitkov glede slabe delavne discipline. Za pošteno delo pošteno plačo. »Cinkarna« Celje. Na našo ponovno intervencijo pri predsedstvu Pokrajinske uprave radi mizernega stanja delavcev v tej tovarni, je dobilo predstojništvo nalog, to zadevo primerno rešiti. Zadevo nameravajo rešiti na ta način, da bi dobilo delavstvo enkratni nabavni prispevek. To Je sicer zelo slaba rešite vendar za enkrat boljše kot nič. Stremeti pa moramo za tem, da se stalni prejemki zvišajo, ker delavec mora jesti vsak dan in ne samo za božič. Tezno pri Mariboru. Na podlagi naše spomenice glede regulacije plač v podjetju »Splošna stavbena družba«, se je ^Šila dne 29. novembra tozadevna raz- prava. Prt razpravi so se polcazala Silna nasprotja med vodstvom in delavci. Vodstvo je konečno dovolilo 20% povišek na dosedanje mezde, organizacija pa je morala sprejeti od vodstva predloženi delavni red. Pogodba in delavni red bo predložen članstvu na društvenem shodu, ki se bo vršil v najkrajšem času. Odbor podružnice na Teznu pridno dela, treba je le, da se do dobrega seznani z delavsko literaturo. Kočevje. V nedeljo, 27. novembra se je vršila konferenca zaupnikov kovinarske organizacije. Ako bodo zaupniki vse izvedli o čemur se je govorilo, bo tudi v Kočevju kmalu drugače. Štore. (Naše žrtve.) Ravnateljstvo je zopet odpustilo dva naša zaupnika, samo zato, ker nista hotela lagati. Le tako naprej — mera bo kmalu polna. Za dežjem pride stlrce, za zimo pride — pomlad. Karlovac. Kovinarji v Karlovacu so v mezdnem gibanju. Naj nihče ne potuje tja, dokler stvar ne bo končana, j— TaJ-! ništvo O. D. K. IZJAVA. Podpisani Janežič Emanuel, zaupnik delavstva tvrdke A. Westen v Celju, preklicujem tem potom žalitve storjene na sotir. Svetek-a. centralnega tajnika kovina i jev in sodr. Leskošeka. okrožnega tajnika v Celju in prizadete funkcijonarje kovinarske organizacije v Celju ter se zahvaljujem vsem skupaj, da so odstopili od kazni po društvenem pravilniku, po čl. 7., točka 3. društvenih pravil. Celje, dne 24. novembra 1931. Janežič Emanuel 1. r. Lesni delavci. Redni mesečni shod ljubljanske podi užnice lesnih delavcev, ki se je vršil v nedeljo, dne 20. novembra t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma«, jo bil srednje dobro obiskan. Predsednik sodrug Poko-vec je podal načelstveno poročilo. Organizacija je po svojem zadnjem občnem zboru napredovala, vendar pa je še nekaj članov v zaostanku. Sodrug Iglič je podal blagajniško poročilo za mesec september in oktober. Izvolil se je tudi veselični odsek Iz članov izven odbora, ki bo imel namen pomagati odboru pri prireditvi »Silvestrovega večera«. Sodrug Kaiser je v lepem govoru orisal razvod strokovne organizacije po končani vojn! in nje pomen sedaj in v bodoče. Priporočal je, da naj bodo vsi člani organizirani iz prepričanja in ne iz koristolovstva. Največje zlo za organizacijo so sebični člani, ki se organizirajo samo takrat, kadar jih pritira sila k temu. da si na ta način izboljšajo svoj položaj, a jo zopet takoj zapuste, kakor hitro so kaj dosegli. »Silvestrov večer« priredi ljubljanska podružnica lesnih delavcev in vabi vse druge prijateljske strokovne organizacije, kakor tudi svoje člane, da se ga v kar največjem številu udeleže. Vrši se v hotelu »Tivoli« (švlcarija). Natančnejši spored in vabila slede. Svoje člane pa še posebno naproša odbor, da vsak izvrši ali preskrbi po možnosti vsaj en dobitek iz lesa, da tudi (etos ne zaostanemo. Cisti dobiček je namenjen podpornemu skladu, iz katerega dobe oboleli ali drugače v stiski se nahajajoči člani in vdove po umrlih potrebno podporo. Osrednje društvo lesnih delavcev in sorodnih strok v Ljubljani poživlja vse svoje podružnice, da točno vpošiljajo mesečne obračune najkasneje do 10. v mesecu, in sicer za vsaki mes«c posebej. PoclraMct, fafere b! st lem pozfvu ne odzvale, se bodo imenoma navedle v U*> stu. Red mora biti! Selnica. Dne 27. novembra t L »e je vršil v Sevnici še precej dobro obiskani shod lesnega delavstva. Predsedoval mu je sodrug Vidic, ki je otvoril shod la v kratkih besedah obrazložil njegov pomen. Nato je poročal sodrug Bradeško te Ljubljane, kateri je navzočim orisal položaj časa v katerem živimo in kaj je v tem času organizacija za delavca. Dokazal je nadalje navzočim, kako se druži kapital in hoče uničiti vsako gibanie delavskih vrst kakor tudi posameznika. Zate je tudi dolžnost delavstva, da se združi in tako nastopi pot proti kapitalu, ker le na ta način ga bo mogoče uničiti Vsak razkol v delavskih vrstah pa Je smrt delavcu; to je tamkajšnje delavstvo lahko rekom časa uvidelo, posebno pa sedaj, ko so merodajni faktorji nasprotnih strank pokazali hrbet tlačenemu delavstvu. Torej sodrugi, ki ste z nova začeli z delom ne omagajte pri prvem poizkusu, ampak samozavestno naprej hi uvideli bodete, da delo ni tako težko, kakor s! ga predstavljate. Na delo! Boi kapitalu! Živilska stroka« Peki. V Ljubljani se nahajajo pekovski pomočniki v mezdnem gibanju. Dne 30. oktobra t. 1. se je vložila spomenica za 30 T povišanje plač. Kakor poprej, tako morajo tudi sedaj pomočniki prestati najhujše boje, ker ljubljanski pekovski mojstri so pač stari konservativci ter se ne morejo prilagoditi sedanjim razmeram! Opozarjamo vse pekovske pomočnike, da ne potujejo v Ljubljano v delo, oziroma delo iskati, dokler ni mezdno gibanje končano. O mezdnem boju, poteku pogajanj in uspehu bomo poročili prihodnjič. Kemiert'« delavci. Zidani most. Delavstvo cementne tovarne je vložilo dne 2'. novembra t. 1. ] spomenico za zvišanje mezd. Pri poga-j janju dne 15. novembra t. 1. se je dosegel sledeči sporazum: 1. Mezde se urede ozir. povišajo od ure, in sicer: a) mladostnim delavcem do izpolnjenega IS. leta se zviša mezda od 3.50 K na 4 K; b) delavkam od 4.20 K na 5 K; c) delavcem, in sicer: onim. ki so imeli doslej 5.50 K na 650 K; od 5.90 K na 6.70 K; od 6.20 K na 7 K; od 6.80 K na 7.60 K; od 7 K na 8 K; od 7.50 K ria 8.50 K; hlapcem od 3.30 K na 4.80 K; vrtnarjem od 3.50 I< na 4.50 K; nočnemu čuvaju od 3.50 K na 4.50 K; motornim voznikom od 5.50 K na 6.50 K; Služkinjam od 3.80 K na 4.50 k; deklam od 2.50 K na 3 K: šoferjem od 6.50 K na 7.50 K: čevljarjem od 5.50 K na 6.50 K; v laboratoriju zaposlenim od 6.50 K na 7.50 K in od 5J50 K na 6.50 K. >— 2. Akordne mezde in premije se povišajo: a) od šihta se zviša garantirana minimalna mezda od 46 K na 50 K; b) v kamnolomu od m® od 28 K na 33 K: pri dobivanju ilovice za voz od 14 K na 15 K; za polnjenje sodov za vagon od 60 K na 80 K: premija od 4 vagonov dalje pa na 100 I< od vagona ;■ c) sodarji od soda od 3 K na 3.50 K; za zapiranje sodov od soda od 60 vin. na 70 v.; dl premijo kurjačem od dobro žganega cementa za vagon od 51 K na 56 K. — 3. Pogodba velja od 16. novembra 1921. Vse dosedanje ugodnosti ostanejo. Izkaz prispevkov stavkajočemu kemičnemu delavstvu v Libojah: V delav-nior.h; Tovarno Švataj 94 K, tovarne Ma* fa 73 K ob&nslčf 3e!avd 34 K 80 vin., plinarniško delavstvo 179 K. ^ Skupaj <3hU K 8Q vin.____________________________ Usnjarska stroka. Občni zbor ljubljanske podružnice čevljarskih pomočnikov se je vršil z običajnim dnevnim redom dne 20. novembra tl v gpstilni Cenčič. Po poročilu predsednika se je prečital zapisnik. Blagajniško poročilo je podal tov. Mencej, za kontrolo pa tov. Klaužar. — V odbor podružnice so bili izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik: Franc Kutnjak, namestnik: Brin skele Ivan, tajnik: Jakomin Lovro, namestnik: Kaltnekar Franc, blagajnik: Mencej Ivan, namestnik: Jager Anton, preglednika: Leskovec Ivan 'm Breče Ivan, odborniki: Janše Josip, Smole Josip, T r u p e j Franc in Pirnat Leopold. — Na zborovanju je poročal tudi sodrug Kaiser (iz strokovne komisije), in sicer o nalogah, namenu in cilju delavskih strokovnih organizacij. Poudarjal je, da mora imeti delavstvo v sebi moč, da, si s solidarnim in smotrenim delom izvo-juje svoje pravice ter da gre ramo ob rami v boj za idejo in skupni cilj. Ob zaključku je predsednik poživljal zborovalce, da naj se z vnemo oprimejo svoje organizacije, ker ona te edino sredstvo, s katerim se bojuje delavski razred, za izboljšanje svojega socijaljega in gmotnega položaja proti kapitalističnim izkoriščevalcem, — Dobra udeležba je pokazala, da se je delavstvo naše stroke začelo zanimati za svojo mlado organizacijo in ako se bodo člani zavedali velike važnosti strokovne organizacije ter izpolnjevali svoje članske dolžnosti, bomo lahko ponosni na svojo organizacijo, katero bomo zgradili s svojim trudom in v lastno dobro. — Odbor. Dopisi. Javni ljudski shod se bo vršil v nedeljo. dne 4. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v Celju v hotelu »Union«. Poročajo državni poslanci. Udeležite se shoda vsi, ki trpite pod Jarmom kapitalizma! Celje. Pisarna Unije stavbinskih delavcev se nahaja v prostoru gostilne »Ban Jelačič*. Uradne ure so ob sobotah od 5.—8. zvečer in ob nedeljah od 8.—12. dopoldne. Vsak član naj plača svoje prispevke ob omenjenem času, da spravimo končno tudi v naše organizacije red. Celje. Na strokovnem shodu podružnice Unije stavbinskih delavcev, ki se je vrj.il 6. novembra t 1. so se izvršile volitve v nadomestni odbor Unije in v odbor podružnice. V nadomestni odbor Unije so bili izvoljeni: S. Valentin Lebič (predsednik in tajnik), s. Franc Šorn •blagajnik), ss. Jernej Kgštomaj in Ivan Kvas (nadzorstvo). V odbor podružnice pa so bili izvoljeni: s. Franc Brežnik (načelnik), Ivan Vrečer (tajnik), s. Franc Jelen (blagajnik), ss. Jožef Pilih in Franc Som (preglednika) in ss. Ivan Velkovič. Jurij Paj (odbornika). Seja okrožne strokovne komisije v Celju se bo vršila v torek, dne 6. decem-ira 1921 ob 6, uri popoldne v Delavskem tajništvu. Dnevni red: 1. Poročilo tajništva: 2. ustanovitev splošnega stavkovnega sklada; 3. nabava pisalnega stroja; 4. razno. — Tajništvo. Rog. Slatina. V tukajšnjem zdravilišča se je vršilo pred kratkim pogajanje ssa zvllanjs mezd. Ravnateljstvo je privolilo 157« povtlka plač in nabavni pri« speveS, alčo bo zdravstveni odsek ta povišek odobril, kar se je z odlokom št. 12.420/21 tudi storilo. Priznali so se tudi zaupniki podjetja, akoravno so se goto- vi gospodje v Ljubljani prizadevali, da r.ai se zaupniki ne priznajo. Zavedno de-i lavstvo premaga v bojih za svoje pravice vse ovire, ki se mu stavljajo na pot. Gospodu ravnatelju se pa delavstvo za njegovo objektivno in pravično postopanje pri pogajanju zahvaljuje. Šoštanj. Dne 18. novembra t. L se je vršil pri nas redni članski sestanek delavstva kemične tovarne ob polnoštevilni udeležbi. Na zborovanju je obširno in jedrnato poročal sodrug Rejc, tajnik osrednjega društva, in sicer o položaju kemičnega in drugega delavstva ter dokazal, da je rešitev in življenje za vsakega delavca le v enotni strokovni organizaciji. Goto vije. Na poziv Osrednjega društva iz Ljubljane se je vršilo ob sijajni udeležbi dne 19. novembra t. 1. v gostilni Steiner člansko zborovanje porcelansKe-ga delavstva. Sodrug Rejc je v svojem poročilu povedal marsikaj dobrega, kakor tudi slabega ter poživljal naše delavstvo na delo za strokovno organizacijo, ki naj bode tudi res strokovno in stanovsko znanstveno razvita. Delavstvo mora uvideti, da mu nc sme zadostovati le članstvo na papirju, temveč da mora biti član tudi v dejanju. Želimo, da se taki sestanki oziroma predavanja bolj pogosto vrše. Radeče. V nedeljo, 20. novembra ( t. 1. se je vršil shod papirniških delavcev, ki bi bil sijajen, če bi se delavstvo zavedalo svojih dolžnosti in prišlo na shod. Poročal je sodrug Leskovšek iz Celja o pomenu in nalogah strokovnih organizacij, sodrug Stari pa o bolniškem zavarovali ju. _ Kranj. Dne 20. novembra t 1. se je vršil shod delavcev tvrdke »Vulkan« v Kranju, na katerem je poročai sodrug Rejc Val., tajnik Osrednjega društva kemičnih delavcev iz Ljubljane o pomenu strokovne organizacije in o dolžnosti članov. Nato se je izvolil odbor, kateremu se je naložila naloga organizirati vse delavstvo od prvega do zadnjega. Izvoljeni so bili sledeči sodrugi: predsednik: Stare Franc, podpredsenik: Bajžel Val., zapisnikar ozir. tajnik: Vreček Franc, namestnik: Smuk Valentin, blagajnik: Kerč Franc, namestnica: Puhar Fani, odborniki- Arhar Anton, Oman Franc in Pičman Ana, v uadzorst/o: Mohar Leopold, Kalan Fmil. Za glavne zaupnike: Kerč Fr., Puhar Fani, Semen Jože. Prihodnjič kaj več. Ljubljana. Delavstvo tovarne aa izdelovanje papirnih vreč itd., last tvrdke Albert Zeschko, je po posredovanju Osiednjega društva kemičnih delavcev doseglo pri pogajanju za zvišanje mezd za delavce 26%, za delavke pa 35% povišanje plače. Pozor. Steklarji in manj kvalificirano delavstvo, zaposleno v steklarnah v Zagorju, Hrastniku in v Straži pri Rogatcu se nahaja v mezdnem gibanju. Steklarne so last družbe Sjedinjenih tvornic stakla na dionice prije Vilima Abel-a la-stinici. Svari se torej vse delavstvo, da med tem časom ne išče dela pri tej družbi, dokler tega ne objavimo v naših listih. Enako se tudi nahaja delavstvo v papirnicah Medvode-Ooričane v mezdnem gibanju. Delavstvo naj torej ne išče dela med tem časom v teh dveh tovarnah. Popravek. Na zadnjem strokovnem shodu kemičnih delavcev v Mostah, ki se je vršil dne 11'. novembra 'f. J. |e predsedoval shodu sodrug Cof Ivan — ne pa A. F. Slov. Bistrica. Dne 20. novembra t. 1. se je vršil v Slov. Bistrici občni zbor, tamošnjega delavstva. Zborovanja se je udeležil tudi sodrug Ceh iz Maribora, kateri je navzočemu delavstvu razložil pomen strokovnih organizacij in delo, katero Še čaka delavstvo, da se bo gospo* darsko osamosvojilo. Priporočal je tudi čitanje časopisov, ker le potom teh se bo delavec izobrazil. Nadalje je pozival na* vzoče, da razvijejo podrobno agitacijo, da se organizira vse tamkajšnje delavstvo. H koncu so se vršile volitve v odbor, v katerega so bili izvoljeni sledeči sodrugi: predsednik: Josip Dom, odbor-* niki: Josip Alt, Opetnik Florijan, BrumeC Franc, Fajs Miha. Kotnik Simon, Cinta* ner Jurij, Anton Sela in Ludvik Kvas, v; nadzorstvo pa: Karl Turin, Markuč Ivan, Pukl Peter. Ker je bil dnevni red izčrpan, se je zborovanje zaključilo. Kočevje. Dne 18. novembra 1.1. se Ješ vršil pri nas shod lesnega delavstva-Otvoril ga je sodrug Falkner, pozdravil navzoče ter podal besedo sodr. Brade* Škotu iz Ljubljane. Ta je orisa! pomen strokovnih organizacij v preteklosti in sedanjosti ter kakega pomena je organi-* zacija za bodočnost. Poročal je kakšne so organizacije kapitalistov in zakaj ima* jo toliko moči, medtem, ko jo ima ubogi delavski trpin tako malo ali nič. Delavec je pač tega mnenja, če mu gospodar reče. kaj pa imaš od tega če si organiziran, da organizacijo popusti, mesto da bi ga vprašal, zakaj pa si ti že toliko In toliko let združen. Pa seveda gospod je in osta-i ne gospod, in sicer toliko časa, dokler se delavske vrste ne spametujejo. Pozno se je naše delavstvo spomnilo, da je organizacija življenska potreba vsakega proletarca, a nič zato. Pogum in moč velja, in preje ni za nas počitka, dokler ne bo vse do zadnjega organizirano? Torej sodrugi, na delo! Pozor! Vse organizacije in član! se opozarjafo, da vpošljejo svoje dopise za naš list vedno pravočasno, to je, najkasneje do torka tistega tedna, v katerem list izide. — Uredništvo. Rasejo. Delavska zbornica. Minister za soch jalno politiko je imenoval člane začasne delavske zbornice. Naše strokovne orga* nizacije so dobile od 50 članov 26 mandatov. Delegati naših strokovnih organiza* cij so sodrugi: Andrej Bradeško, tajnik Osrednjega društva lesnih delavcev; Ra* do Celešnik, predsednik Društva name* ščencev bolniške blagajne: Karol Čeh, strokovni tajnik, Maribor; Melhior ČobaL načelnik Unije rudarjev, Zagorje; Jernej Dimic, žagar, Stari trg pri Rakeku; Ivan Dnizovič, črkostavec; Mihael Jagodic, strokovni tajnik Osrednjega društva us* njarjev; Jurij Jeram, tajnik podružnice kovinadev, lesenice-Fužine; Karol Ki* sovec, skladiščni delavec; Angela Kra* mar, tobačna delavka; Ivan Krušič, su* kač, Trbovlje; Franc Kutnjak, čevljarski pomočnik; Valentin Lebič, tesarski polir, Celje; Alojzij Leskovšek, strokovni tajnik. Celje; Alojzij Marinšek, delavec to* varne karbida. Ruše pri Mariboru: Luka Močnik, strugar, Guštanj; Karol Pečnik, strokovni tajnik; Vincenc Poderschan. livar, Muta ob Dravi; Ivan Prauliart, ža* Kar, Mislinje; Ciril Razboršek, mizar, Maribor; Lovro Trebušak, rudar, Zagoiv je; Ferdo Vatenčak, rudar, Velenje: .Tanko Žagar, črkostavec in Nikolaj Živko-vjč, krojaški pomočnik, Maribor. — Na-rodno-socijalna zveza je dobila v delavsko zbornico 7. Jugoslovanska strokovna zveza pa o mandatov. 10 zastopnikov ima zasebno madništvo, 3 pa so »nepolitično opredeljeni«. Število članov Mednarodne strokovne zveze znaša v tekočem letu 23,907.059. Od teh jih odpade na: Nemčijo 8.000.000, Angleško 6,000.000, Italijo 2,055.773, Avstrijo 1,000.000. Francosko 1,500.000, Ar-gentinijo 749.518, Cehoslovaško 740.000, Belgijo 71o.410, Poljsko 403.138, Dansko 279.255, Švedsko 277.242, Kanado 260.000, Španijo 240.113. Nizozemsko 2J6.5S1, Grško 170.000, Ogrsko 152.441,. Norveško 150000, Južno Afriko 60.000, Lctvo 30.000, Luksenburško 27.000. Jugoslavijo 25.000, Peru 25.000, Bolgarijo 4C00. Celje. V četrtek, dne 10. novembra 'L l se je vršila na mestnem magistratu v Celju razprava za reguliranje mezd delavstvu tvrdke Rebek. Tvrdko je zastopal g. Rebek sam, ki je zavzel odklonilno stališče, sklicevaje se na pismo »Zveze industrijcev«, češ, da ni' treba delavcem regulirati plač. On, kot zvesti pristaš »kapitalističnega trusta«, se je rad podvrgel temu diktatu, ki jo naperjen proti delavskemu razredu. Šele, ko ga je g. vladni zastopnik temeljito poučil, da zanj hi merodajna »Zveza iiidu-strijcev«, temveč cene živilom, ki so sc po uradni ugotovitvi v Mariboru za 23% dvignile. Ker je g. Rebek s sklicevanjem na »Zvezo industrijcev« propadel, se je branil priznati organizacijo in njenega zastopnika sodr. Leskovšeka. Ker pa tudi to ni obveljalo, je končno priznal povišanje plač v smislu posredovalnega predloga. S tem je tudi g. Rebek priznal strokovno, organizacijo, akoravno pljuva na svojih kapitalističnih sestankih vedno ogenj na delavske organizacije. (Opomba ured.): »Zveza industrijcev bi mnogo bolje storila, da bi s svojimi inženirji in doktorji skrbela za svoje člane, da bi dobili delo v Jugoslaviji ter da bi sc odpravila korupcija, namesto da hujska delodajalce proti delavstvu. Za enkrat še molčimo o zakulisni igri »Zveze«, pripravljeni pa smo priti z obširnim gradivom na dan. Širite list „De!avee“. Zahvale. Zahvala. Vsem rudarjem v Zabukovci, ki so mi pomagali v času moje dolgotrajne bolezni in zbrali po sodr. Fr. Judec znesek 48S K izrekam svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. Zahvaljujem se tudi vsem tukajšnjim zaupnikom, ki sc trudijo, da se pomaga vsakemu strokovno organiziranemu trpinu. — Strojevodja Iv. Jazbec H. Zahvala. Podpisana se najiskrenejše zahvaljujem vsem sodrugom in sodru-žicam v rudokopih v Mežici in Cerni, kateri so mi ob smrti mojega moža Franca Hribernik nabrali 1115 kron. — Julijana Hribernik. 1 eni potom se najtopleje zahvaljujem društvu lesnih delavcev v Ljubljani I za nakazano mi podporo 300 K kot po-! smrtino po umrlem mi možu. | Marija Sive. Dragocenost vsake hiše je Ijekarnar-1 ja Fellera prijetno dišeči .,Elsafluid“, naj-' boljše sredstvo za drgnenjc hrbta, rok, nog, Vi celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust glave, itd. Močnejši in boljši kakor francusko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 speci-jalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Feller, 1 Siubica donja. Elsatrg 334, Hrvaško. ce Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tialca »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. BBMI 911 = registaa zadruga i omejeno zavezo sprejem« fcrsnilne vlosre vsak delavnik od 8. do 18. or* in Jih obrestuje po čistili BCBr 4% Realni davek plača društvo ir svojeja. Obreati ee kapitallidrajo polletno. Večje in stalna vtepe so obrestujejo po dogovora. Poftottln daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, ea osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menica bo eskomptnjejo po bančni obrestni meri >wr »i, res asM lami Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-iev „E5saf!u;d“ TKST-JILM£RBR;& asaa -M. 1» JSRittfe . - Jork — — RI© (iš Ja^jsiro • SasiSos Mow{©wicJa© Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za ! potnika za Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana Kolodvorska nliea 26. ------- ‘ i ii siasifaiif mm— Proletarci vseh dežel združite se! kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujočo in vrlo prijetno sredstvo za drgmen je hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoč: nego Francosko žganje in najbolje sredstvo to vrste. Tisočo priznanja ! Z za-motom in poštnino za vsakoga: 3 dvojnate ali 1 Specijalna steklenica ..... 48 K Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenice ..... 168 K 24 • » » » „ 280 K „ * v 12 , „ 394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Eisa obliž za kurja očesa 5 K in 7450 K; Lisa mentolni klinčič 12K; Elsn posipalni praSek 11 K; Pravo Elsa ribjo olje 85 K; Ekia voda za usta c6K; Elsa kolonska voda 41 K; Elsa šumskimiris 41 K; Glvcorin 6 K in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčosni praSek 15 K; Strup za podgano in miši po 8 K in 12 K. EVGEN V. FELLER. fetar, STUBICA donja Elsatrg št. 334 Hrvaško. KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA Poštni predal št. 13. — Poštni ček. rač. st 10.532. — Telefon inter. št. 17S. — Brzojavni naslov „ Kode.s Ljubljana" ITPJ A MII NI ODDFJ .EK sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge , * do dne dviga po 411^0^ vegje vloge protj polletni od- povedi po 5 'bu Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa padruSnlCe: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna L, Črna Ii! Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes ftagg 3 ntijgjcme —.............. Pristopnina K 10*—. Clan društva postane lahko vsak! Delež K 200.--. Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah. k