GLASNIK LJUBLJANA, 3. JUNIJA 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 43 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR druž Izpolnjevanje obveznosti po užbenem planu za leto 1957' Svet je spremljal izpolnjevanje družbenega plana za dejavnosti svo- jega področja. V zvezi s tem je po- drobno analiziral polletno realizacijo količinske proizvodnje in stori- tev, delovne sile, celotnega dohodka in njegovo razdelitev. Pri tem jo Svet ugotovil, da so boljša energetska situacija, znatno večji uvoz surovin, povečanje nekaterih kapaci- Poročilo o delu Sveta za industrijo v letu 1957 Svet za industrijo je deloval v skih podjetij. 50 podjetij s področju Z nadaljnjim utrjevanjem in šir-8 stavil, kot je bil imenovan na gradbeništva, 17 s področja prometa ienjem komunalnega sistema so v zj skl'pni seji okrajnega zbora in in 55 komunalnih podjetij. letu 1957 neposredne operativne na- PJ‘°.tzvajaJccv dne 22. maju v primerjavi z letom 1956 se je bige postopoma prehajale na občin- rovi,n> povečanje nekatcrili kapaci- tli . ‘,-K' 10 članov. Na 17. skup- število industrijskih podjetij pove- ske ljudske odbore. S tem je Svet *n. stimulativne jši sistem nagra- tg»le-!1 1 z~?r,ov ('ne 1^- aPr‘la čalo za 10. in sicer s priključitvijo vsc bolj prevzemal vlogo organa, jevanja omogočili, da je bila pro-$ i J® bH razširjen na 17tčlanov. okraja Kočevje za 7 (Elektro Ko- katerega naloga je predvsem ko- izyodnja v L polletju 1957 znatno 2 lePom 1. seje obeh zborov dne čevje, Rudnik rjavega premoga Ko- ordinacija in splošno usmerjanje ^*šja kot v istem razdobju 1956 Dril?|V^lJ**a W7 Ra j,e kil zaradi čevje, Apnenica Dobrepolje, Q[>e- gospodarstva na območju okraja in industriji n. pr. za 18%). je i»J i-tve bivšega okraja Kočev- kurnu Ribnica, LIG KCP Kočevje, v dejavnostih, ki spadajo po ve- _ Ro proučitvi vseh elementov pol-KtJcIVOi^e? v , 1 ?e^n,č,“n zo,b* LIP Ribnica, Tekstilana Kočevje), ljuvmh predpisih v njegovo delov- |etne, realizacije je Svet ocenil, da jp jJa bivšega okraja Kočevje. Tako en0 podjetje je bilo na novo usta- no področje kot organa II. stopnje, bo plan za leto 1957 presežen pred-1, ftlne Svet skupno 18 elanov. Nn novljeno, ostale spremembe pa so Svet se je glede na to ukvarjal vidoma za okrog 6%. »lUlDili seII nOVOIZVOl ieillll oholi ....«... l: ....... nrpt KuPni seji novoizvoljenih obeh nastale zaradi pregrunaciic predvsem z naslednjimi zadevami: 1° podatkih Zavoda za plani- oorov 01.0 dne 9. novembra 1957 „ , . 1 Vodil in usmerial ie nolitikn ranja OLO so bili v letu 1957 do- A trihSčkV.7ljC2alVv^tu -.f‘C-hrAe„tll,!?r^beRne:„d[J,T * . starih članov so ostali v svetu oosti se je povečalo za 5, in sicer . javnosti ki so snndnli* v n h e/o. Pod- VSOm V nrnizvruln ii nliiminiir^vnirn iniin h<>m..L» :—___________1 1 2 + 5 + 5 vsem v proizvodnji aluminijevega sulfata In aluminijevega hidrata ter 15 1*1 7 I lfAai*/lL ■(»,»,•», /»Lit ,/1 II 1» utnuAAA I - - t Ml|| g, 7 1 /U, 1 UH* jetje je uspelo izpopolniti svoj pro-izvodili program. V sodelovanju s . v. ..........1 , 7, V............." v soaeiovanjn s vri živosrebrnem oksidu, katerega tvrdko Bedeschi je osvojilo proiz-e tildi izvozila. vodnjo vakuum stiskalnic in iz.de- V stroki proizvodnje in prede- vodnjo vakuum stiskalnic in izdelalo prototip viličarja nosilnosti pet ton. Nn ta način je podjetje uspelo bistveno izboljšati položaj 1. polletja in doseči razmeroma zadoljivo realizacijo Nu izpopolnitev plana v tovarni »Titan« je vplivala zakasnitev pri postavitvi nove temper električne peči, delno pa tudi sprememba sortimana. Podjetje »uni-tos« si ni uspelo zagotoviti dovolj naročil za proizvode iz sive litine. Svoj proizvodni plan pa so v tej stroki močno presegla podjetja: »Rog«, >lndos< in Tovarna pisalnih strojev. Slednji podjetji sta svoj uspeh dosegli predvsem v sodelovanju z domačimi in tujimi podjetji. »Indos« je v letu 1957 postavil na trg nov baterijski in Diesel viličar nosilnosti 0.'» Ione oz. 2.'5 tone ter hidravlični stiskalnici 60 oz. 150 ton. Tovarna pisalnih strojev je izdelala 1818 pisalnih strojev znamke »Emona«. 154-0 prenosnih pisalnih strojev »Savn« in 249 razmnoževalnih strojev. V elektro industriji nisck izpolnila predvidenega obsega proizvodnje naslednja podjetja: Inštitut za clektrozveze in »Telekomunikacije«. Na realizacijo planu je pri obeh podjetjih vplivala pomanjkljiva in nepravočasna dobava materiala iz inozemstva. Kljub temu so »Telekomunikacije« pripravile vrsto novih izvedb radijskih sprejemnikov in drugih aparatur (er izdelale nekaj televizijskih sprejemnikov kot prototip. V kemični industriji so vsa podjetja dosegla oz. celo presegla letni plan z izjemo Tovarpe kemičnih izdelkov »Arbo«. ki ni dosegla plana pri unilinskih proizvodih. S poskusno proizvodnjo pa je pričela v tem letu Tovorna elektro-kemičnih izdelkov »Belinko«. Industrija gradbenega materiala je od vseh strok "dosegla naj višji odstotek količinskega plana proizvodnje. nn kar je vplivala novo nabavljena oprema nekaterih podjetij. V lesni industriji plana niso iz-olnila naslednja podjetia: »Planiea-port« predvsem zaradi pomanjkanja jesenove hlodovine in izpada dobav za potrebe JLA. Lesno indu- strijsko podjetje Ljubljana in Lesno industrijski podjetje Ribnica zaradi pomanjkanja hlodovine. Vsa podjetja papirne industrije so presegla predvideno letno proizvodnjo. Tektisna industrija kot celota je presegla predvideni obseg proizvodnje z izjemo Tovarne dekorativnih tkanin in »Svilanita« v Kamniku. Tovarna dekorativnih tkanin Ljubljana je po vrednosti presegla svoj letni /plan, ni pu gu dosegla količinsko, ker je glede na potrebe tržišča spreminjala asortiman. Uporabljati je pričela stanična vlakna za izdelavo plišec. Zaradi neizdelanega programa za obnovo naprav, ki bi izboljšale tehnološki postopek, podjetje »Svilanit« ni realiziralo predvidene letne proizvodnje, vendar je v primerjavi s preteklim letom doseglo precejšen napredek. Na nizko realizacijo proizvodnje v usnjarski industriji sta vplivali Industrija usnja Vrhnika in Tovarna' usnja Kamnik zaradi pomanjkanja govejih kož in kože drobnice. Ostala podjetja te stroke so plan v celoti izpolnila oz. presegla. Tudi živilska industrija je dosegla oz. presegla plan proizvodnje z izjemo Tovarne močnih krmil in Tovarne mesnih izdelkov. Podjetja grafične industrije so v glavnem dosegla zadovoljivo realizacijo, le tiskarne Pošte, JDZ in Narodne banke, ki delajo izključno za potrebe svojih ustanov, plana niso dosegle. Tobačna tovarna je plan izpolnila 100%-no. . V filmski industriji ni doseglo plana podjetje »Viba-film« zaradi znknsnilve.pri obdelavi umetniškega filma »Kala«. Delovna sila Povprečno število zaposlenih se je v letu 1957 povečalo na 55.456, to je za 8% ali za 2482 oseb. S tem je bil plan. ki je predvideval povečanje delovne sile za I °/o, prekoračen za 4e/». Indeks porasta delovne sile po posameznih strokah je naslednji: Stroka Real. 1157 Real. IH*" Proizvodnja električne energije 104 Pridobivanje premoga 102 Barvasta metalurgija 101 Nekovine 107 Kovinska industrija 109 Elektro industrija 117 Kemična industrija 110 Industrija gradbenega materiala 96 Lesna industrija 109 Industrija papirja Tekstilna industrija 102 107 Industrija usnja in obutve 107 Živilska industrija 110 Grafična industrija 105 Tobačna industrija 9«) Filmska industrija 106 Industrija skupaj 108 Na povečanje delovne sile je vplivala povečana količinska proizvodnja, razširitev nekaterih kapacitet ter spremembo v osortimnnu proizvodov. Povprečne plače v industriji so v letu 195" porasle za ca. 25%, medtem ko je narodni dohodek porasel za 18%. Ce upoštevamo, da se je indeks cen nn drobno povečal za 3%, znnša renlno povečanje narodnega dohodka 15%. Vzporedno s povečanjem plač m narodnegn dohodku se je storilnost dela izražena v razmerju števila zaposlenih in narodnega dohodka povečala v povprečju za 6 do ve/,, Nn tako povečanje :e vsekakor vplivala tudi sprememba v nagrajevanju neposrednih proizvajalcev. Celotni dohodek in njegova delitev po najvažnejših elementih Elementi celotnega Realizneija Plan Realizacija R IT"'' R 57 dolioflkn 1656 1957 1917 R 56 R 57 Celotni dohodek 73.75i.148 78,316.133 83.178.020 113 106 Materialni stroški 41.729.597 43.443.903 46 800.472 112 118 Družbeni proizvod 32 004.551 34,872.230 37,178.020 116 107 Amortizacija 2.915.427 3,123.952 2,876.786 99 92 Narodni dohodek 29.089.124 31,748.278 34,301.240 118 108 Primerjava celotnega dohodka, ostvarjenega v letu 1957, z letom 1956, pokaže, da se je tu pove&l zu 13%, družbeni proizvod in narodni dohodek pa za 16 oz. 18%. V odnosu nn plan za leto 1957 pa je celotni dohodek realiziran v višini 106°/e, družbeni proizvod in narodni dohodek pa sta presežena za 7°/« oziroma 8°/o. Izvoz • • i/k Vrednost izvoženih industrijski’ proizvodov se je v letu 1957 n®! sproti letu 1958 povečala zu ca. milijonov dinarjev ali za 20% J? dosegla vrednost 2,853 milijonov <**' narjev. Vrednost izvoza se je po po*®’ meznih strokah v letu 1957 v p,rl' menjavi z letom 1956 in planiran1111 izvozom za leto 1957 povečala *®' kole: » 000 din Stroka Realizacija 1956 Plitn 1957 Realizacijo 1957 Barvasta metalurgija 112.206 195.491 91.321 Nekovine 18.625 2H.0H2 33.045 Kovinska industrija 235.758 407.435 321.398 Elektro industrija 51.279 72.000 107.081 Kemična industrija 159.855 154.098 178.582 Industrija gradbenega materiala 2.955 19.500 13.000 Lesna industrija 959.614 1.290.840 1,193.232 Industrija papirja 97.177 125.724 10.050 Tekstilna industrija 120.137 209.247 263.720 Industrija usnja in obutve 587.808 671.236 569.346 Živilska industrijo 16.000 17.000 44.920 Filmska industrija 42.990 35.400 28.257 Industrija skupaj 2,584.404 3.216.053 2,853.952 Indeks R 17 R 56 81 177 136 209 128 440 124 10 220 97 281 " 66 120 8» Tudi v letu 1957 je bila vodilna industrijska panoga lesnopredelovalna industrija. V primerjavi z letom 1956 je ta stroka najbolj povečala izvoz. Nuprum planu je lesna industrija dosegla le 92% predvidenega obsegu izvoza. Na nižji izvoz je predvsem vplivalo Lesno industrijsko podjetje Ribnica, ki je doseglo komaj četrtino planiranega izvoza. Podjetju ni uspelo izvoziti predvidenih količin rezanega lesa zaradi nezadovoljive kvalitete. V barvasti metalurgiji je Kemična tovarna Moste po količini sicer dosegla planirani izvoz, po vrednosti pa ga ni dosegla zaradi znižanju izvoznega koeficienta pri glinici in galunu. V proizvodnji in predelavi nekovin so nu vraoko realizacijo izvoza vplivali Posavski rudniki svinca. cinka in burita, ki so Izvozili okrog 80% skupne proizvodnje burita. Manjši izvoz kot je bilo pričakovati je bil dosežen v kovinski industriji. Podjetju »Litostroj« zaradi neugodnih zunanjetrgovinskih pogojev ni uspelo realizirati prodajo izdelkov v predvideni količini. Zaradi nizkega premiranja’izvozu namenjenih izdelkov niso dosegla predvidenega izvoza tudi nekatera druga podjetja. 'r-varna vijakov je prvič v letošnjem Od celotne vrednosti gradbenih °el je odpadlo no: ^gradnje 6.581,433.000 dinarjev ali 24 o'no'ita^0 2.305,090.000 dinarjev ali projektiranje 735,231.000 dinarjev uli ti %. Realizacija v primerjavi z letom 1936 in planom za leto 1957 po posameznih strokah, prikazana v indeksu, je naslednja: Indvks realizacije 1956 «* 1<)0 Indeks plana 1957 - 100 gradnje 100 97 montaža 118 121 projektiranje 112 112 Dejavnost gradbenih podjetij se v letu 1957 nu območju okraja ni Povečala, ker so sc dela na avtocesti Ljubljana—Zagreb premaknila območja okraja. Če pa eliminiramo delu na tej cesti-tudi v letu 1956, je bil porast gradbene dejavnosti v •etu 1957 za 10 °/o večji, kot v preteklem letu. Povečala pa se je dejavnost gradbenih podjetij izven območju okraja tako. da je realizacija celotne dejavnosti v primerjavi 1 letom 1956 za 23 % večja. , Struktura gradbenih del se je v {etu 1957 spremenila v korist družbenega standardu. Medtem, ko je znašal odnos med kapitalno izgradijo in družbenim standardom v letu 1956 približno 59:41 znaša ta od-Dos v letu 1957 približno 35:65. ' Licitacije so dale dobre rezultate v prvi polovici leta. ko se je pri Rzadbcnin podjetjih čutilo še pomanjkanje dela. V drugi polovici tet« pH se je položaj spremenil in S() investitorji morali že iskati primernega izvajalca, ker je bilo za-f°di povečanja investicijskih sred-Rtev. predvsem zaradi intenzivne 8tonovanjske izgradnje, veliko povpraševanje po gradbenih storitvah. 'Oslcdira tega je bila. da so si skuhali investitorji že v naprej zagotoviti izvajalce. S tem pa so ličita-c'.ie postale zopet le formalnega Značaja. . • Mehanizacija gradbenih podjetij je bila v tem letu relativno dobro 'zkoriščena, vendar je boljšo izrabo "trnjev zaviralo pomanjkanje nadomestnih delov, ki jih podjetja "mo mogla pravočasno nabaviti 'Uvoz). Zaradi povečanja stanovonj-I e izgradnje je primanjkovalo "tje strojne opreme za visoke Rradnje. Tempo gradbenih del so v glavam zavirale nezadostne kapacitete Rrndbencga obrtništva. P rimanj ko-jUlo je zidarjev, tesarjev, parketar-V' pleskarjev, krovcev, inštalater-lf'.v vseli vrst. kleparjev, stavbnih Uz.arjcv in ključavničarjev. Poleg (vzndostnih obrtniških kapacitet *I' ni bilo na razpolago za izvedbo i_rtniških del zadostnih kol e,e lesa. kvalitetnega okovja in laei iškega materialu. Zlasti je kritično stanje glede armatur. količin su- j.frtiment teh izdelkov ni zadovo-jiiv *’rnv tako pa je gradbeno de-!Zv"os, oviral« tudi nezadostna pro-pr 'ubija gradbenega materiala. *ii! i,Vs,‘m je primanjkovalo opečnih ,k''koV in votlakov, apna. betonih' Ru železa drobnih profilov in ee-n'a. Pomanjkanje opečnih izdol- k Ib-Ui dohodek bf.Tfudni in rezijski stroški 1'lftČc ni dohodek d(.]n (brez plač kov v ljubljanskem okraju, kamor je bilo uvoženo okrog 10 milijonov zidakov, kur predstavlja 40% letne porabe, je podražilo stroške zidave. Ta situacija nujno narekuje povečanje kapacitete opekarn. V stroki projektiranja še vedno Ugotavljamo, da projekti ureditve komunalnih naprav še vedno zaostajajo za samo gradnjo objekta, čeprav bi moralo biti obratno. Kvaliteta dela projektantskih organizacij se je v letu 1957 sicer izboljšala, ni pa še povsem zadovoljiva. predvsem zaradi neizdelanih detajlov. Zato se je dogajalo, da so se morala razna delu spreminjati, ko so bila že izvršena. Tudi niso bili vsklajeni posamezni deli projektov. kot na primer arhitektonski deli s statičnimi elaborati, predvsem pa gradbeni in inštalacijski načrti, kar je povzročalo posameznim izvajalcem naknadna dela in s tem povečanje stroškov. Ker v gradbeništvu še vedno nimamo standardov, normativov in strokovnih predpisov, ki bi usmerjali dela projektantov, se je še vedno gradilo neracionalno. Zaradi trenutnega pomanjkanja projektirane ga materiala in pospešenega tenma izgradnje, so se morali projekti spreminjati včasih še med gradnjo. Na obseg grodbenih del je vplivalo tudi nezadostno število kvuli-fieirnne delovne sile. predvsem zidarjev iti tesarjev. Zaradi tega so nekatera podjetju začela unorab-Ijati tildi pri delih, ki zahtevajo kvalificirano delovno silo nekvali-rirnno. oziroma priučene delavce. Posledico je bila slaba kvaliteta izvršenih del zlasti v začetku. Tudi stanje glede števila vajencev se še vedno ni izboljšalo. Povprečno število zaposlene delovne sile se je v letu 1957 povečalo v primerjavi z. letom 1956 za 3%. to je za 196 oseb. Plan pa je bil izpolnjen v višini 9ti%. Skupno število vseli zaposlenih je v tem letu znašalo 7435 oseb. 3. PROMET V letu 1957 se je povečalo šievilo prometnih podjetij v stroki železniškega prometa za eno novoustanovljeno železniško podjetje za remont prog Edino podjetje v stroki promet in zveze »Tegrnd« pa se pregrupiralo v gradbeništvo. Tako je v realizaciji za leto 1957 evidentirano: 6 želez, namenskih podjetij in It podjetij cestnega,, prohicta. te i 0,| hoPcknrnc< Polje. Gospodinjski biro se je organizira! v finančno samostojni zavod tako, da je bilo koncem leta 1957 skupno 53 komunalnih gospodarskih organizacij. Realizacija celotnega dohodka je znašala 1.909.584.000 dinarjev, to je okrog 9% več kot je bilo predvideno po planu za leto 1957 in za 6 % več. kot jc bila realizacija v letu 1956. Od doseženega dohodka so ustvarile pekarne 61.2%, EC2 19.5%, kiivematogrnfsku podjetja 10,5% in Mestna plinarna 8.8%. Realizacija v letu 1957 je v primerjavi s planom za leto 1957 in realizacijo v letu 1956 po posameznih dejavnostih, prikazana v indeksih, naslednja: lndek* Indeks - 100 Pl. 1917 - 113 112 113 113 106 111 105 107 71 6 ti zn perspektivni razvoj industrije, gradbeništva, prometa in kopiunul-nih podjetij. Medtem, ko je v prejšnjih letih izvajal svojo politiko z neposrednim sodelovanjem s podjetji. je v letu 1957 prepuščal iniciativo in neposredno sodelovanje z gospodarskimi organizacijami vse bolj občinskim ljudskim odborom. Neposredni kontakt pa je še vedno obdržal s tistimi gospodarskimi organizacijami, katerih investicijska izgradnja je pomembna za okrajno ali celo republiško merilo. Stanje in razvoj investicijske izgradnje z njeno problematiko je bilo v letu 1957 naslednje: (Nadaljevanje v prihodnji številki Glasnika) 1A Z P I S Na podlagi 37. čl. Zakona o javnih uslužbencih razpisuje Razpisna komisija Mestnega arhiva ljubljanskega mesto ARHIVISTA v nazivu I. strok, vrste. Kandidat mora razen pogojev po 31. členu tega zakona imeti fakultetno diplomo. Prednost imajo kun-didati z diplomo filozofske ali pravne fakultete,- z znanjem nemščine oziroma z upravno prakso. Prošnje je vložiti do 30. junija na n: Mestni arhiv, Ljubljana — Mestni trg 27/111. GLASNIB OBČINSKI LJUDSKI ODBORI 1. člen Na območju občine Mengeš *® pobira v letu 1958 občinska doklada na dohodek od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj. OBČINA LAŠČE OBČINA LJUBLJANA-CENTER 226. Na podlagi 2. odstavka 15. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LltS št. 19/>2), i. in 2. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem k ra-jevnem prispevku (Uradni list V LRJ Štev. 19/55 in šlev. 19/57) in 2. točke 26 člena statuta občine Lašče je občinski ljudski odbor Lašče sprejel na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 29. aprila 1958 ODLOK o občinski dokladi na dohodke od kmetijstva, samostojnih poklicev m premoženj za leto 1958 1. člen Na območju občine Lašče se pobira v letu 1958 občinska doklada od zavezancev dohodnine od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj. 2. člen Občinska doklada je proračunski dohodek občine za kritje komunalnih gospodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetnih in drugih potreb, predvidenih za leto 1958. 3. člen Osnovo za občinsko doklado od kmetijstvo tvori za leto 1958 ugotovljeni katastrski dohodek od kmetijstva, doklada pa se odmeri po stopnji 9%. 4. člen Zavezanci dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, iz-vzemši zavezance za davek od dohodkov iz dopolnilnega delovnega razmerja in od honorarnega dela, plačujejo občinsko doklado po duvč-ni osnovi, ki je podlaga za odmero dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj. Občinska doklada sc ne odmerja tistim zavezancem, katerih celokupni letni čisti dohodek ne presega 50.000 din, in zavezancem na dohodke od zgradb. . Ostalim zavezancem pa sc odmeri po sledečih stopnjah: a) obrtnikom — brivcem, čevljarjem. dimnikarjem, izdajateljem prenočišč, krojačem in šiviljam po stopnji 6%: h) vsem ostalim zavezancem dohodnine od samostojnih poklicev in zavezancem dohodnine od premoženja po stopnji 9°/o. 5. člen Občinska doklada se odmerja in plačuje v gotovini istočasno in na Isti način kakor dohodnina. 6. člen Določbe Uredbe o dohodnini (Ur. list KIHI št. 19/56) z vsemi spremembami in dopolnitvami ter Uredba o prisilni izterjavi davkov m drugih nroračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/54 in št. 21/57) sc smiselno uporabljajo tildi za odmero in pobiranje občinske doklade. 7. člen Davčne olajšave, ki so določene zn dohodnino, veljajo tudi za občinsko doklado, . 8 člen Ta odlok velja z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 02/2-636/1. V(;likc I.aš£e. dne 29. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Aoljz Pečnik 1. r. 227. POPRAVEK k odredbi o spremembi odredbe o najkrajšem poslovalnem Času v prodajalnah V uvodnem besedilu odredbe o spremembi odredbe o najkrajšem ■ ‘ v ........ --odajalnah poslovalnem času v prodajalnah na območju občine Ljubljana-Ccnter, ki je bila objavljena v »Glasniku« št. 42/58, mora namesto besede »odločba« stati pravilno: »odredba«. T _ Cb..>».viXin«-lzo niuiirilP tli .1 1. člen ' Potrjuje se sklepni račun o izvršitvi proračuna občine Ljubljana-Polje za leto 1956, sestavljen po odločbah temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13-126/56) in 161., 162. in 164. člena uredbe o izvrševanju proračunov in računo-vodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list rl.ltJ št. 35-379-55). 2. člen Občinski sklepni račun za leto 1956 s sklepnimi računi finančnih .... 1 l..... ioru; In OBČINA UUBUANA-M0STE id'* ^ oo8 Doseženi dohodki in izvršeni iz- .. ji • i »r.Alff. m? člena datki so znašali po občinskem sklep- Na podlagi 1. točke 102. člena rafunu v letu 1956: Zakona o pristojnosti občinskih in . p sklepnem računu občin-okrajnih ljudskih odborov in ni i- 8keffa proračuna: hov ih organov (Uradni list FLRJ Dohodki 65,078.020 din št. 52/57), 25. člena Statuta Obline , , tki 67,857.911 din Ljubi jana-Moste, izdaja Občinski izoaiiu -------,. 1 1 __ ___ — t -e /, 1 . i it (.• Iz Oim 7 lul m m . _ | . 1 ... A imrl/vtr , sklepu seje občinskega zbora m j ;h samostojnih zavodov: "„hodki s«« prosveto in kulturo ObLO Ljub* i jana-Moste in s pritrditvijo OLU Ljubljana 'naslednjo ODLOČBO I. Zaradi reorganizacije splošnoizobraževalnega šolstva v smislu nove šolske reforme se odpravijo 19,029.198 din izdatki 17.818.428 din Presežek dohodkov 1,210.770din lil. Po sklepnih računih proračunskih skladov: , Dohodki L567.976 din Izdatki 1,159.320 din Presežek dohodkov 208.656 din 3. člen nove šolske reforme se odpravijo presežek izdatkov nad dohodki z 31. avgustom 1958 naslednje sploš- 0j,finskega proračuna zn leto l9>(i noizobraževalne Sole na območju y 7nesku 2,849.891 din se krije iz stalnega rezervnega sklada iz leta 1955 ter iz presežkov občinskega .. i i i .l.. IoIa 1 0^1» 2. člen Občinska doklada je proračunski dohodek občine za kritje komunalnih, gosjiodarskih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih, prosvetni" in drugih potreb, 'predvidenih « leto 1958. 3. člen Osnova zn občinsko doklado od dohodkov od kmetijstva je za let® 1958 ugotovljeni katastrski dohode* zemljišča. . Občinska doklada se odmeri » k. o. Dobeno po stopnji 18%, z« ostalo območje občine pa po stopnji 20%. 4. člen Zavezanci dohodnine od samostojnih poklicev in premoženj, »?' vzemši zavezance od dohodkov 1 dopolnilnega delovnega razmerja •« od honorarja, plačujejo občinsko doklado po davčni osnovi, ki J® podlaga za odmero dohodnine oj samostojnih poklicev in premoženj- a) od davčne osnove do 100.000 dinarjev po stopnji 5%; h) od davčne osnove od tOl.Ofi do 160.000 dinarjev po stopnji 10 /•> c) od davčne osnove od 161.00® do 200.000 dinarjev po stopnji 15 /•> č) od davčne osnove od 201.00° do 250.000 dinarjev po stopnji 20 tudi od davčne osnove od 250.00 do 300.000 dinarjev po stopnji 2» /•-e) od davčne osnove nad 301.00 dinarjev po stopnji 30%. občine Ljubi jana-Moste: , Osnovna Šola Moste v Bazoviški ulici. Osnovna šola larše. Osnovna šola Hrušica. iv>a rer i/. H"'”-"......V . ,„rz investicijskega sklada za leto 19»h. Presežek dohodkov občinskih fi- 5. člen Občinska doklada sc odmerja i® plačuje na isti način in istočasno kakor dohodnina. Uredba o dohodnini (Uradni 1«» 18/56) z vsemi spretnem Presežek aonociKov ■■ FLRJ št. 18/56) z ------ - II. nančnih samostojnih zavodov v zne- bumi in dopolnitvami, odlok o st H Na območju občine Moste se usta- $kn j 210.770 din se prenese v na- n-|j dohodnine zn leto 19»8 (Ur. n vijo s I. septembrom 1958 nasled- lednje icto. FLRJ št. 15/58) ter Uredba o pr. silni izterjavi davkov in drugi proračunskih dohodkov (Uradni • FLRJ št. 33/53 in št. 25/57) se up rahljajo tudi za odmero in pon ran je občinske doklade. novi jo s 1. septembrom nje osnovne šole novega tipa: a) Osnovna šola z vsemi osmimi rozred i i Osnovna Sola v Bazoviški ulici in Osnovna šola na Zaloški h) Osnovna šola s prvimi štirimi razredi: Osnovna šola Jarše in Osnovna šola Hrušica. slednje leto. ^ ^ Presežek dohodkov proračunskih skladov se prenese kot dohodek naslednje leto. 6. člen Sredstva stalnega rezervnega sklada v znesku 3 206.228 din se v lotu N 1956 niso črpala ter se prenese jo lil. v naslednic leto. Svet za šolstvo ObLO Ljubijana- 6. člen Davčne olajšave, ki so doloČeO dohodnino, veljajo tudi za (l Moste izvrši reorganizacijo šol splošnega izobraževanja v smislu te odločbe in šolske reforme. »Glas- okraja Ta odločba se objavi v niku«. uradnem vestniku Ljubi jann. St. 02/2-1376/1. Datum: 18. aprila 1958. Predsednik Občinske"« lmdskega odbora Ciril Fain L r. 7. člen i Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubi jan a. St. Ot/t-1180/1 -58 u p ril n ^ Leopold Maček 1. r. činsko doklado. OBČINA MENGEŠ 7. člen Ta odlok velja od dneva obje* v »Glasniku«, uradnem vestni* okraja Ljubljana. St. 0l/t-78l/l. Datum: 13. maja 1958. Predsednik . Občinskega ljudskega od bo Ivan Vidull 1. r. 230. OBČINA LJUBUANA-POLJE posebnem krajevnem Pr's,,’<‘vk.u . ' ... «»i n i * rx l8 ^ omoK Poročilo o delu Sveta ra InduetrU® letu 1917. tl n /|>is mesta artalvlata v Mca arhivu, ^ 226 Odlok o občinski dokladi na dohodke• kmetijstva, samostojnih poklicev, i" močeni ta lelo 1958 občine Lničc. ^ 227 Popravek k Odredbi o spremembi t redbe o na jkrajSoin poslovit litem t(,f-v prodajalnah občine Ljubljana < 1 ^ 228 Odločba o odpravi splofino izobrn*1 v niti Bol občine l.jubljana-Mosto. ^ 220 Odlok o potrditvi sklemtegn iz.vrBitvi proračuna ra loto 1 Ljubljana-Loljo. j 210 Odlok o občinski dokladi na dohod* *4 kmetijstvu, samostojnih poklicev ij 1 motenj za leto 1018 občino Mvngc*- I računi „ leto” 1016 0Df'