187. številka.__Ljubljana, sredo 19. avgusta. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja voak dan, izvzeuiai ponedejke in duove po praznikih, ter ve', j?« po pošti pnjeiuan, za avstro-cge.rske dežele z:* celo leto 16 golil., za pol leta 8 gold ■a Četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., z;i četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meBtc I gold. 10 kr. Za pošiljanj«« na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospod« učitelje na ljudskih šotah !n za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 k,., po posti prejemali za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-•topne petit-vrat* 6 kr., M bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Flote! Evropa". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. sdministrativne reči, jn v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Prvi občni zbor „narodnoga društva" (Konec.) Dr. Zamik poprime po dokončani vo-1 i t v i odbora besedo in govori o stanji češke in slovensko narodno politike. Iz obširnega govora podajamo tu posnettk. „Da o navedenem predmetu govorim (pravi govornik) daje ni povod slučaj, da sc v tem obziiu pri nas od nasprotne stranke vedno javno mnenje falsificira in pači, kakor da bi bila „sta-r os 1 o v en s k o"- klerikalna stranka ena in itsta ali vsaj podobna staro češki stranki. To nij res. Cehi so v državopravuem obziru nekaj vse drugega nego naši „Staroslovenei," kateri so bili od nekdaj rajhsratovci. Naša svobodomiselna stranka, kakor je bila in je ziniro .i bolj slovanska, bila je ob onem času, ko je bilo še upanje, da se s pasivno politiko kaj doseže, vedno in energično za zvezo s Cehi in zoper rajLsrat, a naši stari bo biii ta čas proti Čehom in so sedeli vedno iti nepremakljivo v državnem zboru. In dan denes je vendar več kot smešno, če nam takozvana „staroslovenska," ali klerikalna glasila očitajo: „mladici so tekli v državni zbor," prav kakor da bi bili poslanci starih (Hokemvart, liarbo in Herman) doma ostali in se češki pasivni politiki pridružili 1! A tega nijso, nego sede v državnem zboru, kateri je na podlogi zdanje ustave sklican, prav tako kakor naši slovenski poslanci, ali le de v tem slabše, ker za slovenstvo nič ne govore, nego molče! Vodja njih, Hohenvvart, je bolj ustavoveren nego naši poslanci, ker on je rekel da mandat položi, ako ne gre vsa njegova stranka v državni zbor. Da Hohenvvart ne stoji na slovanskem stališči, to bode on sam gotovo vselej priznal. Kakor pa staročeška stranka nij v državopravuem in političnem oziru nikakor nič podobna, nego še protivna naši „staroaloven-ski" ali klerikalni stranki, tako je tudi v versko političnem oziru. Kicger je sam večkrat uže rekel in pisal, da je njemu in njegovi stranki vse eno, ali je kdo luteran, kalvinisr, indiferentist, ali katoličan ali ne-jeverec, — da je le dober Češki patrijot, pa se lehko prišteva k nar'-dni stranki. Isto tako tudi v češkem klubu nijso nikoli govorili o verskih rečeh in nobenemu nij na misel prišlo vero v politiko tlačiti. IJaš narobe pak je delala in dela naša „staroslovenska" stranka. Ona je rekla: kdor nij dober katoličan po nltramontanskcm kopitu, ta nij Slovenec in ne sme biti. Lani so nam vsem rekli : ako vi ne sprejmete programa „pravne" stranke, ne boste voljeni in ne boste pr.števani mej narodne Slovence. Da pak je pravna stranka tista, ki reakcijo podpira po vsem svetu, mej španskimi kurlisti, mej francoskimi royaIisti, v Italiji, Avstriji in povsod, to je vsacemu inano. Mislili so nas v to reakcijonarno stranko posiliti, a nij-smo se dali in zdaj menda po vspehih vidijo, da uijsmo tako malo veljavni, kakor so si oni poprej mislili, ko so nas posilili da smo poleg narodne tttđl liberalno barvo pokazali. Mariborski „Gospodar" je ob tistem Času, ko so starosloveuski klerikalci želeli o d nas odcepiti se, ko so želeli narodnega raz pora, kakor znano rekel, da nas bode tako dolgo „s šilom drezal" da bomo liberalno barvo pokazali. Iu tako primorani, smo jo, a zdaj je uže klerikalcem žal, da so nas tako s „silom boli," ker vidijo, da so se oni preračunili in ne mi. Mi imamo zdaj več poslancev kot oni in naši organi so vplivnejši iu močnejši. Oni so namreč napak računih, ker nijso naših narodnih tal poznali. Mislili so namreč da brez duhovenskega stanu nij slovenskega narodnega gibanja mogoče, da dnhovenski stau moro vho uničiti, kar se mu pokorno ne~*jklanja. Zdaj vidijo pač da duhovenski stan sam nikakor nema tolike moči, in da nij bilo prav, da so raz-pora želeli, ker v jamo padajo katero so nam kopali. — Taki so naši „stari" — a vse drugače so stari Čehi. Njih glasila so svobodomiselna kakor naša. „Politik" je bila iz katoliških kazin v Tirolu izpahnena ker federalistični Tirolci njenega liberalizma nijso mogli prenašati. Drugi staroČeški organi pak in stari vudje so uže večkrat mladoče-hom odgovarjali: mi smo tako liberalni kot vi. — Hotel sem s tem konstatirati, da je tedaj golo falziliciranje javnega mnenja, če naši klerikalni listi „StaroBlovence" Staroče-hom primerjajo." Po govoru dr. Zamika se občni zbor, na poziv predsednika dr. Vošnjaka, klicaje mlademu društvu dober vspeh, sklene. Politični razgled. NotruiiJ«' dežt-le. V Ljubljani 18. avgusta. Itttitt« j.tkit „Sunn- u. Moutags Ztg." poroča, da se je zadnje dni katoliška stranka odločila od federalistične in hoče preko glav liberalnih federaliatov iu ustavovercev roko podati dvorski vojaški stranki, ter ostanek naše svobode in upanje obeh pospraviti. Katoliška stranka je baje 150.000 gld. fonda za ta namen skupaj spravila, da agitira. Pomen teh razmer se bode še pred začetkom državnega zbora pokazal. — Spoznati moramo, da se to poročilo za zdaj precej fantastično glasi, ali mogoče je, da je resnično. Vsaj kar „katoliške" pravnar-ske politikarje zadeva, se nihče o njih moti, če kot gotovo misli, da so vsak hip pripravni vso svobodo zadušiti in zvezati se z absolutizmom. Tem večja odgovornost zadeva ustavovernc Nemce, ki nečejo Slovanom ob pravem času pravični biti. V DftfMftciji, kjer so bili lani la- honski ustavoverci ali bolje pmtivniki Slovanov v deželnem zboru svojo mandate položili, zmagali so zdaj pri dopolnilnih volitvah zopet, kar kaže, da si v masi h in trgih oni še vedno znajo večino naredit'. Viififciijc države. i-Su zetine je skozi Kdln v Uruselj potoval. V Kdlnu jo obiskal nemškega gover-ue;ja trdnjave, generala Kumcrja, kateri mu je vračal ta obisk. Hazainova soproga razglaša po časnikih pismo na francoskega ministra notranjih zadiv, v katerem pravi, da je samo ona iu njeni nečak brez vseh sokrivcev Bazalna oprostila. — V Calvadoa je bila volitev poslanca za narodno skupščino, bonapartisti so vne sile napeli in gotovo upali, da zmagajo j a volitev nij odločf na, ker od treh kandidatov nobeden nij dobil nadpolo-vične večine glasov. M£ttt'tisti so v boju pri Oteizi 700 mož izgubili. Republikanci so so začeli naprej premikati proti Larragi. Na 11 *t 11 ju n.% Lcm še vedno vlada interuacijonalcev išče in preganja. V Florenci so bili vsled tega nemiri. Uporniki so nameravali gasometer podreti in v temi se polastiti palače Pitti. A policija je bila o vsem podučena in o pravem času voditelje upornikov zgrabila in zaprla. Dopisi. Iz kozjilllMkCKtl okraja 15. avgusta. [Izv. dopis.) Da si obžalujemo, da se je g. Stadler zarad svoje bolehnosti odpovedal kandidaturi, nas tolaži vest, da je nekdanji nas zastopnik občespoštovani gosp. L en ček kandidaturo prevzel. Tem bolj iznenađeni so nemškutarji našega iu breškega okraja; kajti uže so zagnali najhujšo agitacijo proti Stadlerju, a zdaj je vse delo zastonj. V tej agitaciji se posebno nekateri uradniki okrajnega glavarstva breškega odlikujejo, kateri hote Znidaršiča na vsaki način izvoljenega imeti. A upam, da večina volileov ne bode tako malo politično izobražena, da bi si izvolila vI.Klncga kandidata za svojega poslanca. Naši kmetski možje tudi ne morejo razumeti, kako oni do tega pridejo, da bi jih zastopal župan breškega mesta. Saj imajo mesta iu trgi svoje poslance ; naši interesi pa so v marsičem različni od mestnih. Za Znidaršiča tedaj tukajŠuo ljudstvo nikakor nij zavzeto in ko bi se ne motilo javno mnenje po uradnikih iu nekaterih nemŠkutarskih agitatorjih, bi pač Zni-daršič na prstih ene roke lehko seštel glasove, kateri bi mu od kmetskih volilcev pripadli. Volitve volilnih mož so se pretekli teden v našem okraji vršile. Kolikor so mi dozdaj poznate, smem reči, da so v narodnem oziru bolje izpadale, kakor pri prejšnjih volitvah; propalo je več hudih naših protivnikov in Ce izvoljeni ostanejo mož beseda, ima naš slovenski kandidat g. 1. en rek gotovo večino. Volitev v Brežicah je 24. avgusta. Borba bode huda, a zmaga naša, ako smo edini vsi slovenski volilci. Iz niv&kc okolice 15. avg. [Izv. dop.] Marsikdo bi rad obiskal čarobni Bled; a navadno odvrača ga govorica o strašni draginji in o pomanjkanji stanovanj. Se ve, da v Malnarjevi gostilnici nij baš po ceni, pa vsaj nij potreba, da bi vsak zahajal v gostilnico prve vrste, ker je naravno, da vsak podvzetnik si išče dobička, posebno ker mu notranja hišna in drnga krčmarska — zavoljo okolnosti draga — naprava dovolj stroškov prizadeva. Gostilnice druge vrste imaš na izbiro, postreže se ti za maj-hene novce povoljno in dobro. Tudi pritožba zarad pomanjkanja stanovanj nij opravičena j imel sem priliko videti po bližnji okolici mnogo ličnih sob praznih, za katere pa se ve da tuj človek, ki sem pride, ne ve. Kakor v vsakih toplicah naj bi se napravil tudi tukaj zapisnik stanovanj, da bi ne bilo potreba popotniku letati od hiše do hiše in popraševati po prenočišči. Ta zapisnik naj bi se primerno razglašal v časnikih, dotični Btroški so tako majhni ker po novi postavi za enaka naznanila nij treba plačevati pristojbin — da bi vsak kateri ima oddati sta novanje, z veseljem žrtvoval za natis par krajcarjev. Sicer bi bila županova dolžnost v tej zadevi storiti potrebne korake; pa kaj se če, on je za se dober gospodar ter naj-pred gleda, da odda svoje sobe, potem še le naj drugi ljudje gledajo, kako bodo svoje sobe oddali; no pa mi mu toliko zameriti, ker itak ne bere nobenega časnika. Grajati je tudi to, da nij nobenega zapisnika tujcev, ki tu stanujejo. Ako imaš tukaj kakega znanca, gorje ti, če ne veš, kje stanuje; hodil boš ves dan iskaje ga po raztresenih hišah. Tukajšnje ljudstvo je jako u ka željno, treba le nekoliko dobrih vzgledov, kateri se pa ravno ne nahajajo pri tistih, ki se prištevajo mej izobražene in veljavne može; gotovo si mislijo, da se le nam dobro godi, za druge nam pa nij mar, če tudi tavajo v nevednosti. Čuje se, da tukajšnji g. učenik si dovolj prizadeva za dobro vzrejo otrok; a neki drugi gospod, o katerem pravijo, da je nagle jeze, ki baje podučuje o ljubezni do bližnjega, o vsmiljenji do Živali, vpeljal je tiste blažene čase, koje gospodovala palica Ko sem namreč iskal stanovanja, naletel sem v nckej hiši klavernega dečka, kateri mi je na moje vprašanje, kaj mu je, tožil, da ga je „go8pod" v šoli tepel; in ko je prišla mati, mi pokaže na nogi Črnorumeno rano od udarca. S takim ravnanjem se po divja mladina, ne pa poblažijo Čutja nedolžnih otrok. Če ste nagle jeze, pa si jo ohladite — v jezeru. Sicer pa berite §. 24. šolske postave. Bomafce stvari. — (Banka „Slovenija") je imela v poudeljck 17. avgusta izredni občni zbor Bilo je zastopnih 1207 deluic. Edini pred met posvetovanja je bil predlog upravnega odbora, da se naj 10% ali 20 gold. na vsa ko delnico vplača. Obširnejše poročilo o Živahni debati prinesemo v prihodnjem listu Denes samo povemo, da je občni zbor z 57G proti 554 glasovi tedaj samo z večino 22 glasov sklenil, da se ima na vsako delnico 15% ali 30 ftold. vplačati. — 'Trclesnik.) Glas je počil, da je Prelesnik v Budi na Ogersem straži zopet — ušel!! — (Rojstvenidan presvitl. cesar j a) se je včeraj tudi v Ljubljani slovesno obhajal. Uže zgodaj v jutro so grmeli topivi z grada; parado v zvezdi pa je dež zabranil. Pri sv. opravilu v Btolni cerkvi, katero je sam škof celebriral, so bili c. kr. uradniki, deželni odbor, mestni zastop itd. — (Županstvo v občini Šmarje pri Celji) je — kakor se nam piše — ob času ljudskega shoda dne 15. in 10. t. m. zasačilo dva žida, ki sta ljudi s prepovedano igro sleparila in je tudi ujelo človeka: kateri je ponarejene bankovce po 1 gld. izdajal. Tacih bankovcev se je dobilo 81. Priprti človek se zove Andrej Žagar in je imel listnico napisano pri okraj, glavarstvu v Tolminu. — (Trije utopljenci.) Iz Sevnice se nam 17. t. m. piše: Včeraj ob 1/2G uri zjutraj se je 14 let stara deklica v Smarji pri Sevnici v potoku Sevčina utopilo. Sla je deklica s svojo materjo k maši k sv. Roku črez brv onega potoka, zvrtilo se jej je v glavi in je v vodo pala. Ravno na tistem mestu ob 8 uri zjutraj je več romarjev od sv. Roka domov črez ta brv šlo, in zopet padeta dva otroka, eno dekle 14 let staro n en fant 15 let star v potok in sta tudi utonila. Čudno je da ker je več ljudij zra ven bilo, nikdo nesrečnežem nij na pomoč hitel, čeravno je potok komaj 4' globok. Bistra voda je nesvečneže v Savo zanesla, ker se od tod komaj 10 minot daleč, potok v njo izliva. — (Toča), debela kakor oreh je padala 15. t. m. po vsej severni strani ljutomerske okolice in je na ajdi (hajdini) in koruzi prav veliko škode učinila. Ubogi ljudje predlanskem je bila ta toča, lani miši in le tos zopet toča. — (Vreme.) Ko bi ne vedeli iz kole darja, da smo sredi meseca avgusta, po sedanjem vremenu bi morali soditi, da smo prespali topli čas in uže v oktobru. Vsak dan dežuje, na gorenjskih planinah pa vmes sneži, solnca nij videti in tako hladno je, da nij varno brez druge suknje in dežnika od doma iti. Mokrota in mraz niti na polji, niti v vinogradih dobro ne dene; zlasti grozdje Be neče mehčati in kjer je le malo od toče poškodovano, precej gnije. Tedaj nij pričakovati dobre vinske letine; no žita je povsod dovolj, da se saj lakote nij bati. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 17. avg. ..t*tttiirit t ronta**." Pred ljubljanskimi porotniki se je denes začela pravda, katero hočemo zato prav obširno popisati, ker čudovito, če prav žalostno razsvetljuje kulturno stanje u a šega kmetskega naroda; ker podobo pred nami odgrinja, katera bolj nego vse besede prid guje potrebo šol in zdravega izobraževanja. — Pa zdaj k stvari. Obravnavanje vodi predsednik višje sodnije svetovalec Tomšič, votanta sta Jevnikar in Cuber. Tužitelj je državnega pravdnika namestnik Grdešič, zagovornik dr. Rudež. Porotniki so sledeči gospodje: Vaso Petričič, Josip Krisper, Franc Regoršek, Sp. Pesjak, Jarnej Šašek, Janez Goričnik, Peter Lasnik, Josip lian len, Anton Burger, Andrej Knez, Anton Brence, Rudolf Naglic. Namestnik je Avg. Winkler. Toženec Petovar, ali „rimski romar", ali „sveti Tonček" imenovan je elegantno kmet-sko opravljen, ima čeden, a tercijalsko-mež-narski obraz in precej belo v nebesa 'po-f škili, ko se na zatožno klop vsede. Po hodniku čepe cele kopice kmetskih žensk terci-jalk, ki so za priče poklicane. Iz zatožnega spisa posnemljemo : C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani toži Antona Petovarja, katerega so ljudje tudi „rimskega romarja" imenovali, in ki je 20 let star, katoliške vere, neoženjen, kajžarski sin in delavec v Dolu, branja in pisanja zmožen, sodniJBko do sedaj nekaznovan, — da je varal leta 1872 do spomladi 1873 sč zvitim slepljenjem in prigovarjanjem, da so mu v Rimu dovolili klošter zidati, da ga bode precej začel zidati, da bodo tisti, kateri bodo k zidanju več denarja darovali, v samostan, katerega bode on sezidal in kateri se hode „Marijina hiša" imenoval, sprejeti, kjer bodo samostansko Živeli, in za ves čas svojega Življenja preskrbljeni, da se bodo v tem samostanu vsak petek in vsako Boboto za te pobožne darovalce svete maše brale; — in da je dalje z raznim delanjem pospeševal verska čutila kakor tudi s zvitim hinavskim dejanjem veliko lehkovernežev premotil in jim v namenu, jih poškodovati, znamenite zneske za omenjeno zidanje samostana izvabil in sicer: 1. Janezu Lavšinu iz Jurjevice gl. 565.— 2. Heleni Riglar iz Rigla . . „ 320.— 3. Matiju Gnidica iz Podstene . „ 50.— 4. Francu Češarkn iz Ribnice . „ 158.— 5. Mariji Aleš iz Gorjuš . . . „ 30.— 6. Mariji Primožič iz Vač . . „ 109.— 7. Janezu Rus iz Brez . . . „ 15.— 8. Notburgi Žlindra iz Jurjevice „ 2.50 9. Apoloniji Janež od Nove Štifte „ 373.— 10. Mariji Oberstar iz Jurjevice B 31.— 11. Mariji Stupica iz Sinovca . n 2.— 12. Mariji MarŠič iz Jelovca . . „ 1.50 13. Jakobu Trohu iz Nove Štifte „ 10.— 14. Špeli Kaplan iz Male Slivnice „ 6.— 15. Neži Gruden iz Retja . . . „ 190.— 10. Margareti Jaklič iz Prelesja „ 350.— 17. Mariji Oblak Ii Rigla . . . „ 11.— 18. Neži Grm iz Bukovice . . „ 100.— 19. Mariji Pucelj iz Vel. Slivnice „ 5.— 20. Margar. Sknlj iz Brankovega „ 12*— 21. Mariji Zadnik iz Svetinj . . „ 15"— 22. Marija Prijatelj iz Hriba . „ 50.— 23. Heleni C. iz Vač 10.— 24. Neži Kočevar iz Vel. Slivnice „ 10.— 25. Marjeti Brodnik iz Ambrož „ G.— 27. Urši Klavec iz Marolč . . „ 7.— 28. Margareti Žoidaršič iz Med-vejaka........„ 3.— 29. Speli Rglar iz Rigla . . . „ 14.— 30. Ceciliji Uršič iz Ilove gore . „ 100.— 31. Marijani Riglar iz Itigla. . „ 2.— 32. Mariji Zadnik iz Ads^movega „ 18.— 2i) 81 .— Skupaj . iu je tc doneske za sebo porabil, nekoliko za svojo osobne potrebe, nekoliko pa za zidanj? navadne hiše v Gorjušak poleg Doba in se po takem zakrivil hudodelstva golju- fije po § 197 in 200 kaz. p., kaznivo po § 203 k. p. — To kazensko reč mora po članka VI. post. od 33, maja 1873 St. 119 drž. zakonika in po § 14 in 51 kaz. r. porotno sodišče v Ljubljani razsoditi, pred katerim se ima vršiti glavna obravnava in pri kateri se bode zatožen Anton Petovar tudi zarad predstopka tatvine po § 460 k. p. zagovarjal. Nagibi te tožbe so sledeči : Anton Petovar, kateri je 26 let star, iz Dola doma, in kateri je poprej pri mnogih ljudeh na Brdu in v okraji služil, ter pridno vse znamenita božja pota obiskoval, postal je 1. 1870 v Velesovem cerkovnik ali mežnar in služil tam celo leto. Ifeseca Bušca 1871. 1. je šel v Dob in je zopet tam pri farni cerkvi jel mežnariti, ter ostal v tej službi do sv. Mihela 1872. 1. — O tem času je popustil mežnarsko službo, in se okrog klatil brez dela, kajti on je versko ferfljal in s zvitim prigovarjanjem in dejanjem toliko denarja pridobiti vedel, da je brez dela lehko in brez skrbi Živel. Mej tem, ko je poldrugo leto v Dobu mcžnaril, je Anton Petovar kupil od Lukeža Kepica iz Gorjuš blizu Doba kos sveta, kateri je meril 259 štirjaških Bežnjev, za 100 gld. in je jel tam meseca rožnika 1872. 1. zidati zase navadno hišo, katera je bila v jeseni tistega leta uže popolnem dodelana. Preiskavanje je pokazalo, da je stavba te hiše blizu 1800 gld. veljala in ta denar je Anton Petovar redno plačeval. Po izpovedbi župana Franca Iglica se je Anton Petovar jel bolje oblačiti in dobro živeti, ker jo v njegovi krčmi prav veliko vina, pive in jedil pokupil in vse sproti plačeval. Ker je bilo priči in ljudem v dobški okolici znano, da ubogi kajžarski sin Anton Petovar pred svojim prihodom v Dob nij imel nikakoršnega lastnega premoženja, in je brez pomočkov bil, dalje, da so bili dohodki pri mežnariji tudi majheni, zato se je vsem čudno zdelo, da je on naenkrat tako „obogatel" in nij mogel nihče si razjasniti, kje bi bil dobil denarjev za zidanje hiše. Anton Petovar pravi sam, da bo ljudje sploh mislili, da je on v loteriji veliko srerko zadel. Pustil jih je pri tej misli, kajti bilo mu je koristno in varoval se je imenovati svojih pravih denarnih izvirov, nego si je, kakor bode še omenjeno, skrbno prizadeval svoje denarne vire prikriti ljudem, da bi po takem svojo domišljeno prazno reč, kolikor časa bi mogoče bilo, ohranil in denarnih virov no izgubil. To pa nij dolgo trajalo, kajti Janez LavŠin iz Jurjevice v okraji Ribniškem je 24. maja 1873. 1. pri c. kr. okrajni sodniji na Brdu Petovarja kazensko ovadil. Vsled tega so Petovarja zaprli in konec storili njegovemu goljufivemu pnčenjanju. Janez LavŠin pripoveduje namreč, da je meseca avgusta ali septembra 1872 leta po nekaterih zaupljivih osohah Antou Petovarja izvedel, da nabira on denar iu da hoče hišo in cerkev zidati, kjer bodo m žje in žene samostansko preskrbljeni in „pobožno" živeli, v katerem namenu jo on uže v Rimu pri papežu bil, in od njega privoljenje za zidanje samostana dobil. Vsled tega razodetja je sel k Antonu Petovarja v Dob, da poizve, ali se bode pravljica o zidanju samostana uresničila. Ko je to vpra- šanje njemu stavil, spremeni Anton Petovar „poln nebeške radosti" svoj obraz ter zagotavlja Lavšina, da je to „pobožno" delo uže pričel, in da se je uže primerno število pobožnih deležnikov oglasilo, kateri so mu denarjev dali. Anton Petovar je takoj Janeza Lavšina o njegovem premoženji povprašal in ko je od njega zvedei, da ima 800 gl. hitro mu je začel popisovati prijetnosti prihodnjega samostanskega Življenja in ga je skušal prevariti, da bi tudi on k tej pobožni družbi pristopil in mu celo premoŽenje 800 gold. izročil, da se pospeši zidanje, in da bode on (Lavšin) tem prej v samostan sprejet in celo življenje „preskrbljen". Ker si je Anton Petovar b svojim hlinenjem zaupanje pridobil in je Lavšin njegovim zvijačam glede kloštra kakor tudi glede Bvojega sprejetja vanj popolnem verjel, je tako Petovar malo po malem znesek od 565 gld. izsleparil, kar je pa Lavšin še le 23. maja 1873 sprevidel, ko mu je Petovar tega dne iz njegove list-n;ce 20 gld. ukral ter mu s tem oči odprl, da ima opraviti s sleparjem in ro-kovnjačem, kateri ga je s svojimi hinavskimi govori in krivimi pregovarjanji premotil, njegovo slaboumnost porabil in ga za zgoraj navedeni znesek opeharil, kar je Lavšinu povod dalo k kazenski ovadbi. Pozvedovanje o tej zadevi je tudi zares pokazalo da se je Anton Petovar z namenom, da bi si hišo sezidal, in prijetno in z lahka živeti mogel, nedovoljenih v kazenski postavi prepovedauib sredstev posluževal, ter si z njimi potrebni denar pripravljal, in da se jo pri tem poslu posebno priproste molitvarje in tercijalke izbiral. Da bi jih prevaril, jim je svoja romanja v Rim, svoje bivanje v Rimu, svoje sprejeme pri papežu itd. popisoval, s čemer si je tudi pridevek „rimski romar" pridobil, na dalje jih je slepil, da boda v Rimu dobil dovoljenje za zidanje kloštra, da bo taisti precej zidati začel, da bodo oni, kateri bodo večje zneske darovali v ta klošter, katerega bo on sezidal, sprejeti, da bodo v njem samostansko živeli, ter da bodo tako za vse življenje preskrbljeni; da se bodo v tem kloštru vsak petek in vsako soboto za pobožne ustanovo i ke sv. mase brale. S temi iu drugimi enakimi sredstvi si je vedel od zelo veliko osob posebno iz Laškega in R b-niškega okraja, deloma neposredno deloma s posredovanjem svojih poverjenikov znamenite zneske za zidanje omenjenega kloštra izvabiti, tako nabrani denar v znesku okolo 2700 gl. prilastiti, ter ga nekaj za svoje osobne potrebe, in nekaj pa za zidanje svoje hiše porabiti. Preiskavanje jo pokazalo, da je Anton Petovar svoj naklep tako zvijačno in pre brisano snoval, da bi gotovo in z vppehom svojo sleparijo dokončal, kajti on si je vedel naj prvo nekaj 1 a h k o ver n c že v poiskati ter njih se svojim hinavskom obnašanjem in se zgoraj omenjenim lažnjivim pregovarjanjem za se pridobiti, iu jih je potem kot sredstva porabil, da bi dosegel svoj namen. Ti lahkoverneži so mu izročili svoje premoženje in ga neutrudljivo podpirali, kar jim je sam veiil, kajti njim je bilo obljubljeno „n e b c š k o v c sclj e" v prihođnjom kloštru; zarad tega so mu tudi več novih denarnih izvirov pridobili. Da je zvito iu prav premišljeno ravnal, to se pa tudi v t^ni kaže, da se je skrbno varoval v svojem domačem kraji slepariti, tem več on je Bkušal v oddaljenih okrajih namreč v Laščah in v Ribnici ljudi prevariti, jim je krvavo zasluženi prihranjeni denar in žepov izvabil in s doneski, katere je po svojih ljudeh nabiral, ta 2 okraja denarno poškodoval. Najbolji posredniki, katerih seje Anton Petovar pri izpeljavi svojih naklepov posluževal, bo bili: Marija Gunder, po domače Rćtenska Micka iz Retja, Notburga Žlindra iz Jurjevice, Spela Kaplan iz Male Slivnice in Helena O. iz Vač. Tudi France Če-sark iz Ribnice in Janez Rus sta vspešno sodelovala. Vsi ti so enoglasno izrekli, da se je Anton Petovar tako hinavsko vedel, in jih 8 popisovanjem o Rimskih popotovanjih kakor tudi o sprejemu pri „8V. očetu papežu" in s svojim pobožnim zamakovanjem popolnoma preslepil, da so vsled tega njegovim predstavljanjem o zidanju kloštra in o njegovem sprejemu pri papeži vanj verjeli mu ne le prihranjen denar izročili, temveč s tem namenom tudi pri drugih ljudeh denarje nabirali ter mu ga vročili. On jih je sam deloma ustno, deloma pismeno nagovarjal, da naj z navdušenostjo pa le na skrivnem nove ustanovnike, kateri bojo podarili, nabirajo, da naj nentrndljivo skušajo dobiti denarja pri pobožnih ljudeh in da naj mu doneske pošljejo. Da bi pa njegova sleparija tem verjetnejša bila, je Anton Petovar Heleno Rieg-lar in Marijo Lunder, ko ste ga v Dobu obiskali, na mesto peljal, kjer je svojo hišo zidal, "n kjer bi se imel klošter zidati, ter jim jo pravil, da je ta kraj tistemu kraju, kjer je klošter sv. Frančiška iz Asisije stal, zelo podoben. Pokazal je potem zraven prostora za zidanje kraj, kjer bode puščava sv. Antona in zaznamoval jima je zopet drug kraj, kjer se bo Hezidala kapelica v Čast „žalostne matere božje." Po izpovedbi Notburge Žlindre jima je Anton Petovar tudi natanko popisal, kako s3 ti redovniki zadržujejo in jim je pravil, da bodo vsako jutro ob štirih vstali in Šli v cerkev molit. Potem bodo vsi zajterkovali. Po zajuterkn bodo zdravi redovniki do poludva-najstih polje obdelovali, bolni bodo pak v celicah molili. Pred kosilom bodo zopet vsi redovniki v kapeli združeno molili in po kosilu bodo ravno tisto delo opravljali, kakor dopoludne. Ob petih popoludue bodo zopet v kapeli združeno molili, potem večerjali in se po večerji zopet vlegli. O polunoči bodo vsi redovniki vstuli in nekoliko časa v cerkvi molili ter se poteni zopet spat vlegli in do štirih zjutraj počivali itd. Ravno tako je po izpovedbi prič Janeza Zadnika, Franci Češarka in Matije Gnidce lahkoverneže prevaril, da mu je gosposka dosvolila klošter zidati in da mu bode pri tem boguljubncia delu sploh duhovenstvo p magalo, posebno pa gosp. fajmošter iz Doba, kateri hode celo zidanje sam vodil. Ali Leopold Albreht, fajmošter v Dobu, Martin S kubi c, dekan v Ribnici, Matevž Frehlih, fajmošter v Laščah in Valentin š;^r. n, k.:.plan v Ribnici trdijo, da je Anton Petovar versko s!cparijo skrivaj razširjal iu sc trudil, da bi duhovenska in posvetna gosposka no slišala, da pobira on denarjev. Enako trdijo tndi najbolj nin udane osobe: M ;rija Luoder, Notburga Ž*ino*ra, Marija Ob er star, IMena Riglar in Neža Grm, naših protivnikov in Se izvoljeni ostanejo mož beseda, ima nai slovenski kandidat g. Len Če k gotovo večino. Volitev v Brežicah je 24. avgusta. Borba bode huda, m smaga naša, ako smo edini vsi slovenski volilci. Iz 1*I«*^U«* okolice 15. avg. [Izv. dop.] Marsikdo bi rad obiskal čarobni Bled: a navadno odvrača ga govorica o strašni draginji in o pomanjkanji stanovanj. Se ve, da v Malnarjevi gostilnici nij baš pn ceni, pa vsaj nij potreba, da bi vsak zahajal v go8tilaico prve vrste, ker je naravno, da vsak podvzetnik si išče dobička, posebno ker mu notranja hišna in druga krčmarska — zavoljo okolnosti draga — naprava dovolj stroškov prizadeva. Gostilnice druge vrste imaš na izbiro, postreže se ti za maj-hene novce povoljno in dobro. Tudi pritožba zarad pomanjkanja stanovanj nij opravičena j imel sem priliko videti po bližnji okolici mnogo ličnih sob praznih, za katere pa se ve da tuj človek, ki sem pride, ne ve. Kakor v vsakih toplicah naj bi se napravil tudi tukaj zapisnik stanovanj, da bi ne bilo potreba popotniku letati od hiše do hiše in popraŠevati po prenočišči. Ta zapisnik naj bi se primerno razglašal v časnikih, dotični Btroški so tako majhui ker po novi postavi za enaka naznanila nij treba plačevati pristojbin — da bi vsak kateri ima oddati sta novanje, z veseljem žrtvoval za natis par krajcarjev. Sicer bi bila županova dolžnost v tej zadevi storiti potrebne korake; pa kaj se če, on je za se dober gospodar ter naj-pred gleda, da odda svoje sobe, potem še le naj drugi ljudje gledajo, kako bodo svoje sobe oddali; no pa mi mu toliko zameriti, ker itak ne bere nobenega časn'ka. Grajati je tudi to, da nij nobenega zapisnika tujcev, ki tu stanujejo. Ako imaš tukaj kakega znanca, gorje ti, če ne veš, kje stanuje; hodil boš ves dan iskaje ga po raztresenih hišah. Tukajšnje ljudstvo je jako u ka željno, treba le nekoliko dobrih vzgledov, kateri Be pa ravno ne nahajajo pri tistih, ki se prištevajo mej izobražene in veljavne može; gotovo si mislijo, da se le nam dobro godi, za druge nam pa nij mar, če tudi tavajo v nevednosti. Čuje se, da tukajšnji g. učenik si dovolj prizadeva za dobro vzrejo otrok; a neki drugi gospod, o katerem pravijo, da je nagle jeze, ki baje podučuje o ljubezni do bližnjega, o vsmiljenji do živali, vpeljal je tistč blažene čase, koje gospodovala palica Ko Bem namreč iskal stanovanja, naletel sem v nekej hiši klavernega dečka, kateri mi je na moje vprašanje, kaj mu je, tožil, da ga je „gospod" v šoli tepel; in ko je prišla mati, mi pokaže na nogi črnorumeno rano od udarca. S takim ravnanjem se podivja mladina, ne pa poblažijo Čutja nedolžnih otrok. Če ste nagle jeze, pa si jo ohladite — v jezeru. Sicer pa berite §. 24. šolske postave. Domače stvari. — (Banka „Slovenija") je imela v pondeljek 17. avgusta izredni občni zbor Bilo je zastopnik 1207 delnic. Edini pred met posvetovanja je bil predlog upravnega odbora, da se naj 10% ali 20 gold. na vsa ko delnico vplača. Obširnejše poročilo o živahni debati prinesemo v prihodnjem listu Denes samo povemo, da je občni zbor z 570 proti 554 glasovi tedaj samo z večino 22 glasov sklenil, da se i m a na vsako delnico 15% ali 30 frold. vplačati. — (Prele s ni k.) Glas je počil, da je Prelesnik v Budi na Ogersem straži zopet — ušel!! — (Rojstvenidan presvitl. cesar j a) se je včeraj tudi v Ljubljani slovesno obhajal. Uže zgodaj v jutro so grmeli topovi z grada; parado v zvezdi pa je dež zabranil. Pri sv. opravilu v stolni cerkvi, katero je sam škof celebriral, so bili c. kr. uradniki, deželni odbor, mestni zastop itd. — (Županstvo v občini Šmarje pri Cel ji) je — kakor se nam piše — ob času ljudskega shoda dne 15. in 10. t. m. zasačilo dva Žida, ki sta ljudi s prepovedano igro sleparila in je tudi ujelo človeka, kateri je ponarejene bankovce po 1 gld. izdajal, Tacih bankovcev se je dobilo 81. Priprti človek se zove Andrej Žagar in je imel listnico napisano pri okraj, glavarstvu v Tolmina. — (Trije utopljenci.) Iz Sevnice se nam 17. t. m. piše: Včeraj ob Va6 nri zjutraj se je 14 let stara deklica v Sraarji pri Sevnici v potoku Sevčina utopilo. Sla je deklica b svojo materjo k maši k sv. Roku črez brv onega potoka, zvrtilo Be jej je v glavi in je v vodo pala. Ravno na tistem mestu ob 8 uri zjutraj je več romarjev od sv. Roka domov črez ta brv šlo, in zopet padeta dva otroka, eno dekle 14 let staro n en fant 15 let star v potok in sta tudi utonila. Čudno je da ker je več ljudij zraven bilo, nikdo nesrečnežem nij na pomoč hitel, čeravno je potok komaj 4' globok. Bistra voda je nesrečneže v Savo zanesla, ker se od tod komaj 10 minot daleč, potok v njo izliva. — (Toča), debela kakor oreh je padala 15. t. m. po vsej severni strani ljutomerske okolice in je na ajdi (hajdini) in koruzi prav veliko škode učinila. Ubogi ljudje! predlanskem je bila ta toča, lani miši in letos zopet toča. — (Vreme.) Ko bi ne vedeli iz kole darja, da smo sredi meseca avgusta, po sedanjem vremena bi morali soditi, da smo prespali topli čas in uže v oktobra. Vsak dan dežuje, na gorenjskih planinah pa vmes sneži, solne a nij videti in tako hladno je, da nij varno brez druge suknje in dežnika od doma iti. Mokrota in mraz niti na polji, niti v vinogradih dobro ne dene; zlasti grozdje se neče mehčati in kjer je le malo od toče poškodovano, precej gnije. Tedaj nij pričakovati dobre vinske letine; no žita je povsod dovolj, da se saj lakote nij bati. Izpred porotnega sodišča. V Ljubljani 17. avg. ..Hiltl.% 7. # t*(ilil(*»'.** Pred ljubljanskimi porotniki se je denes začela pravda, katero hočemo zato prav obširno popisati, ker čudovito, Če prav žalostno razsvetljuje kulturno stanje našega kmetskega naroda; ker po d bo pred nami odgrinja, katera bolj nego vse besede prid guje potrebo šol in zdravega izobraževanja. — Pa zdaj k stvari. Obravnavanje vodi predsednik višje Bodnije svetovalec Tomšič, votanta sta Jevnikar in Čuber. Tožitelj je državnega pravdnika namestnik G rdešič, zagovornik dr. Rudež. Porotniki so sledeči gospodje: Vaso Petričič, Josip Krisper, Franc Regoršek, Sp. Pesjak, Jarnej Šnšek, Janez Goričnik, Peter Lasnik, Josip 11 anten, Anton Barger, Andrej Knez, Anton Brence, Rudolf Naglic. Namestnik je Avg. Winkler. Toženec Petovar, ali „rimski romar", ali „sveM Tonček" imenovan je elegantno kmet-ako opravljen, ima čeden, a tercijaleko-mež-narski obraz in precej belo v nebesa jpo-» škili, ko se na zatožno klop vse.de. Po hodniku čepe cele kopice kmetskih žensk terci-jalk, ki so za priče poklicane. Iz zatožnega spisa posnemljemo : C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani toži Antona Petovarja, katerega bo ljudje tudi „rimskega romarja" imenovali, in ki je 20 let star, katoliške vere, neoženjen, kajžarski sin in delavec v Dolu, branja in pisanja zmožen, Bodnijsko do sedaj nekaznovan, — da je varal leta 1*72 do spomladi 1873 se zvitim slepljenjem in prigovarjali jem, da so mu v Rima dovolili klošter zidati, da ga bode precej začel zidati, da bodo tisti, kateri bodo k zidanja več denarja darovali, v samostan, katerega bode on sezidal in kateri se bode „Marijina hiša" imenoval, sprejeti, kjer bodo samostansko Živeli, in za ves Čas svojega življenja preskrbljeni, da Be bodo v tem samostanu vsak petek in vsako soboto za te pobožne darovalce svete maše brale; — in da je dalje z raznim delanjem pospeševal verska čutila kakor tudi s zvitim hinavskim dejanjem veliko lehkovernežev premotil in jim v namena, jih poškodovati, znamenite zneske za omenjeno zidanje samostana izvabil in sicer: 1. Janezu Lavšina iz Jurjevice gl. 505.— 2. Heleni Riglar iz Rigla . . „ 320,— 3. Matiju Gnidica iz Podstene . „ 50.— 4. Francu Češarku iz Ribnice . „ 158.— 5. Mariji Aleš iz Gorjuš . . . „ 30.— 6. Mariji Primožič iz Vač . . „ 109.— 7. Janezu Rus iz Brez . . . „ 15.— 8. Notbnrgi Žlindra iz Jurjevice „ 2.50 9. Apoloniji Janež od Nove Štifte „ 373.— 10. Mariji Oberstar iz Jurjevice „ 31.— 11. Mariji Stupica iz Sinovca . n 2.— 12. Mariji Maršič iz Jelovca . . „ 1.50 13. Jakoba Trohu iz Nove Štifte „ 10.— 14. Speli Kaplan iz Male Slivnice „ 6.— 15. Neži Gruden iz Retja . . . „ 190.— 16. Margareti Jaklič iz Prelesja „ 350.— 17. Mariji Oblak ii Rigla . . . „ 11.— 18. Neži Grm iz Bukovice . . „ 100.— 19. Mariji Pucelj iz Vel. Slivnice n 5.— 20. Margar. Skulj iz Brankovega n 12'— 21. Mariji Zadnik iz Svetinj . . „ 15*— 22. Marija Prijatelj iz Hriba . „ 50.— 23. Heleni C. iz Vač . . . . „ 10.— 24. Neži Kočevar iz Vel. Slivnice „ 10.— 25. Marjeti Brodnik iz Ambrož „ 0.— 27. Urs*i Klavec iz Marom . . „ 7.— 28. Margareti Žuidarsič iz Med-vejaka........„ 3.— 29. Speli Riglar iz Rigla . . . „ 14.— 30. Ceciliji Uršič iz Ilove gore . „ 100.— 31. Marijani Riglar iz Rigla. . „ 2.— Mariji Z-iduik iz Adamovega „ 18.— 32. Skupaj „ 2581.— in je tc doneske za sebe porabil, nekoliko za svojo osobne potrebe, nekoliko pa za zidanje navadne hiše v Gorjušah poleg Doba in se po takem zakrivil hudodelstva golju- fije po § 197 in 200 kaz. p., kaznivo po § 203 k. p. — To kazensko reč mora po članka VI. post. od 33. maja 1873 št. 119 drž. zakonika in po § 14 in 51 kaz. r. porotno bo-dišče v Ljubljani razsoditi, pred katerim se ima vršiti glavna obravnava in pri kateri se bode zatožen Aoton Petovar tudi zarad predstopka tatvine po § 460 k. p. zagovarjal. Nagibi te tožbe so sledeči : Anton Petovar, kateri je 26 let star, iz Dola doma, in kateri je poprej pri mnogih ljndth na Brdu in v okraji služil, ter pridno vse znamenita božja pota obiskoval, postal je 1. 1870 v Velesovem cerkovnik ali mežnar in služil tam celo leto. Meseca sušca 1871. 1. je šel v Dob in je zopet tam pri farni cerkvi jel mežnariti, ter ostal v tej Blnžbi do sv. Mihela 1872. 1. — O tem času je popustil mežnarsko službo, in se okrog klatil brez dela, kajti on je versko ferfljal in s zvitim prigovarjanjem in dejanjem toliko denarja pridobiti vedel, da je brez dela lehko in brez skrbi živel. Mej tem, ko je poldrugo leto v Dobu mežnaril, je Anton Petovar kupil od Lukeža Kepica iz Gorjuš blizu Doba kos sveta, kateri je meril 259 Štirjaških Bcžnjev, za 100 gld. in je jel tam meseca rožnika 1872. 1. zidati za-se navadno hišo, katera je bila v jeseni tistega leta uže popolnem dodelana. Preiskavanje je pokazalo, da je stavba te hiše blizu 1800 gld. veljala in ta denar je Anton Petovar redno plačeval. Po izpovedbi župana Franca Iglica se je Anton Petovar jel bolje oblačiti in dobro živeti, ker jo v njegovi krčmi prav veliko vina, pive in jedil pokupil in vse sproti plačeval. Ker je bilo priči in ljudem v dobški okolici znano, da ubogi kajžarski sin Anton Petovar pred svojim prihodom v Dob nij imel nikakoršnega lastnega premoženja, in je brez pomočkov bil, dalje, da so bili dohodki pri mežnariji tudi majheni, zato se je vsem čudno zdelo, da je on naenkrat tako „obogatel" in nij mogel nihče si razjasniti, kje bi bil dobil denarjev za zidanje hiše. Anton Petovar pravi sam, da so ljudje sploh mislili, da je on v loteriji veliko srečko zadel. Pustil jih je pri tej misli, kajti bilo mu je koristno in varoval se je imenovati svojih pravih denarnih izvirov, nego si je, kakor bode še omenjeno, skrbno prizadeval svoje denarne vire prikriti ljudem, da bi po takem svojo domišljeno prazno reč, kolikor časa bi mogoče bilo, ohranil in denarnih virov no izgubil. To pa nij dolgo trajalo, kajti Janez Lavšin iz Jurjevice v okraji R'bniškem je 24. maja 1873. 1. pri c. kr. okrajni sodniji na BrdU Petovarja kazensko ovadil. Vsled tega so Petovarja zaprli in konec storili njegovemu goljufivemu pnčenjanju. Janez Lavšin pripoveduje namreč, da je meseca avgusta ali septembra 1872 leta po nekaterih zaupljivih osobftb Antou Petovarja izvedel, da nabira on denar in da hoče hišo in cerkev zidati, kjer bodo m žje in žene samostansko preskrbljeni in „pobožno" živeli, v katerem namenu je on uže v Kimu pri papežu bil, in od njega privoljenje za zidanje samostana dobil. Vsled tega razodetja je šel k Antonu Petovarja v Dob, da poizve, ali se bode pravljica o zidanju samostana uresničila. Ko je to vpra sanje njemu slavil, spremeni Anton Petovar „poln nebeške radosti" svoj obraz ter zagotavlja Lavšina, da je to „pobožno" delo uže pričel, in da se je uže primerno število pobožnih deležnikov oglasilo, kateri so mu denarjev dali. Anton Petovar je takoj Janeza Lavšina o njegovem premoženji povprašal in ko je od njega zvedel, da ima KOO gl. hitro mu je začel popisovati prijetnosti prihodnjega samostanskega življenja in ga je skušal prevariti, da bi tudi on k tej pobožni družbi pristopil in mu celo premoženje 800 gold. izročil, da se pospeši zidanje, in da bode on (Lavšin) tem prej v samostan sprejet in celo Življenje „preskrbljen". Ker si je Anton Petovar s svojim hlinenjem zaupanje pridobil in je LavŠin njegovim zvijačam glede kloštra kakor tudi glede svojega sprejetja vanj popolnem verjel, je tako Petovar malo po malem znesek od 565 gld. izsleparil, kar je pa LavŠin še le 2.J. maja 1873 sprevidel, ko mu je Petovar tega dne iz njegove list-n:ce 20 gld. ukral ter mu s tem oči odprl, da ima opraviti s si ep ar j em in ro-kovnjačem, kateri ga je s svojimi hinavskimi govori in krivimi pregovarjanji premotil, njegovo slaboumnost porabil in ga za zgoraj navedeni znesek opeharil, kar je Lavšinu povod dalo k kazenski ovadbi. Pozvedovanje o tej zadevi je tudi zares pokazalo da se je Anton Petovar z namenom, da bi si hišo sezidal, in prijetno in z lahka živeti mogel, nedovoljenih v kazenski postavi prepovedanih sredstev posluževal, ter si z njimi potrebni denar pripravljal, in da se jo pri tem poslu posebno priproste molitvarje in tercijalke izbiral. Da bi jih prevaril, jim je svoja romanja v Rim, svoje bivanje v Rimu, svoje sprejeme pri papežu itd. popisoval, s čemer si je tudi pridevek „rimski romar" pridobil, na dalje jih je slepil, da boda v Rimu dobil dovoljenje za zidanje kloštra, da bo taisti precej zidati začel, da bodo oni, kateri bodo večje zneske darovali v ta klošter, katerega bo on sezidal, sprejeti, da bodo v njem samostansko živeli, ter da bodo tako za vse življenje preskrbljeni; da se bodo v tem kloštru vsak petek in vsako soboto za pobožne ustanovu i ke sv. maše brale. S temi in drugimi enakimi sredstvi si je vedel od zelo veliko osob posebno iz Laškega in R b-niškega okraja, deloma neposredno deloma s posredovanjem svojih poverjenikov znamenite zneske za zidanje omenjenega kloštra izvabiti, tako nabrani denar v znesku okolo 2700 gl. prilastiti, ter ga nekaj za svoje osobne potrebe, in nekaj pa za zidanje svoje hiše porabiti. Preiskavanje je pokazalo, da je Auton Petovar svoj naklep tako zvijačno in pre brisano snoval, da bi gotovo in z vppehom svojo sleparijo dokončal, kajti on si je vedel naj prvo nekaj 1 a li k o v er n ež e v poiskati ter njih se svojim hinavskom obnašanjem in sć zgoraj omenjenim lažujivim pregovarjanjem za se pridobiti, in jih je potem kot sredstva porabil, da bi dosegel svoj namen. Ti lahkoverueži so mu izročili svoje premoženje in ga ncutrudljivo podpirali, kar jim je sam veiil, kajti njim ja bilo obljubljeno „n ebe š k o v e sel j e" v prihodnjem kloštru; zarad tega so mu tudi več novih denarnih izvirov pridobili. Da je zvito iu prav premi iljeno ravnal, to se pa tudi v tem kaže, da se je skrbno varoval v svojem domačem kraji slepariti, tem več on je skušal v oddaljenih okrajih namreč v Liščah in v Ribnici ljudi prevarili, jim je krvavo zasluženi prihranjeni denar in žepov izvabil in s doneski, katere je po svojih ljudeh nabiral, ta 2 okraja denarno poškodoval. Najbolji posredniki, katerih se je Anton Petovar pri izpeljavi svojih naklepov posluževal, so bili : Marija Gunder, po domače Rctenska Micka iz Retja, Notburga Žlindra iz Jurjevice, Spela Kaplan iz Male Slivnice in Helena C. iz Vač. Tudi France Če-sark iz Ribnico in Janez Rus sta vspešno sodelovala. Vsi ti so enoglasno izrekli, da Re je Anton Petovar tako hinavsko vedel, in jih s popisovanjem o Rimskih popotovanjih kakor tudi o sprejemu pri „sv. očetu papeža" in s svojim pobožnim z ama ko van jem popolnoma preslepil, da so vsled tepa njegovim predstavljanjem o zidanju kloštra in o njegovem sprejemu pri papeži vanj verjeli mu nc le prihranjen denar izročili, temveč s tem namenom tudi pri drugih ljudeh denarje nabirali ter mu ga vročili. On jih je sam deloma ustno, deloma pismeno nagovarjal, da naj z navdušenostjo pa Iona skrivnem nove ustanovnikc, kateri bojo podarili, nabirajo, da naj nentrndljivo skušajo dobiti denarja pri pobožnih ljudeh in da naj mu doneske pošljejo. Da hi pa njegova sleparija tem verjetnejša bila, je Anton Petovar Heleno Rieg-lar in Marijo Lunder, ko ste ga v Doba obiskali, na mesto peljal, kjer je svojo hišo zidal, n kjer bi se imel klošter zidati, ter jim jo pravil, da je ta kraj tistemu kraju, kjer je klošter sv. Frančiška iz Asisije stal, zelo podoben. Pokazal je potem zraven prostora za zidanje kraj, kjer bode puščava sv. Antona in zaznamoval jima je zopet drug kraj, kjer se bo sezidala kapelica v čast „žalostne matere božje." Po izpovedbi Notburge Žlindre jima je Anton Petovar tudi natanko popisal, kako sj ti redovniki zadržujejo in jim je pravil, da bodo vsako jutro ob štirih vstali in šli v cerkev molit. Potem bodo vsi zajterkovali. Po zajuterku bodo zdravi redovniki do poludva-najstih polje obdelovali, bolni bodo pak v celicah molili. Pred kosilom bodo zopet vsi redovniki v kapeli združeno molili in po kosilu bodo ravno tisto delo opravljali, kakor dopoludne. Ob petih popoludue bodo zopet v kapeli združeno molili, potem večerjali in se po večerji zopet vlegli. O polunoči bodo vsi redovniki vstali iu nekoliko časa v cerkvi molili ter se potem zopet spat vlegli in do štirih zjutraj počivali itd. Ravno tako je po izpovedbi prič .Janeza Zadnika, Franc* Čcšarka in Matije Gnidce lahkoverneže prevaril, da mu je gosposka dozvolila klošter zidati in da mu bode pri tem bogaljnbnem deln sploh duhovenstvo p magalo, posebno pa gonp. fajmošter iz Doba, kateri bode celo zidanje sam vodil. Ali Leopold Albreht, fajmošter v Dobu, Martin Skubie, dekan v Ribnici, Matevž Frehlih, fajmošter v Laščah in V.-.lcntin Šarabon, kaplan v Ribnici trdijo, da je Auton Petovar versko sleparijo skrivaj raz-š ral in se trudil, il i ■ I dnhovenska in posvetna gosposka n^ slišala, da pobira on denarjev. Enako trdijo tudi najbolj mu udane : M rija Lnnder, Notburga Z'inđra, Marija Oberstar, Helena Riglar in Neža Grm, katere je izpodbujal, denarje nabirati z besedami: ,. K a i- molčite; denarje nabirajte in j i b meni donašajte; pa le vse na t i ho m a, ker bo ni o večje zaslužen je v nebesih imel«.* (Daljo pri h.) i I* Vaen bolnim moč in zdravje brez lok« in brez bItoSkov po izvrstni RevalBsciere iu Barry »? El€lftflttffa Nobena bolet en ne more isvntnej Rovale U n du Barry loperstavitl se in odstrani taista bre* leka in brez itfoskov vse bolesni v želodci, • livcihj v prsili, mi pljui-uh, jetrnh, žlezah, na sli/.nhi, v du5-njiikii, v mehurji in na ledvicah, tuherkolo, suSico, naduho, kašelj, ncpruhavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, \, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, iumenje v nJesih, medlloo In 'lijevanje tudi ob eara noieeoiti, Bcalno silo, otožnost, ■ttleirje, revniatizeni, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 Mprice\id o ozdr;i\ljenjdi, ki so VMB) tekom /.o prst;t\ij.da se: Spričevalo It 67.942. (ileinach, 11. julija 18T;J. VnScj Bevalesdero imam razen Bogu v mojih strašnih boleznih v želodci in čutnicah življenje zahvaliti. Janea G o d e c, provizor fare Gleinach, pošta Tod goro pri Celovei Spričevalo st. 62.014. Weskau, 14, septembra 1868. Ker sem dolgu leta za kronično bolezen zlate žile, na jetrah In zapor vsakovrstne zdravniške po moči brc/, uspeha rabil, sem piihe/.al v svoji obup-nosti k Vašoj Rovnlesciero. Ne moreni so ljubemu llo^ru in Vam dovolj zahvalili za dragi dar narave, kateri je zame velika dobrota bil. Franc S t e i n 111 a n. ioCucjši kot meno, prihrani liov.iicBcic.re p»" OdraSč?n ih iu pri otrocih fiOfcrat bvojo ceno za zdravilu. V plehastili puaic.ih po pol fanta 1 gold. 50 kr., 1 fnm 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 2i funtov oii gold., — Rovalesciero-liiscuitcn v puaicah k 'J gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Eevaicsciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 taB 1 gold. 60 kr., 24 taa 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 las 20 gold., — za 576 taa 3t> gold. — Prodajo: Barryduliarry & t! o in p. na Dunaj f, ti'm!J UMfliKif.sc it. 8, v LJubljuiil Ed Hahr, v Ciradui bratje Oburaniuieyrl v Muh-bruku Diochtl A Frank, v Celo vol P. Birn baeiie r, v Lonci Ludvig Mtiller, v Mariboru F. Kolotnik & M. Morič, v M«rt»un J. B Stockhauson, kakor v vseh mestih pri dobrih le karjih iu špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dutiaj-•ka hiša na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzotjib. Tujci. 16. avgusta: Evropa: Stftgoj, župnik iz Trbovlj. — Toron-čak, župnik Kostrivnica. — Oertel iz Kadrborga. — Kluino, župnik iz Bizeljskega. — Hartiuiajor, trgovec iž Linca. — VVarhamt, Rosonherg iž Dunaja. 50 Dunajska borza 18. avgusta. (Izvirno telegrafičuo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 71 gld. 30 Enotni drž. dolg v Brobru . . 74 1860 drž. posojilo.....107 Akcijo uarodno banko . . 975 Kreditne akcije .... 239 London........109 Napol..........8 C. k. cekini.......— Srobro.........103 kr. 50 55 79>/, Raspis dražbe. Za c. kr. višjo realko v Ljubljani v novem hranilniČuem poslopji se ima napraviti sledeče popisano hišno in šolsko orodje, namreč : 1002 60 A. I7.1ikana hišna oprava za pisarno šolskega vodje: 1 miza pred zofo, G stolov, 3 omare za akte, 1 pult (visoka miza) za stoječega pisarja, 1 obešalo (preslica) za obleko. — Razen tega G pregrinjal iz triuitnika (trilha) z železnimi palčicami skupaj Za sobe s kemijo: 18 miz različna velikosti in oblike in 1 miza s svinčeno ploščo za eksperimente, 9 stolov (lesenib), 10 omar različne velikosti in podobe, 2 omarici v yid skupaj . . Za različne šolske sobe in prostore: 22 mi/ razlirne velikosti iu podobe, potem 1 miza za eksperimente in 1 miza z zelenim suknom prepita s prostorom za 16 ljudi....................... 17 omaric za umivanje (z bakrenimi ketliči in z bakrenimi ali porcelanastimi umivalnicami)...................... !)1 stolov (lesenih)..................... 21 stolov z premakljivimi sedeži................ 10 stolov za mc delovanje .................. 8 steklenih omar različne velikosti iu napiave............ 4 omare za razložbo rudnin.................. 2 omari s steklenimi vrati za knjige............... 1 omara s 4 pretikljivimi predeli za shrambo električnih baterij..... 3 omare (1 za biblioteko, 1 za inštrumente, 1 za knjige)........ 1 omara s G pretikljivimi predeli za narise, časnike.......... 2 omari s 6 pretikljivimi predeli za zemljevide ........... 1 velika omara za inštrumente................ . 40 (20 večjih, 20 manjših) podstavkov (stojal) za mt dele........ 1 »te laž a s predeli podobna 2 odprtima omarama.......... 11 postavačev in 11 skrinic za kredo.............. 24 kvadratov za sedeže.........."......... 14 »tajal s pretikami (10 z deskami za glino)........... 86 polic (konzol) za postavljanje sadrovih modelov . 1......... 10 držačev za predloge................... 40 poveznic različne velikosti za pokrivanje dela........... 10 obešal s stajali za zemljevide................. 1 vodna posoda iz bakrenega pleha okolo Va vedra x> ika....... 1 lesena pregraja z vrati in zvitimi palčicami med knjižnico in prostorom za dijake skupaj . . . Zarad naprave popisanega orodja prejema podpisani deželni odbor odslej ponudbe za dražbeno obravnavo. Vse pod B navedeno orodje mora biti iz sparjenega lesa ter ne sme biti prebarvano z barvo, kateri bi bilo kaj svinčeno belice primešane. Pod C navedeno orodje se sicer ne zahteva neobhodno iz sparjenega lesa, vendar pa naj vsak ponudnik naznani, ali in po kateri ceni bi tudi to orodje iz sparjenega lesa naredil. — Podvzctuiki naj pošljejo svoje dotične na kolek za 50 kr. pisane ponudbe zapečatene in z zunajnim zaznamkom: „ponudba zarad naprave orodja za šolske sobe za realko" do 25. avgusta 1874 do 12. ure, ter naj v ponudbah svoje krstno ime in rodbinski priimek, stauovališoe in stan na tanko navedejo, ter naj tudi ponudni znesek za vsako vrsto orodja, ali pa odjeujane odstotke h številkami in z besedami zapišejo. Vsaki ponudbi se ima priložiti 10" „ jem čevina in pristaviti izrečenje, da ponudnik predmet dela in pogoje izpeljave dobro pozna, ter da se tem pogojem podvrže. V delo prevzeti predmeti se morajo najpozneje do 1. oktobra 1874. 1. popolnem rabljivi in za potrjilni ogled pripravni oddati in v one prostore postaviti, za katere so namenjeni. — Natančni pogoji za to delo in dotični proračuni, črteži in obrisi Be morejo vsak dan v uradnih urah od 9. do 12. pri deželnem stavbenem uradu pregledati in vse še bolj na drobno izvedeti. (226—2) Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, 16. avgusta J. 1874. S k u j > ti: i iz-k li< mu crna \-.1 k •> usto nroilja ir»l'l. a. t. 271 A i 1 253 364 84 no 530 200 110 55 75 50 90 GO 220 00 33 48 110 54 GO 100 50 25 12 3147 Vzajeinno-zavarovalna praška banka^ plača za leto 1S73 ustanovnikom V. oddelka (zavaro- g vanjo proti toči) lastniki zadevajočih delnic so povabljeni, jih v ta namen