Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene inseratom: Cela stran din 2000—, pol strani diij 1000 —, četrt strani din 500—, '/• strani din 250—, >/i« strani din 125 — Mali oglasi vsaka beseda din 1 — V nclcffo gremo vsi volit listo dr. stojadlnovsca! 1. Zato, ker je to lista našega narodnega voditelja dr. Korošca! 2. Zato, ker na tej listi kandidirajo le prijatelji slovenskega naroda! 3. Zato, ker bodo samo ti poslanci zastopali koristi slovenskega naroda! 4. Zato, ker je Stojadinovič-Koroščeva vlada uredila in zmanjšala kmečke dolgove! 5. Zato, ker je Stojadinovič-Koroščeva vlada zvišala cene kmetijskim pridelkom! 6. Zato, ker je Stojadinovič-Koroščeva vlada nas obvarovala nove vojne! 7. Zato, ker je Stojadinovič-Koroščeva vlada strla Ži vko vič-Je vtiče vo diktaturo! 8. Zato, ker ne pustimo, da bi zooet zmagal Živkovič z Mačkovo pomočjo! 9. Zato, ker so za Mačkovo listo nekateri, ki so komunisti, kateri nam hočejo vzeti našo zemljo in nas napraviti za tlačane po ruskem zgledu! 10. Zato, ker nam tudi naša vest in odgovornost pred Bogom veleva, da smemo voliti samo take kandidate, ki bodo tudi zastopali naše verske pravice, ne pa takih kandidatov, ki so na Mačkovi listi, kateri hočejo naše cerkve podreti, vero iz šol izgnati! Slovesne! I Kdor bo volil drugače, kakor Stojadinovič-Koroščevo listo, je izdajalec slovenskega naroda! Kdor bo ostal doma in se hotel volilni dolžnosti izogniti, ni nič boljši! Slovenci, zdaj je ura, da enkrat za vselej zapečatimo sovražnike slovenskega naroda in kmetske^a ljudstva! Vsa Slovenija naj odmeva dne 11. decembra: it® dr. Izdajstvo delavstva! Že dolgo se mi je zdelo, da naši tako zvani socialistični voditelji na tihem služijo JNSarjem. Videl sem to pri zadnjih občinskih volitvah, toda tedaj so rekli, da so to le krajevne razmere za vsak kraj posebej. Ko pa so sedaj prišle državnozborske volitve, pa sem naenkrat videl, da našo delavsko socialistično listo sestavlja prav za prav dr. Krämer. Kaj ima ta človek v naših vrstah iskati? Ali so morda bili v njegovi družbi tudi trsti orjunci, ki jih oblast še išče, da pojasnijo umor Fakina? Kar nisem möge' verjeti svojim ušesom, ko sem bil na zaupnem sestanku socialistov in so nam dali v podpis kandidatno listo, kjer so bili sami JNSarji in drugi na njej, samo naših tovarišev socialistov ni bilo. Sedaj sem prepričan, da so nas socialistični voditelji vedno izdajali in da ravno zato delavci nismo mogli nikamor naprej. Nikdar več ne bom socialist pod takimi voditelji in stopam s tem v vrste dr. Koroščevih pristašev. Prijatelji spreglejte tudi vi in pojdite za menoj! — Bivši socialist. ICoIco bom volil -p I. Ko vstopiš v glasovalno sobo, povej najprej glasno svoje ime, priimek in poklic. II. Ko Te predsednik volilnega odbora vpraša, za katero listo glasuješ, imenuj glasno nosilca naše kandidatne liste JRZ dr. Stojadinoviča in sre-skega kandidata JRZ Tvojega okraja. — Iz posameznih okrajev Štajerske, Koroške in Prekmurja glasujejo torej volilci tako: 1. V okraju Brežice rečeš: dr. Stojadinovič — Tratnik. 2. V okraju Celje: dr. Stojadinovič — Mihelčič. 3. V okraju Lendava: dr. Stojadinovič — dr. Klar. 4. V okraju Dravograd: dr. Stojadinovič — Gajšek. 5. V okraju Gornji grad: dr. Stojadinovič — Steblovnik. 6. V okraju Slovenske Konjice: dr. Stojadinovič — dr. Sevšek. 7. V okraju Laško: dr. Stojadinovič — Bitenc. 8. V okraju Ljutomer: dr. Stojadinovič — Snoj. 9. V okraju Maribor desni breg: dr. Stojadinovič — Koban. 10. V okraju Maribor levi breg: dr. Stojadinovič — Žebot — Špindler. 11. V okraju Murska Sobota: dr. Stojadinovič — Bajlec. 12. V okraju Ptuj: dr. Stojadinovič — "ranjc. 13. V okraju Slovenjgradec: dr. Stojadinovič — Theuerschuh. 14. V ekraju Šmarje pri Jelšah: dr. Stojadinovič — dr. Ogrizek. III. Ko si tako glasoval za našo listo, odideš z volišča. V NAŠI DRŽAVI K proslavam 20 letnice obstoja Jugoslavije. Proslave 20 letnice obstoja Jugoslavije pod dr. Stojadinovič-Koroščevo vlado so bile 1. decembra po vsej državi nad vse slovesne in prisrčne. Ob 201etnera jubileju je pokazal trobratski narod, da ljubi svojo državo in hoče ostati neomajno zvest Mačko vei žalijo kmete! V Šmartnu na Pohorju so se dr. Pirk-majerjevi agitatorji spozabili tako daleč, da so izrekli tole nesramno žalitev kmečkega stanu: »Vaš kandidat Koban je navaden kmet, je šmarnica, nii pa smo plemenite vinske trte.« — Ni čuda, da so kmetje, ki so bili na shodu, za te »plemenite trte« poskrbeli tudi primerne kole in jih gnali v dolino kot zajce! Dne 11. decembra, kmetje, pa tem ljudem, ki se iz vas norčujejo ko istočasno kandidirajo na Mačkovi »seljački« listi, nobenega glasu, pač pa vsi kot en mož glasujmo za Stoja-dinovič-Koroščevo listo! njej in zaslužni ter obče priljubljeni vladarski hiši. Na dan 1. decembra so se vršile po vseh večjih mestih parade, obhodi, akademije, predavanja in razne druge prireditve, iz katerih sta odsevali ljubezen ter hvaležnost do skupnega državnega doma in je odmevala vdanost rajnima kraljema osvoboditelju Petru I. in zedinitelju Aleksandru I. ter sedanjemu mlademu Petru II. Z mestnimi svečanostmi so lepo drugovale v manjšem obsegu podeželske, ir, katerih je bila jasno vidna topla hva-1 _ncst vsem onim, kateri so nam zgra-c.ili po prevratu novo državo in jo vodijo c") njeni 20 letnici pametno k stalnemu zboljšanju vseh prilik, katere se bodo krepko utrdile z JRZ zmago pri volitvah 11. decembra. t. Obširna pomilostitev za 20 letnico Jugoslavije. Ob 20 letnici Jugoslavije so izdali kraljevi namestniki v imenu kralja in na predlog pravosodnega ministra obsežen ukaz o pomilostitvi. Invalidska uredba postala pravomočna. »Slov. gospodar« je že objavil, da je Sto-jadinovič-Koroščeva vlada izdala novo in- Miau-miau-miaukar jem! Lahko se zgodi, da bo v vašem kraju vendarle kak trdoglav človek, ki še do zdaj ni sprevidel, da kdor voli Mačka, izdaja Slovence, izdaja tudi svoje lastne koristi, pnnuja roke, da mu jih Živkovič zopet zveže, sklanja hrbet, da ga bo Jevtič zopet bičal! Takim pripravite primeren pozdrav, kakor jim pač gre, z^nje je ta dan in ves čas za vsa bodoča leta pozdrav: »Miau-miau-miaukarji!« Ta pozdrav bo zanje tudi zaradi tega primeren, ker bodo ne le 12. decembra, dan po volitvah, pač pa vsa leta do tedaj, ko se bodo iztrtrznili, imeli hudega mačka! validsko naredbo, s katero so popravljene vse krivice, katere je povzročil invalidom in njihovim družinam invalidski zakon iz leta 1929. Nova uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 3. decembra in je postala z objavo pravomočna. Z novo naredbo je prenehal krivični zakon iz leta 1929 z vsemi dopolnili ter pravilniki. Invalidi, čut hvaležnosti vas poziva, da glasujete vsi kot en mož 11. decembra za listo dr. Stojadinoviča in kandidate JRZ! V DRUGIH DRŽAVAH Obsojanja vreden obračun z voditelji »Železne garde« v Romuniji. Kakor znano, je obstojala v Romuniji fašistična »železna garda«, katera pa je bila zaradi atentatov in nasilja razpuščena, njeni voditelji zaprti in obsojeni na več let zaradi ve-leizdaje. Precej časa je bil mir pred na-silstvi prepovedanih železnih gardistov. V zadnjem času pa so bih izvršeni trije bombni atentati na raznih krajih, ki so zahtevali precej mrtvih in ranjenih. Oblast je takoj sumila, da so pri teh zločinih udeleženi člani »Železne garde«. V noči na 30. november so zaradi varnosti nameravali prepeljati 2. marca 1938 na deset let obsojenega voditelja železnih gardistov Codreana in drugih 12 vodilnih obsojenih tovarišev iz kaznilnice v Ploestiju v voja- Kdor voli Mačka, naj vzame hrvaško torbo in naj gre na Hrvaško! Mi Slovenci se nič ne vtikamo v hrvaške zadeve; če hočejo Hrvati imeti Mačka, naj ga imajo. Toda mi Slovenci ga nočemo! 3a Slovence, ki bodo Mačka volili, je najbolje, da vzamejo hrvaško torbo in gredo na H-vaško, da tamkaj uživajo Mačkov »raj«, k nam pa naj ne pridejo več nazaj! ško kaznilnico. Romunsko uradno poročilo pravi: Prevoz se je vršil v vojaških avtomobilih ob spremstvu močne orožniške patrulje. Na samotni cesti je bil docela nepričakovano izvršen na prevoz napad. Neznani napadalci, najbrž pristaši Codreana, so skušali osvoboditi svojega voditelja in njegove sokrivce. Vnela se je kratka bitka, v kateri so orožniki ustrelili Codreana in vseh 12 ostalih kaznjencev, ker so skušali pobegniti. Med rs re-ljenimi so tudi podpredsednik »Železne garde« Constantinescu ter šest d: i članov, ki so bih obsojeni zaradi u, .iora bivšega ministrskega predsednika Ducc Trupla ustreljenih so bila na povelje guvernerja in okrožnega vojaškega poveljnika še isto noč v vsej tajnosti pokopana na neznanem kraju. — Svetovno časopisje je zaradi tega umora silno razburjeno in pravi, da je to delo svetovnega judov-stva, ker so bili železni gardisti nasprotniki judov. Kakor izgleda, ni izključeno, da bo vse to imelo še kake za Romunijo resne posledice. Francoska vlada zmagala v napovedani splošni stavki. Združeni komunistični in socialistični hujskači so hoteli vreči Da-ladierjevo vlado z razpihovanjem štraj-ka, ki bi naj postal 30. novembra za celih 24 ur splošen. Vlada se je poslužila vseh Ne verujte tujcem, agitatorjem za Mačkovo listo! Po deželi se potikajo ljudje, ki so plačanci Mačkovi in morda nekateri celo plačanci Moskve. Zadnje dni pred volitvami, bodo lagali bolj kot pes teče! Ne verujte' tujcem in hudobnežem ničesar! Pa tudi ne pustite jim, da bi druge nalagali! Sosedje in prijatelji, ki se med seboj poznamo,, si pomagajmo, da take hujskače spravi-' mo iz svoje vasi! zakonitih sredstev, da ni prišlo do napovedane splošne stavke. Vse javne ustanove so ta dan poslovale kakor običajno, a tudi po industrijskih podjetjih je bila stav-« ka le delna. V Parizu je popoldne 30. no« vembra od 26.000 nameščencev prometnih ustanov štrajkalo samo še 250. Od 250.000 poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev pa le 1000. V kovinski industriji je stavkalo po uradnem poročilu 25 co 30%, v stavbni stroki 40 % delavstva j Še najbolj popolna je bila sta ka tiskarskih stavcev in so izšli listi 30. novembra v precej zmanjšanem obsegu. Vlada pa je držala besedo, ko je zagrozila, da bo vse državne nameščence, ki bi se pridružili štrajku in se postavili proti vladi kot svoji delodajalki, pometala na cesto brez pravice na pokojnino. Dne 1. decembra je vse take nameščence suspendirala. Prizadeti so sami komunisti. Podpis francosko-nemške nenapadalne izjave. Dne 6. decembra je bila v Parizu podpisana francosko-nemška nenapadalna izjava, o kateri je poročal naš list v zadnji številki. Izmenjava obiskov med angleškimi in julijanskimi državniki. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax bosta prispela v spremstvu svojih soprog v Rim 10. januarja ter bosta ostala tam tri dni. Priprave za obisk angleških državnikov v Rimu so že dovršene. Italijansko časopisje od 30. novembra poroča, da se že vodijo med angleško in italijansko vlado razgovori o obisku Mussolinija in zunanejga ministra Ciana: v Londonu. To bo drugi Mussolinijev, obisk v inozemstvu, če ne štejemo obiska na jugoslovanskih tleh pri Planini, kjer se; je v razgovoru z našim banom dr. Natla-čenom zadržal pol ure na našem ozemlju. Prvič se je podal Mussolini lansko leto v Nemčijo. Vest o obisku zastopnikov Italije je izzvala v londonskih krogih veliko pozornost, ker vidijo v tem znak, da se ieli Italija tesneje nasloniti na Anglijo, kar bi utegnilo imeti dalekosežne posledice v mednarodni politiki. Maček izdal Hrvate Živkoviču Maček je menda glavo izgubil. Ali je res vse pozabil, kaj so delali z njim Jeftič in razni orjunaši? Kaj je delal Živkovič? In danes se mu je udal in ga sprejel kot svojega rešitelja, ker je sam preslab. Ali mu bo Živkovič res v rešitev? Če je izdal Hr vate živkoviču, naj si sami pripišejo svojo usodo — Slovenci pa mu ne bomo šli na iim, četudi nam nastavlja vsemogoče li-mancc. folni dogodki ¥ novi CciičOSlOtfiflŠfii Volitev in zaobljuba novega predsednika republike Dne 30. novembra se je sestalo narodno predstavništvo nove Češkoslovaške v Pragi, da izvoli 65 dni po odstopu dr. Beneša novega predsednika republike. Predsednik poslanske zbornice Malypeter je izjavil zbranim senatorjem in poslancem, da je predlagan za skupnega kandidata vseh Strank predsednik upravnega sodišča dr. Emil Hacha. Glasovalo je 312 senatorjev in poslancev. Ena glasovnica je bila neveljavna, 39 komunističnih glasov je bilo praznih. Ostalih 272 glasov je dobil dr. Hacha, M je bil že pri prvem glasovanju proglašen za izvoljenega. Predsednik vlade general Sirovy je obvestil novega predsednika o izvolitvi v spremstvu zastopnikov slovaške in podkarpatske vlade. Ko ¡je dr. Hacha sprejel izvolitev, ga je prosil Sirovy, naj mu sledi pred narodno predstavništvo in naj položi predpisano ustavno zaobljubo. V avtomobilu se je odpeljal dr. Hacha v parlament, kjer sta ga ob vhodu pričakovala predsednika obeh zbornic in sta ga spremite, v dvorano. Bodite korajžnii Nasprotniki so predrzni in brezobzirni, in sicer ravno zaradi tega, ker so naši ljudje mirni in silno obzirni. Da ste mirni, je prav, da bi pa imeli preveč obzira na nasprotnike, pa ni prav! Doba orjune je za. nami in mi moramo vsakemu vzeti veselje, da bi z orjunsko metodo zopet pri nas začel! Ako je kdo nasilen, spravite ga v roke oblasti, ki ima dolžnost, da vse nasilneže da v špehkamro. Če ni nikogar blizu, da bi to lahko izvršil si bost" ie tudi sami znali pomagati! Čuvajte nase pisarile, čuvajte naše volilne lokalo, čuvajte naše ljudi! Vse, M grozijo lu; en ali drugi način, takoj izročite oblasti! Mi hočemo imeti mirne volitve, kakor se to spodobi za kulturne ljudi in zato moramo tudi preprečiti vsako nasilje od strani raznih ro-goviležev! ■■■■■■■K * A.____aflBHH Po kratkem nagovoru predsednika skupščine Malypetra je položil novi predsednik roko na rokopisno ustavno listino in je obljubil vpričo poslancev in senatorjev, da se bo zavzel z vsemi močmi za blagostanje naroda in države ter vestno izpolnjeval, spoštoval in čuval zakone republike. ___. _ Ne pijte! Na dan volitev je prepovedano točiti alkoholne pijače po vseh javnih lokalih in gostilnah. Svetujemo, da se posebno pazi n to, da ostanejo Hud je trezni! pijanosti se vedno napravi kaka nepremišljenost. Dobre volje pa le bodite, ker zmaga je naša! Zberite zvečer ljudi pred volilno pisarno, dajte si veselja nad izidom in za-pojte nekaj naših lepih pesmi, kot tisto: »Črna zemlja naj pogrezne tega, ki odpada ...«! V trenutku, ko je izgovoril novi predsednik zaobljubo, so zagrmeli topovi in predsednikova zastava je bila izvešena na Hradčanih v znak, da je dobila republika novega predsednika. Vsi v zbornici zbrani so spremljali predsednika med špalirjem vojaštva in navdušeno nazdravlja jočega občinstva na Hrad-čane. Tam so se mu poklonili zastopniki tujih držav, zastonstvo vojske ter predstavniki najvišjih Iržavnih uradov in drugih javnih ustanov. Poleg omenjene orrednje državne vlade obstojajo še češko-morrvs^a, ko je predsednik je Beran, notranji minister Fišer in še šest drugih "ninist v. Avtonomni slovaški vladi načeiaje dr. Tiso s štiri mini-¡strl. Predsednik vlade za Podkarpatsko Rusijo je msgr. Vološin, ostala dva ministrstva je pa prevzel Revay. Ostavka osrednje in obeh avtonomnih vlad Po opisanih dogodkih je sklical predsednik vlade Sirovy sejo ministrskega sveta. Zahvalil se "¡e članom osiednje in obeh avtonomnih "/l-"1 za sodelovanje v najtežjih časih in jih je obvestil, da bo sporočil novemu predsedniku ostavko vseh treh vlad, kar je tudi takoj storil. Nove vlade Novi predsednik republike je po zaslišanju raznih političnih osebnosti poveril sestavo vlade Beranu. Njegova vlada je sledeča: ministrski predsednik Beran, zunanji minister Chvalkovsky, finančni minister Kalfus, vojni minister Sirovy, minister za Slovaško Sydor, minister za Podkarpatsko Rusijo msgr. Vološin. Nova vlada je že prisegla. — Novi ministrski predsednik je znan po tem, ko je že davno zastopal mnenje, da je treba dati Slovakom in Rusinom avtonomijo ter urediti tudi vsa ostala notranjepolitična pereča vprašanja. Takrat so ga drugi politiki odrinili v stran, danes pa je prišel na površje on — toda po žalostnih in usodepolnih preizkušnjah Češkoslovaške, če bi vodilni možje pred leti poslušati Beranove nasvete glede ureditve države, bi bila Češkoslovaška še danes taka kot je bila nedavno. Prva pot novega predsednika po zaobljubi je bila v cerkev sv. Vida na Hradčanih, kjer mu je podelil kardinal Kašpar cd sv. očeta Pija XI. brzojavno naročeni papežev blagoslov. Po blagoslovu je prisostvoval predsednik s svojim spremstvom sv. maši, katero je služil kardinal. Začetek z Bogom je napravil na vso novo Češko-Slovaško najboljši vtis. Ne pozabimo prehitro! Včasih je dobro, da hitro pozabimo na t^žke dni, ki so bili, včasih pa je tudi dobro, da se vsaj zamislimo nazaj v režim JNS, da vidimc, kako bi zopet lahko prišlo, ako bi taki ljudje prišli na vlado. Spomnite se nazaj, na vse kazni, na vsa preganjanja, še na sejmih so vas razganjali, kaznovali, iz občin so vas metali, žandarja vsak dan na vrat pošiljali — spomnite se na vse to te dni in vrnite tem ljudem tako, da nikdar več do moči ne pridejo! Sedaj je ura, da jih stremo! Na delo, vztrajno in neustrašeno na delo za zmago JRZ in zma go slovenskega naroda! Vsem, ki jim je vera sveta! Ne pozabite, da ima Mačkova lista same take kandidate, ki so sovražniki naše vere in take, ki so njihovi sužnji. Nekateri ljudje, ki agitirajo za Mačkovo listo, so podirali evharistične križe, so uničevali naše krščanske organizacije, odvajajo mladino od cerkve, so pristaši tistih, ki so v Rusiji in Španiji podirali cerkve in oltarje, ki uvajajo v življenje svobodno ljubezen, katero mnogi med njimi tudi zgledno »kažejo«, ko svojo pravo ženo nažene jo in z drugo živijo, so agitatorji za zažiganje mrličev itd. Zato mi kot pošteni ljudje nikakor ne moremo voliti Mačkove liste! Mi damo svoj glas samo listi, kjer kandidira naš voditelj dr. Anton Korošec, to je listi dr. Stojadinoviča! 7lo nr ""^^a moškega. Orožniki so se lotili takoj poizvedovanja in so dognali, tla gre za 79 letnega prevžitkarja Franca Kramberger iz Ruš, katerega so pogrešali od 28. marca. Kramberger je bil vdan pijači in je zašel tako v dolgove, da je nekoč bogati mož postal berač. Životaril je nekaj časa v Rušah kot prevžit-kar, nato pa je začel romati iz enega kraja v drugega in se je na ta način preživljal. Na spomlad je prišel k sorodnikom k Sv. Križu. V gozdu je najbrž zašel in je umrl od slabosti. • VOLITVE ! Preden greste v Celje, že doma izvolite, kje boste nabavili blago za zimska oblačila. Izvolite si najboljši in najcenejši nabavni vir. Blago želite dobre kakovosti. Cene morajo biti zmerne engros cene. Izbira dovolj velika za vsak okus, postrežba vseskozi poštena. — Manufakturna trgovina FRANC DOBOVIČNIK, CELJE Vam vse gornje želje lahko izpolni. Ker je trgovina v stranski, neprometni Gosposki ulici, se strogo pazi na to, da je vsako blago vsaj nekaj ceneje, da si na ta način privabi obilen obisk. VOLIMO torej ljudsko manufakturno trgovino FRANC DOBOVIČNIK, CELJE, katera se Vam toplo priporoča in Vam zagotavlja zelo ugoden nakup. Huda nesreča na železniškem tiru. V noči na 1. december se je zgodila na železniškem tiru pri Slov. Bistrici huda nesreča. Karel Stok, 24 letni v Slov. Bistrici v h zaposleni ključavnjčar, se je podal v noči proti domu v Žabnico. Poslužil se je poti ob železnici. V trenutku, ko je hotel preko mosta i je bil na sredini med dvema tiroma, ga je butnila z vso silo od stran lokomotiva tovornega vlaka, katerega ni mogel pravočasno opaziti zaradi pregoste megle. Stok je obležal nezavesten z zeva-jočo rano na glavi in z močno poškodovano desno roko. Mimoidoči so mu nudili prvo pomoč in so poskrbeli za njegovo pre-peljavo v mariborsko bolnišnico. Brzovlak razmesaril kovača. Stanko Blatnik, 26 letni samski rudniški kovač v Trbovljah, se je vračal 2. decembra zvečer iz službe. Pri elektrarni je prišel do železniške proge. Srečno se je umaknil tovornemu vlaku z Zidanega mosta, podrl ga je pa zaradi ropota tovornega preslišani br-zovlak iz Ljubljane in ga je čisto razmesaril. Redka nesreča. Posestnik Janez Omers iz Zg. Brnika je vozil iz mlekarne mleko v Ljubljano. Zvečer se je vračal proti do- Savinjske doline in osobito še mesta Celja častita »Slov. gospodar« k 70 letnemu jubileju z željo, da bi g. profesor še dolgo pomagal voditi, kar je slovenskemu narodu v vsestransko povzdigo in korist! mu. Sredi vasi v Sp. Brniku je ležala na tleh utrgana električna žica. Voznik nevarnosti ni videl radi mraka in konja sta stopila na žico. Električni tok je živali takoj ubil. Omers je skočil konjema na pomoč, a je prišel sam v stik s tokom. Tudi njega je močno pretreslo, a je le še pravočasno odskočil, ker se je zavedel, kaj se je zgodilo konjema, da sta nenadoma padla in mrtva obležala. Razne požarne nesreče. V noči je začelo goreti v uti za steljo pri posestniku Vin-cencu Volmajer na Zg. Kapli. Ogenj se je naglo razširil na stanovanjsko in gospodarsko poslopje. Komaj je gospodinja, ki je bila sama doma, rešila otroke in živino. Ko so prihiteli sosedje na pomoč, je bila vsa hiša v plamenu. Pogorelec je hudo udarjen, ker je le delno zavarovan. — Pri Mariji Reki v župniji Hoče je požar uničil posestniku Ivanu Pošebal stanovanjsko hišo. Zgorela mu je vsa premičnina in ves živež. Mati je komaj rešila desetmesečno dete. Premičnine niso bile zavarovane. Podrla se je krušna peč in tako je prišel ogenj do gorljivih snovi. Nesreča je gospodarja z ozirom na zimski čas silno prizadela, zato se priporoča usmiljenim srcem. Bazne novice__ Cenjenim čitateljem in dopisnikom! Današnjo številko smo zaključili že 5. decembra zaradi praznika v četrtek, da bo dostavljen »Slov. gospodar« še pred volitvami. Največji zvon v naši državi slovesno blagoslovljen. Zadnjo nedeljo je blagoslovil škof dr. Ivan Tomažič novi zvon za baziliko Matere Milosti, kateremu je kumova-la dekliška Marijina družba frančiškanske župnije ob navzočnosti vseh župnijskih katoliških organizacij z zastavami. Po blagoslovitvi v naši državi največjega zvona je imel škof pridigo in tiho sv. mašo. Prva državna kobilarna na Pragerskem. Na račun kmetijskega ministrstva je kupila banska uprava od g. Glančnika s Fa-le 70 ha najboljše travniške posesti na Pragerskem, kjer bo mogoče rediti 60—70 kobil. Kmetijsko ministrstvo je že odobrilo kredit 200.000 din za nakup živali v Sloveniji. Naša banovina je imela doslej le žrebčarno, popolne kanjarne pa ne. Nova kobilarna je za štajersko konjereio največjega pomena. Zopet nova cesta otvorjena. Zadnjo nedeljo popoldne je bila otvorjena nova ce- Trojno je potrebno! Dr. Korošec nam naroča: Trojno je potrebno za našo čimbolj sijajno zmago: da smo vsi složni in se ne ukvarjamo z malenkostnimi osebnimi vprašanji, da gremo z vso vnemo na delo in da ne zanemarjamo intenzivne agitacije, da gremo z navdušenjem in korajžo ter ponosom po svojo zmago! mu i. i luiiKiiiiKirrniiiL^iiiiui.iii.iirgTaBrfMtBBrM1 Kdor ostane doma, je proti nam! Precej je takih cagovcev, ki si mislijo, da bi bilo najbolje ostati doma, da se tako ne bi zamerili ne tu ne tam. Mi pa kar odkrito povemo, da vsak, ki ostane doma, je proti nam prav tako kakor tisti, ki bo glasoval proti nam. Izgovor, da ni volil, ne bo nikdar nič pomagal! Mi bomo šteli v vrsto svojih političnih prijateljev samo tiste, ki bodo dne 11. decembra glasovali za listo JRZ, za dr. Stojadinovič-Koroščevo listo! Nikar ne žalujte... temveč zahtevajte, da Vam dajo drugo milo, ki Vam nudi čisto kopel v penah, ki Vas osvežuje in pomlaja; to pa samo terpentinovo milo »Oven«. Perite nas s terpentinovim milom »Oven«, ki nam daje prijeten svež vonj. Mir, red, dobro gospodarstvo! To je naš program, program stranke JRZ in vseh njenih kandidatov v državi. Kdor je za mir, red in dobro gospodarstvo, ta bo volil dr. Stojadinovič-Koroščevo listo! sta iz Stročje vasi pri Ljutomeru v Štri-govo. Nova železniška proga. Na praznik, dne 8. decembra, bo blagoslovljena in otvorje-na nova železniška proga Tržišče—Sevnica ob Savi, bi bo odprla prometu prelepo Mirensko dolino na Dolenjskem. Kolekcije »Jugoslovanske knjigarne«. Jugoslovanska knjigarna je izdala seznam kolekcij knjig, ki jih odprodaja v času od 27. novembra 1938 do 31. januarja 1939. Javljamo vsem ljubiteljem knjig, da morete iste knjige pod enakimi pogoji kupiti v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju. Vsaka naša hiša leto za letom kupuje »Družinsko Pratiko« s podobo sv. Družine, ki je res prava naša Pratika. Ako je pri Vas še ne poznate, nabavite si jo letos. Ne bo Vam žal! 1521 Okraju tajništvo JRZ v Ptuju. Z 21. novembrom je začelo poslovati v Ptuju v Vseh svetnikov ulici 11 (poleg Narodnega doma) okrajno tajništvo JRZ za politični okraj Ptuj. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 9 do 12. Vsi se obračajte v svojih zadevah na to tajništvo! «KSaBRBBBBBBESBBBBBBBBSB NepraMtiltTC plahte in koče so najceneje v veletrgovini AI^TON MAClIl^j v Mariboru, Gosposka ulica 8—10 BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBiatgB Vinska razstava in sejem v Ormožu. Kletarsko društvo v Ormožu, r. z. z o. z., priredi v torek, 20. decembra, svojo četrto vinsko razstavo in sejem v lastni dvorani v Ormožu. Razstavljena bodo predvsem ormoško-ljutomerska, deloma pa tudi haloška in slovenjegoriška vina. Letošnja štajerska, zlasti ormoško-ljutomerska vina so prav dobre do odlične kakovosti. Kipenje letošnjih moštov je poteklo hitro in v redu ter bodo vina do razstave že času primerno izglajena. Na razstavi bo najlepša prilika za vse interesente, da si izberejo na hiter in lahek način taka vina, ki njih okusu in potrebam najbolj odgovarjajo. Prijavnice vina za razstavo so razstavljalcem na razpolago pri Kletarskem društvu v Ormožu, katero jih na zahtevo pošlje tudi po pošti. Izpolnjene prijave je vložiti najkasneje do 12. decembra v pisarni Kletarskega društva. Vse razstavljeno vino bo še pred razstavo ocenjeno po posebni komisiji strokovnjakov ter bo ta strokov- Kmetom, ki so jim bili znižani dolgovi! Ali vas ni rešila sedanja vlada Stojadi-novič-Korošec? Ona vam je ohranila v času krize dom, da ni propadel in bil prodan! Sedaj se pripravlja še uredba o tem, kako bi dobili kredit, ako ga potrebujete za gospodarstvo ali za plačilo pri Agrarni banki. Kmetje, volite dr. Korošca in našo JRZ, ne dajte se begati od tistih, ki bi radi vas farbali z lažmi. Volite kandidate naše JRZ liste! na ocena na razpolago razstavljalcem in interesentom. Opozorilo. Po bivšem štajerskem, morda tudi kje drugje, nabira nekdo proti plačilu učenke za razne tečaje dr. Krekove gospodinjske šole. Vodstvo šole ne ve nič o teh tečajih in tudi ni nikogar pooblastilo za kakršno koli nabiranje pri-glašenk. i—m mu ..... Zmaga je naša — pojdite z nami! Da bomo zmagali po vsej državi, je že sedaj gotova stvar! Velika večina Slovencev, Hrvatov in Srbov bo volila listo JRZ. Dne 11. decembra gre zadnji vlak, je zadnja prilika, da greste z nami! Volite ta dan JRZ, da se boste tudi Vi lahko veselili zmage ne le dne 11. decembra, ampak tudi naslednja leta. Kdor bo pa ta dan stopil iz naših vrst, bo tudi zunaj ostal in si naj sam pripiše, če mu bo to v napoto hodilo! Zmaga je naša, pojdite z nami, volite dr. Sto-jadinovičevo listo! ""lirraHFMffPHilTilMTidt Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba L razreda Din 120, II. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. Cernič. 964 »Oven« terpentinovo milo je izdelek najstarejše domače tovarne mila Ignac Fock iz Kranja. Dolžnost Slovenk je, da rabijo to odlično milo. Italijanske harmonike. Naše čitatelje opozarjamo na današnji in naslednje inserate tvrdke Weixl V. in sinova v Mariboru, ki je prevzela generalno zastopstvo največjih italijanskih tvornic harmonik. Te harmonike slovijo po vsem svetu kot najboljše. Po kanalih in podzemnih vodih modernih mest živi nešteto podgan. V teh potrebnih, sodobnih napravah najraje žive in gnezdijo. Ponoči pa prilezejo iz svojih skrivališč, delajo škodo in širijo nalezljive bolezni. V velemestih jih zatirajo tako, da jim stalno pokladajo vabo, ki jo zastrupe s Zelio-pasto. V jeseni in sedaj je čas za to opravilo najbolj prikladen. 1691 Specialist za ženske bolezni dr. Ipavic Benjamin zopet ordinira Maribor, Tomšičev drevored 4. sanatortij. > 1739 Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 Obžalovanja vredni slučaji Z radijsko oddajno postajo so hoteli slepiti volilce. Slovenski JNSarji so hoteli po zgledu ruskih komunistov slepiti volilce s skrivno radijsko oddajno postajo, potom katere so oddajali par dni najdebelejše laži proti dr. Stojaiinoviču in dr. Korošcu. Poročila so pošiljali v svet v nemškem je- ziku z označbo, da so iz rajhovske oddajne postaje na kratke valove v Celovcu.; Skrivnostna radio-postaja je delovala samo dva dni. Postajo je odkrila policija v Ljubljani na Miklošičevi cesti 34 v ateljeju člana uredništva dr. Kramarjevega »Jutra« g. Čora Škodlarja. Za mikrofonom je sedel in »oddajal« psovanja v nemščini g. Marinčič, ljubljanski magistratni uradnik, podstarosta Sokola na Viču in agilni viški odbornik JNS. Policija je zaplenila postajo in bodo odgovarjale za njeno nedovoljeno in samo JNSarjev vredno lopovsko delovanje razne osebnosti. Kmečka žena napodila tolovajska bru-sača s puško. Orožniki so prijeli v Selnici ob Dravi dva brusača, ki sta vdrla v hišo posestnika Šamana ob času, ko je bila žena sama doma. Ko je gospodinja videla, da ima opravka s tolovajima, je skočila po lovsko puško in je z njo tako ustrahovala neznanca, da sta pobegnila brez plena. Po par mesecih prijet, ker je dvakrat vlomil. Mariborska policija je vtaknila pod ključ 36 letnega hlapca Antona Mur-šiča iz Ključarovec ori Ljutomeru zaradi dveh vlomov. V Grabah je vlomil 5. julija v stanovanje svoje bivše slulbodajalke posestni..- Marije Kosi, kateri je odnesel 1200 din. V Bunčanih je odnesel iz stanovanja posestnika Jožefa Slaviča 1500 din. Aretirani priznava vloma s trditvijo, da je dene -ni plen že pognal po grlu. Krojaškega mojstra obklal in skočil v Dravo. H krojaškemu mojstru Francu Globovniku v Studencih pri Mariboru je prišel njegov prejšnji pomočnik in je zahteval od njega par sto dinarjev kot zaslužek za delo in posojilo. Globovnik pomočniku hotel izplačati zahtevka, ker mu je skvaril obleko in je hotel zadevo poravnati na sodišču. Pomočnika je mojstrov odgovor tako razburil, da je potegnil nož in je prizadjal Globovniku sedem zabodljajev v vrat, po glavi in v prsa ter Vsakdo mora na volišče! Vsi naši najprej zjutraj volit! Ko ste opravili volitve, pa kar po volilce, kateri so omahljivi in čakajo, da jih kdo popelje. Pojdite v skupinah, vsi iz vasi! že naprej si določite, če je kje kak bolnik, kdo fin kda" gp. bo peljal. Ko ste v volilni pisarni zvedeli, kdo še ni volil, takoj po njega! Vaša ob "na mora kar najbolj častno udeležbo pokazati! Mi že dvakrat nismo mogli voliti, sedaj bomo zato vse to notri spravili na tak način, da bodo vsi v imenika zapisani volilci tudi res volili, in sicer listo dr. Stojadinoviča! ■ um mi hihiihiiiiiiiiibbbb—h» Častitka našemu škofu k 40 letnici mašništva V odgovornosti polni službi nadpastirja razsežne Lavantinske škofije je obhajal naš škof dr. Ivan Tomažič 5. decembra -'i0 letnico mašništva. številnim ča-stitkam k pomenljivemu jubileju se pridružuje tudi »Slov. gospodar« in mu želi uresničenje dveh velikih ciljev, katera si je zastavil, ko ga je poklicala božja previdnost za škofa. Delo pozidanja novega velikega in modernim zahtevam odgovarjajočega bogoslovja pod Kalvarijo v Mariboru naj božja roka v kratkem v toliko blagoslovi, da bo omogočena preselitev bogoslovcev v novo zgradbo. Večletne molitve Prevzvišenega in vseh škofljanov naj usliši Vsemogočni in podeli služabniku božjemu A. M. Slomšeku čast oltarja. Z izpolnitvijo omenjenih dveh velikih in težavnih nalog si bo postavil naš škof-jubilant pri obči priljubljenosti in spoštovanju trajen spomenik in prejel od slovenskega naroda zasluženi naziv »Velikega vladike«! je nato pobegnil. Orožniki v Studencih so dognali, da je bil napadalec 20 letni Maks Knap, krojaški pomočnik, doma iz Podgorja pri Slovenjgradcu. Po zločinu se je pognal Knap z brvi v Mariboru v Dravo, ki ga je odnesla proti Ptuju. Shranite dobro zapisnik volilnih udeležen cev S Volitve so javne, ker je zakon tak in ker ga z dosedanjimi poslanci ni bilo dano spremeniti. Pa tudi nič ne škodi, če so še enkrat take volitve, da vidimo jasno kdo je zr.veden Slovenec in res pristaš dr. Korošca, kdo pa izdajalec slovenskega naroda! Zajr l like, kako so pri vas volili, dobro shranite, ker bodo v bodoče zelo potrebni! Pazite na gostilničarje, trgovce in obrtnike, kako bodo volili in se obnašali! Kdor r_as ne pozna 11. decembra, ga tudi m ne bomo poznali vso dolgo dobo našega v^danja! Kdor sedaj pri volitvah sebi v skledo pljuje, naj kar sam poje in naj se v prihodnje obrača na Mačka in Živkoviča! Z enim strelom zagrešen dvojen zločin. Na Veščici, občina Razkrižje pri Ljutomeru, je bil zagrešen zadnje dni na večer z enim strelom dvt^jen zločin. 72 letni posestnik Ivan Makovec je ležal bolan v postelji. Pri oknu pa je stal njegov 25 letni sin Karel. Naenkrat je oddal nekdo skozi okno v Makovčevo hišo strel. Krogla je j.adela sina Karla v trebuh, mu predrla želodec ter izstopila, nato pa zadela še bolnega starčka v glavo. V sosednji sobi sta v tem času ležala drugi sin in njegova žena. Zaradi strela sta takoj vstala, prihitela v sobo ter našla Karla zvijajočega se na tleh, očeta pa nezavestnega. Ko je šel Karlov brat gledat pred hišo, ni našel tam nikogar več. K Makovčevim so prišli še bližnji sosedje, ki so nato javili dogodek orožništvu ter najeli avto, da je oba ranjenca prepeljal v bolnišnico v Mursko Soboto. Stari Makovec je že umrl za poškodbami, a tudi njegovega sina najbrž ne bodo rešili. Delavec umorjen. Za Virjem v Tržiču na Kranjskem so našli zadnje dni v lastnem stanovanju umorjenega Silvestra Ribiča, 55 letnega delavca v tovarni »Peko«. Ležal ie vznak v postelji ter je imel na Javite izide volitev! V Mariboru bodo sprejemale izide volitev telefonske številke 21-13, 29-55 in pa 29-50. Uredite tudi to, da bodo okrajna načelstva od predsednika volišča takoj obveščena o vsakem eventualnem neredu! mmes^i *>m "?iu s topim predmetom prebito lobanjo. Vzrok umora ni znan. Našli tudi niso nobenih sledov kakega boja. Ribič je živel precej zase. Bil je sicer oženjen in ima že dva odrasla sinova, vendar pa je bil ločen od žene. Izpred sodišča Sodnijska kazen za cerkvena ropa, vlome in tatvine. Pred sodniki v Mariboru je dajala odgovor za 17 vlomov in tatvin cela družba, katera je kradla ter vlamljala po okolici Ptuja in Ljutomerskih goricah od oktobra 1937 do 24. aprila 1938. Glavna krivca sta bila: 26 letni viničar Ivan Gra-šič iz Žerovincev in 32 letni najemnik Martin Zidarič iz Veličan. Na svojo roko sta zagrešila devet vlomov in sta povzročila 17.000 din škode. V noči na 10. april sta vlomila v cerkev na Polenšaku. Ukradla sta ciborij, monštranco, oltarne prte, ke-lih, relikviarij, evangeljsko knjigo, dva molitvenika, obrednik za pokojne, 10 sveč in celo ključ od tabernaklja. Povzročila sta cerkvi 12.000 din škode. Grašič je v družbi še dveh drugih pajdašev v noči na 27. februar vlomil V cerkev pri Sv. Miklavžu ter je ukradel monštranco in ciborij v vrednosti 22.000 din. Ostale vlome sta Grašič in Zidarič vršila večkrat sama ali v družbi drugih soobtožencev. Plen je obstojal iz vina, živeža, obleke pa tudi gotovine. Trgovec Ivan Černezl iz Ivanjkovcev je nagovarjal vlomilce k vlomom ter jim je celo dajal navodila, kako in kje naj vlam-ljajo, ker je sam previdno poizvedoval, kako je premoženjsko stanje ljudi, ki jih je izbral za žrtve vlomilcev. Naropano blago je Černezl poceni kupoval od vlomilcev. Omenejni vlomilci in tatovi so bili v minulem tednu obsojeni, in sicer: Ivan Grašič na štiri leta, Martin Zidarič na dve leti, Anton Grmič na osem mesecev strogega zapora, posestnik Franc Žemljic na en mesec strogega zapora, trgovec Ivan Černezl na osem mesecev strogega zapora. Brata Anton in Martin Tomažič sta bila oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. mamaKttmma^mmmmmmmmKmm Zjutraj ob sedmih začnemo! Volitve se začno zjutraj ob sedmih. Kdoi dobro zacae, dobro konča — zato glejte, da boste takoj zjutraj opravili svojo volilno dolžnost! Skrbite za red pred volišči, da tamka; na'" ' k ne bo agitinl! Rana ura — zlata ura! Zato vsi takoj zjutraj na volišče! Slovenska Kratiiia Turnišče. Nedavno se je vrnilo k nam iz sosednje fare precej delavcev iz Francije. Z njih obrazov se bere neko zadovoljstvo, iz česar bi človek sklepal, da so srečni, ker so se vrnili v domači kraj, kjer bodo zimo preživeli v krog« svojih domačih. Zaslužek letos zaradi slabe valute francoskega franka ni bil bcgve kako do-, ber, vendar pa zadovoljiv. — Prejšnji teden so se naši čevljarji peljali na sejem v Cakovec. Ko so šli proti štrukovcem v Medjimurju, se jim je nudil grozen prizor. Gorel je namreč mlin, V katerem je bilo nad 150 metrov zrnja, škoda znaša nad 240.000 din. Kako je prišlo do požara, se še ne ve. — V nedeljo, 27. novembra, je neznani »uzmovič« ukradel kolo Koren Francu, čevljarskemu mojstru, ki se je nekaj časa mudil v gostilni Tivadar. Tatvino je takoj prijavil orožnikom, ki zlikovca zasledujejo. Lendava. Dan državnozborskih volitev se bliža z bliskovito naglico, še nekaj dni nas loči od 11. decembra, ko bomo oddali glasove za naše bodoče zastopnike v narodni skupščini. Premislimo natančno, kako bomo ravnali, kajti dobrobit ljudstva zavisi v največji meri od njegovih voditeljev. Letos imamo v našem okraju kar štiri poslanske kandidate, in sicer: dr. Klar Franca, zdravnika iz Dolnje Lendave na dr. Stojadinovič-Korosčevi listi, a ostale tri na dr. Mačkovi listi. Odločitev za nas, ki cenimo le izvršena dejstva, ne bo težka. Volili bom- zastopnika sedanje vlade, ki je ž tudi za naše kraje ogromno dobrega storila. Mamljivim besedam opozicijskih agitatorjev pa ne verjamemo, ker še oni, za katere se ti navdušujejo, niso nič pozitivnega storili, Torej 11. decembra vsi na volišče in oddajmo svoje glasove edinemu pravemu in zaslužnemu voditelju slovenskega naroda dr. Korožcu, katerega ves trud stremi za dobrobitjo kmet-skega ljudstva in ubogega delavstva. — Tudi bivši poslanec g. Benko Josip poziva v svojem časopisu »Murska Krajina« svoje volilce, da oddajo 11. decembra svoje glasove za dr. Stoj_di-novič-Koroščevo listo, ker je tudi po njegovem mnenju delo sedanje vlade zelo uspešno. — Pretekli teden je odkorakala druga četa naše hrabre vojske iz zgodovinsko pomembnega gradu. Odšla je zato, ker je voda precej izpodkopala zidovje ter je obstojala bojazen, da bi zaradi tega prišlo do nezaželjenih posledic, ki bi lahko zahtevale tudi človeške žrtve. Posebna komisija pa je poslopje natančneje pregledala in ugotovila, da je grad v še dobrem stanju in vojska brez nevarnosti lahko biva v njem še najmanj pol stoletja. Dejstvo, da so vojaki za nekaj časa zapustili grad, so nekateri začeli zlorabljati in so govorili Zadnja ura je ob šestih zvečer! Pred šesto zvečer moraa ' iti na volišču; ko bo ura šest, je volitev konec! Zato vse počasneže spravite prej na volišče, ne šele v zadnji uri! Hrvatsko vprašanje se bo rešilo! Tako dr. Korošec kakor tudi Stojadino-vič sta izjavila, da pride takoj po volitvah na vrsto ureditev notranjih razmer v državi, to je tudi hrvaško vprašanje. Zato nimamo mi nič proti temu, ako se Hrvatje zberejo okrog Mačka. Grdo pa je to, da biaček hoče ob tej priliki razbiti vrste Slovencev in je zato vzel na svojo listo tiste izkoreninjence slovenskega naroda, ki se vseh 20 let Jugoslavije sramujejo imena slovenskega in so nas Slovence vsa ta leta tožarili za protidržavne. V takih važnih dnevih moramo biti tudi mi Slovenci vsi skupaj okrog našega slovenskega voditelja dr. Korošca! da so odšli zato, ker da bo v kratkem naše ozemlje zasedla madžarska vojska. Toda veselje teh laži-agitatorjev je bilo zelo kratko, ker se je dne 27. novembra naša vojska vrnila v grad. Beltinci. Pred onevi nas je zapustil tajnik in računovodja našega veleposestva g. Dominko Štefan. Podal je namreč ostavko na to mesto, ker sc mu plačo tako znižali, da nikakor ne bi mogel svojo druži no primerno preživljati. Prišel je na svoj dom v Nedeijico, kjer si bo do novega službenega mesta nekoliko odpočil. — Pretekli teden je veleposestvo prodajalo v »Raščič-kem« gozdu še rastoča drva. Kupci so nekatere parcele tako visoko zdražili, da se je že sam »logar« čudil. Nabava kurjave je za naš okraj precej pereče vprašanje, ker se drva iz leta v leto vedno bolj draže ter so nekateri pametno ukrenili, da so ~ačeli kuriti s premogom. Gradišče. Pri nas imamo gospodinjski tečaj, katerega vodita dve gospodični. Hvalevredno je, da se naša obmejna ženska mladina nekaj nauči za življenje. Tokratni tečaj se bliža koncu in bo zaključen z najboljšim uspehom. Velika Polana. Naša lepa cerkvica je dobila novega župnika v osr" ' g. Halaz Danijela, dosedanjega kaplana v Lendavi. G. župniku želimo V novem vinogradu Gospodovem obilo božjega Siabo vreme je vedno nevarno za Vaše zdravje in Lz „brezpomembnega" prehlada se lahko razvije težka in dolgotrajna bolezen. Zato vzemite takoj že pri prvih znakih bolezni svetovno znane ASPIRIN TABLETE Z BAVES-JEVIM KRffEM. Ojlai rej. pod S. br. «7 od 10. I. 19)4, blagoslova. — ~ ' sedanjih državnozborskih volitvah kandidira na Mačkovi listi tudi naš rojak Miško Kranjec. Prerokujejo mu, da bo doživel na političnem polju velik poraz. Petanci. Kmalu bo postavljena dobra mostovna zveza Gornje.-- Prekmurja z ostalo Slovenijo. Dokler pa —ost ne bo dograjen, bo še vozil brod, ki -a je zaradi poplav vsako leto v nevarnosti. To nevarnost razdiralnega dela deroče Mure pa je odstranil cestni odbor murskosoboškega okraja s smotreno regulacijo. Obrežje je ^ namreč obložil z gladkimi betonskimi kvadri, ki so postavljeni na trdno podlago iz dračja in zbite zemlje. Obrežje je na ta način precej višje in bo voda tudi ob dvignjeni gladini drsela ob betonski steni. Stik ceste z reko in brodom je nanovo zgrajen z betonskim cestiščem in vzidanimi železnimi drogovi, na katere bo pritrjen mostič, ki služi za dovoz k brodu. Veliki Dolenci. Tupatam ¡ride človek iz Do-lenske fare do kake številke »Slov. gospodarja« in vidi, da mnogo piše o naših sosednih vaseh in farah. Tudi mi se lahko malo pobalramo, da pred par leti je bila v našem kraju uamo »Domovina« naročena, aii zdaj, ko začenjamo že umno gospodariti, nam je preveč potreben »Slov. gospodar«; največ koristnega nam prinaša priloga »Kmečko delo«. — Zadnjo nedeljo smo imeli procesijo preko državne meje na Madžarsko pod vodstvom g. Horvat Franca, župnika v Velikih Dolencih. Procesija je štela nekaj prek 200 ljudi, kateri so bili zbrani iz dolenske in markovske fare. — Naši izseljenci se tudi vračajo nazaj v svojo lepo in prekrasno domovino. Prihajajo zadovoljni, najbrž imajo polne žepe. — Letošnje-leto smo oblekli tudi našo cerkev v novo obleko; dobila je novo streho in od zunaj smo jo lepo pobelili. Našvoclltek v narodni noši mu je izročila krasen šopek rdečih nagel jekov z vzklikom: »Bog živi našega velikega narodnega voditelja!« V imenu okrajne JRZ je izrekel g. Josip Kro-flič dobrodošlico, katero je zaključil z besedami : »Mladina, zavedaj se, da je v tvojih vrstah kralj Peter H., dr. Stojadšnovič in dr. Korošec!« Veličastno zborovanje je otvoril g. župan Mihelčič, ki je podelil besedo g. ministru. Voditelj je smehljajočega obraza govoril o vidner^ ter plodonosnem triletnem delu vlade in je zaključil svoj govor s pozivom, naj bo naša zmaga pri volitvah dne 11. decembra častna in mogočna! Ho je voditelj zapuščal burno ga pozdravlja jočo dvorano, so igrale tri godbe slovensko himno. Ilot drugi govornik je nastopil senator g. Smodei. Naglašal je slovenski ponos — našo kulturo. Manifestacijsko zborovanje je zaključil kandidat celjskega okraja g. župan Mihelčič. Množice so se razšle med prepevanjem himne ./Hej Slovenci!« V obmejnem Mariboru Obmejni Maribor je sprejel voditelja z zastavami na Glavnem trgu in okrog Zadružne gospodarske banke, kjer je bilo zborovanje. Skoraj eno uro pred prihodom voditelja je bila dvorana banke nabito polna in natrpan trg ter ulice okoli banke in frančiškanske bazilike. Pred pričetkom shoda je igrala godba in iz banke so odmevale vesele slovenske fantovske pesmi. G. minister se je pripeljal iz Celja točno ob enajstih in je izstopil pred banko med navdušenimi pozdravi večtisočere množice iz mesta in okoli e. Po izstopu je podal smehljajočega obraza roko g. županu dr. Maček zoper Slovence Maček je naslednik tistega Radiča, ki je hotel dobiti Slovence za svojo kolonijo in nas je imenoval »planinske Hrvate«. Mi Slovenci pa smo in ostanemo Slovenci in zato bomo volili listo voditelja Slovencev dr. Korošca! Kdor je za vojno, voli dr. Mačka! Vsi vemo, kako je bilo zadnje mesece nevarno za vojno, vsi vemo, da te nevarnosti še sedaj ni konec. Toda, če bi zmagali v naši državi mačkovci in JNSarji z njimi, tedaj je nevarnost, da se vse miroljubno delo sedanje vlade podere. Če hočeš vojno, glasuj za Mačka in JNSarje! — Če hočeš mir, glasuj za JRZ! Alojziju Juvanu, obema glavarjema in še več drugim prijateljem. Kratek pozdrav mu je izrekel v imenu narodnih noš občinski svetnik Aljančič, mladenka mu je pripela na prsa šopek rdečih nageljnov ter zelenega rožmarina in ga je pozdravila v imenu slovenskih deklet. Po prisrčnem sprejemu se je podal g. minister v dvorano, ki ga je sprejela z vi-hariem navdušenja. v" okrašeni dvorani so obstopile oder mladenke in žene v narodnih nošah. Na odru sta bila dva mikrofona, ki sta prenašala besede iz dvorane na treh zvočni- kih na s poslušalci napolnjene prostore pred in za banko, da je bilo na ta način ustreženo tisočerim in tisočerim poslušalcem, kateri niso mogli v dvorano. Volilno manifestacijo je otvoril mestni župan g. dr. Juvan s pomenljivo ugotovitvijo, da je doživela dvorana Zadružne gospodarske banke že veliko lepih zborovanj, takšnega, kot to nedeljo, pa v njej še ni bilo. Po izrečeni dobrodošlici je povzel besedo med nazdravljanjem zborovalcev g. minister. Govoril je o volilni svobodi pri teh volitvah, o notranji ter zunanji politiki. Politika sedanje vlade je dala naši državi tak mednarodni ugled, kot ga še nikdar ni imela in ga marsikatera večja in močnejša država nima. Z besedami, da pomeni zmaga JRZ pri sedanjih volitvah nadaljevanje dosedanjega plodonosnega dela za državo, je g. minister pozval vse, da oddajo 11. decembra svoj glas za listo dr. Stojadinoviča in okr. kandidata žebota in Špindlerja ter je končal svoj govor. Poldrugo uro trajajoči ministrov govor so prekinjali poslušalci z burnimi vzkliki Kri Dolinarja vpije po maščevanju! Nad leto dni je, kar so sovražniki Slovencev iz kroga JNS umorili akademika Dolinarja na pšenični njivi na Prihovi. Slovenski fantje! Kri Dolinarja še ni maščevana! Dne 11. decembra se maščujte na ta način, da v vašem kraju enkrat za vselej izgubijo vpliv ljudje, iz katerih vrst so bili morilci Dolinarja. našemu vladarju, knezu namestniku in vodilnim članom vlade. Govorniku se je zahvalil g. župan dr. A. Juvan. Spregovorila sta še kratko okrajna kandidata, nakar je pričel razhod med prepevanjem in igranjem godbe. Celjski in mariborski nedeljski shod sta bila teden pred volitvami jasen dokaz, da bo odnesla JRZ tudi v Sloveniji za 20 letnico Jugoslavije 11. decembra popolno zmago in se bo na ta način oddolžila svojemu voditelju za njegovo neumorno 201et-no delo v svobodni državi. volilno okrožje Okraj Maribor 1. b. Okraj Brežice: Dr. Sevšek Maksim Kranjc Marko Okraj Laško: Okraj Maribor d. b. žebot Fran jo Tratnik Joie Okraj Gornji grad: Okraj D. Lendava: j Prof. Bitenc Mirko Koban Franjo Okraj Slovenjgradec Okraj Mur. Sobota: Okraj Ljutomer: Okraj Celje: Steblovnik Martin Dr. Klar Franc Okraj Šmarje p. Jel. Okraj Dravograd: Theuerschiih Ivan Bajlec Franc gnoj Franc Mihefcl? Alojzij Dr. Ogrizek Anton Gajšek Kare) J ¡11 kandidati m marilsorsko Okraj SI. Konjice: Okraj Ptuj: mrnmm^^^m Voditelj slovenskega naroda, notranji minister 1 m dr Anion Korošec Društvene vesti Pobrežje. Nov društveni dom je zrasel v teku nekaj mesecev in je v ponos vsem, ki so se zanj prizadevali. Prihodnjo pomlad bo slovesna blagoslovitev in otvoritev. Prva prireditev pa je bila 1. decembra. Videli smo tako odličen spored, kakor ga na Pobrežju še ni bilo. Tudi obisk je bil tolik, da je velika dvorana bila že prvič mnogo prem£;hna. Prireditev so posetili tudi g. okrajni načelnik Eilec, predsednik Prosvetne zveze dr. J. Hohnjec, podžupan že bo t, domači župan Str-žina in mnogi drugi prijatelji naše prosvete. Slov. Bistrica. Tukajšnja katoliška dekleta pri-rede na praznik Brezmadežne, 8. decembra, Ma-rijansko akademijo z zelo pestrim sporedom. Čisti dobiček akademije je namenjen za novo zastavo Marijinega vrtca, katere blagoslovitev se bo izvršila po večernicah istega dne. Prijatelji naše mladine, dajte s svojim obiskom dekletom priznanje in pobudo! Braslovče. Katoliško prosvetno društvo je dvakrat igralo igro »Zlatorog« z zelo dobrim uspe- Dopisi Guštanj. Na gradu grofa Thurna smo imeli prisrčno slavnost. Lastnik papirnice in velepo-sestva grof Duglas Thurn je s svojo ženo Fani obhajal zlato poroko, že na predvečer so uslužbenci in delavci priredili v parku baklado. Veličastno je bila razsvetljena lipa z žarometi, katero je g. grof zasadil pred petdesetimi leti, ko je stopil v zakonski pristan. Delavstvo je z baklami tvorilo številko petdeset, vmes pa je igrala priznana jeklarniška godba pod vodstvom g. kapelnika Kostweina. Po bakladi je vodil g. upravitelj Rožman deputacijo obrtnikov in delavcev k slavljencema ter jima izrekel častitke. Drugi dan je bila v grajski kapeli sv. maša, katero je daroval revzv. g. knezoškof ljubljanski dr. Gre-gorij Rožman, T-i je v govoru slavljenca in njuno življenje v oetdesetih letih lepo orisal. Po cerkvenem opravilu so šli nameščenci častitat g. grofu. Zbrana je bila tisti dan odlična družba, ki je v krogu imela tako visoka slavljenca. G. grof Thurn je znan širom doline kot velik podpornik socialnih ustanov. Spomnimo se samo, s kakšno vnemo in vestnostjo je zasledoval delo pri popolni obnovitvi papirnice, katero je lani na sveti večer uničil požar. Menda tudi ni cerkve v bližnji okolici, kateri ne bi g. grof daroval večjega zneska. Največ pa bi vedeli povedati reveži, ki vidijo v grofovi družini svoj dom. še veliko je stvari, o katerih javnost sploh ne ve, da je tam pomagala darežljiva grofova roka. Tako smo Če voliš Mačka — izvoliš Živkoviča! Pa je res tako: Če Maček dobi glas, ga dobi le eno četrtino, tri četrtine vsakega glasu pa gre za Živkoviča. Kajti zakon je tak, da večinska lista dobi takoj dve tretjini glasov. Od vseh poslancev pa ima Maček na svoji Usti le eno četrtino Hrvatov, drugi pa so samo Živkovičevi pristaši. Hvala Bogu, da je že narod toliko pameten, da to vidi in da zato tudi Mačku ne da svojega glasu, ker bi s tem dal itak tri četrtine svojega glasu živkoviču. Ker je šel Maček 7 Živkovičeni, mu tudi bivši mačkovci ne damo več nobenega glasu! — Bivši mač-kovec. hom. Igralci zaslužijo priznanje in pohvalo za svojo požrtvovalnost. — Na praznik Brezmadežne bo v društvenem domu po večernicah ob treh akademija z igro »Teofil«. Pridite! Sv. Jurij ob juž. žel. Na dan 8. dec. se vrši v proslavo Brezmadežne v Katoliškem domu zgodovinska igra »Slepa grofična« z dodatno sliko, ki jo je spisal naš rojak g. prof. Žličar. Vabimo k obilni udeležbi! Bog živi! Sv. Ema. Na praznik Brezmadežne bo naša mladina priredila v tukajšnji kaplaniji Marijan-sko akademijo. Sv. Vid pri Planini. V nedeljo, 27. novembra, je imelo Prosvetno društvo svoj 27. letni redni občni zbor. Ker dosedanji predsednik, ki je tri leta vodil društvo, g. župnik Jožef Presnik, radi preobremenjenosti z delom ni več mogel prevzeti predsedniškega mesta, je bil izvoljen za predsednika Ivan Tovornik. V novem poslovnem letu bomo spet delali za dobro časopisje. V vsako hišo mora priti »Slov. gospodar«! na tem mestu našteli samo par drobcev, preobširno bi bilo pisati o vsem, kar g. grof pomeni za nas Guštanjčane. Za vse pa ne moremo reči drugega kot: želimo Vam sedaj, ko ste praznovali zlato poroko, da bi dočakali še biserno in še železno! Slovenjgradec. Krajevna organizacija Legije koroških borcev je 27. novembra zborovala in potom resolucije zahtevala takojšnjo rešitev do-brovoljskega vprašanja. Navzoči odposlanec glavnega odbora LKB tov. Mohar Ivan je podal izčrpno poročilo o stanju našega dobrovoljskega pokreta ter se v lepih besedah spominjal našega pred kratkim umrlega predsednika tovariša Dru-škoviča. Zbor je vodil tov. Debelak kot podpredsednik, ki je po predsednikovi smrti prevzel vodstvo. Celokupno članstvo zahteva čimprejšnje priznanje dobrovoljstva. Vprašanje je tako pereče, da ga ne bo mogoče zavlačevati še nadalje, kajti čas je, da dobi prostovoljni borec za svobodo domovine, odnosno naših severnih krajev vsaj po 20 letih če že ne plačilo pa vsaj priznanje. Marija Reka. Zadnjo nedeljo smo imeli časopisno razstavo. Razstavljeni so bili vsi katoliški časopisi in listi. G. kaplan nam je v krepkih in jedrnatih besedah opisal moč katoliškega tiska. Vse, kar smo ta dan slišali in na razstavi videli, nas je vžgalo, da hočemo še raje čitati in širiti katoliško časopisje. Vsaka hiša naj ima vsaj po en političen in en nabožen list. Vso nasprotno šaro pa ven iz naših hiš! Skomarje na Pohorju. Karano m tukajšnje župnije je še živo v spominu slavni pohorski pevec in narodni pesnik Jurij Vodovnik, po domače To-mažičev Jur, ki je bil rojen 22. aprila 1791 in je umri 17. decembra 1858. Letos poteče torej 80 let od njegove smrti. Do leta 1844 je vodil cerkveno petje, isto leto pa smo dobili orgle in obenem organista, zato se je Vodovnik umaknil. Ne samo na Skomarju, ampak daleč naokrog je znan po svojih pesmih, ki so se ljudstvu tako priljubile, da jih je sprejelo kot svoje. Domača župnija je lahko resnično ponosna nanj! Da pa bo Vodovnikov spomin spet popolnoma oživel Pri ženah, ki več let trpe na težki stotici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtin-ki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 BATERIJE CROATIA žepne anodne-ogrevače, izdeluje samo domača tvornica IVAN PASPA 1 SINOVI zagreb, hoturasma 69 in ga bo spoznal ves slovenski narod, se njegove pesmi zbirajo in bodo izdane. Na ta način bo dobil Tomažičev Jur tudi svoje mesto, ki si ga je zaslužil. Ob 80 letnici smrti se bo svojega rojaka Jurija Vodovnika spomnila tudi skomarska župnija. V soboto, 17. decembra, se bo ob devetih dopoldne darovala slovesna črna peta sv. maša za njegov dušni pokoj. Cerkvenega opravila se bo udeležila tudi šolska mladina in tudi farani se vabijo, da pridejo in s tern počaste pesnikov spomin. — Kdor ima doma kakšno pisano Vodovni-kovo pesem ali če katero zna, se naproša, da jo napiše in pošlje na naslov: France Črnec, privatni uradnik, Vešenik, Slov. Konjice. Istotja naj tudi sporoči naslov onega, o katerem sodi, da jih poseduje ali zna. Ptujska gora. Znana je ljubezen, ki jo je naS svetniški škof Anton Martin Slomšek gojil do božjepotne cerkve Matere božje na Ptujski gori. Da se povzdigne češčenje Matere božje na Ptujski gori in obenem čast Slomšeka, je cerkveno predstojništvo na Ptujski gori založilo lične stenske koledarje za leto 1939. Razen koledarja s prigodnimi imeni svetnikov je na sredini milostna podoba čudodelne Matere božje na Ptujski gori in ob straneh slika cerkve ter Marijinega častilca škofa Slomšeka. Naokrog pa so še Slomšekovi življenjski izreki. Koledar, ki je tiskan v treh barvah, bo res v okras vsaki hiši. Obenem bo oznanjal ljubezen do Gorske Matere božje in spoštovanje našega svetniškega škofa Antona Martina Slomšeka. Saj je znana njegova zadnja božja pot k Materi Mariji na goro. Koledarji (poedini komad stane 2 din) se naročajo pri župnijskem uradu M. B. na Ptujski gori. Ptujska gora. Na praznik Brezmadežne bo v naši romarski cerkvi Mater božje prva služba božja ob 6 s pridigo, druga ob pol devetih in slovesna ob 10 s 'igo. Marijini častilci, vabljeni ste! Popoldne bo akademija v čast Brezmadežne. Obenem bo igra »Marijin otrok«. Teharje pri Celju. V petek, 25. novembra, se je vršila pri okrožnem sodišču v Celju razprava o tožbi, ki jo je vložil teharski občinski tajnik g. Stojan zoper bivšega občinskega uslužbenca g. Trobiša. g. Trobiš je namreč potem, ko je bil odpuščen iz občinske službe, začel raznašati po občini in po raznih časopisih neresnične vesti in obdolžitve, češ da je g. Stojan poneveril občinski «»nsn^ilarsivo zahteva, da volimo JRZ! Spomnimo se nazaj, kake cene je imela živina,, les in drugi kmetijski pridelki, ko je vladal Jeftič in živkovič. Živina je bila po 1.50 do 2.50 din za 1 kg žive teže, danes je še enkrat toliko; les je bil po osem kovačev za kubik, danes skoroda še enkrat toliko. Jabolka smo lahko prodali, in s»cer dobro prodaji, druge pridelke laže spravljamo v denar, mi kmetje imamo pa« zaradi našega gospodarstva dolžnost, da dne 11. decembra volimo JRZ. Če bodo prišli na vlado mačkovci in JNSarji, ki se radi s sosedi samo kregajo — kdo bo pa od nas kaj kupil? Kmetje, pamet! Delavec Fakin se je v grobu obrnil V Trbovljah so na gnusen način umorili orjunci delavca Fakina. In sedaj v istih Trbovljah skupaj kandidirata zastopnik delavca in zastopnik orjuncev. Fakin se je v grobu obrnil nad to izdajalsko zvezo! Delavec, ti pa se od teh ljudi obrni in stopi v kror,, kjer je ves slovenski narod! Voli listo slovenskega naroda, listo JRZ, listo dr. Korošca! denar itd. S tem je povzročil g. Trobiš dve občinski reviziji, ki nista ugotovili nobenega primanjkljaja, imenovani pa je kljub temu še na- dalje raznašal neresnične vesti tako tudi o županu in občinskem odboru. Ti napadi so bili iz-nešeni iz jeze zaradi odpusta iz službe in tudi iz političnih namenov. Tudi je imel g. Trobiš namen, spraviti iz občinske službe sedanjega tajnika, da bi lahko potem on sam zasedel to mesto. G. Stojan je iskal za te žalitve zadoščenje pred sodiščem. V petek se je vršila razprava in je bil Trobiš obsojen na en mesec zapora, na globo 600 din, povprečnino 200 din in na plačilo vseh stroškov. Razen tega pa se bo g. Trobiš še zagovarjal za iznešene žalitve v »Delavski politi!::« in v »TTjovi dobi«. Občani so bili ogorčeni nad žalitvami g. Stojana, ki je znan kot ustrežljiv in ki rad pomaga vsakemu, zato so s tem večjim zadoščenjem vzeli na znanje plačilo, ki ga je zasluženo dobil g. Trobiš. Volilno gyibanie Sliko kandidata Jožefa špindlerja za Maribor levi breg bomo objavili prihodnjič. Sv. Ožbalt efo Dravi. Dne 29. novembra se je pri pomožni pošti v Sv. Ožbaltu, kraj Vurmat, otvorila brzojavna in telefonska služba za javni promet. To se je zgodilo tik pred dnevom praznovanja 20 letnice osvobojenja in zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v kraljevino Jugoslavijo, in sicer po zaslugi poslanca Gajšeka, notarja v Marenbergu, ter po prizadevanju krajevnih činiteljev, predvsem domačega g. župnika Janeza Krušič, Adolfa Jurca in Franca Lorbeka. S tem je bila izpolnjena dolgoletna želja in pa neobhodna potreba prebivalcev s Kozjaka na severni meji Jugoslavije. Iz hvaležnosti kr. vladi dr. Stojadinoviča in po lnemu ministru g. Cvrkiču gremo 11. decembra vsi volit listo dr. Stojadinoviča in JRZ kandidata Gajšeka, notarja iz Marenberga. Sv. Ana v Slov. goricah. Državnozborske volitve so pred durmi, volilna razgibanost v naši občini je dosegla višek. Razni agitatorji iz nasprotnega tabora še nastopajo zadnji trenutek v skrajni napornosti z vsemi mogočimi možnostmi, da premotijo naše poštene može in fante in jih pridobe v svoj tabor, ki stoji proti večini našega slovenskega naroda in se stika do skrajnih levičarjev. Volilci! Ne nasedajte zapeljivim obljubam teh plačanih nekatemikov, ki jim je agitacija in širjenje krivih nazorov le njihov dobička-nosni posel in pohlepnost, da se na račun naših volilcev polaste zopet batinaške oblasti in tako narod zavedejo v največjo gmotno nesrečo. Osvežite spomin na težke čase, ko so nas povsod zatirali in tlačili, ko so gonili naše poštene može in fante kot zločince po ječah in jih kaznovali s A Za koliko nas je dr. Korošec prodal? Naši nasprotniki, ki so celo tako daleč šli, da ob času njihovega režima nismo smeli zapisati niti besede slovenski narod, bo zopet začeli s svojo staro lajno, da nas je dr. liorošec Srbom prodal. Koliko je neki za to dobil? — Naj pa mi to povemo: 250 milijonov dinarjev se je brisalo kmetom dolgov z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov; 200 milijonov dinarjev je prišlo v naše zadruge nazaj, da so vsaj delno že začele zopet delovati in je njih obstoj zasiguran; 209 milijoi-ov dinarjev je določenih za ceste v Sloveniji, ki se že grade, oziroma Se začenjajo gladiti; 50 milijonov za železnice; 51 milijonov za regulacijo rek; 25 milijonov za vseučiliška poslopja v Ljubljani. Ali ne bi bilo dobro, če bi nas dr. Korošec še naprej »prodajal Srbom«? Tedaj, ko 'o vladali JNSarji, je naše gospodarstvo šlo k vragu! Naj oni povedo svoje številke, za koliko so nas oni prodajali Srbom! taaK^BniMMBMHHI težkimi globami. Kako so ti ljudje gospodarili, so nam dokaz leta gospodarske in denarne krize. In sedaj agitirajo za Mačka, za onega, ki še niti za svoj narod ni nič napravil, ampak tiči doma za pečjo. Potem naj pa tak »politik« pomaga nam, Slovencem?! Vsi pošteni volilci, oddajte svoje glasove za stranko narodnega zaupanja, za vlado, ki je rešila našega kmeta in delavca pred popolnim propadom in izrecite v nedeljo zaupnico listi dr. Stojadinovič-žebot-špi i iler! Ljutomer. Volilci vseh občin ljutomers* ega okraja bodo na dan volitev 11. decembra vsi soglasno glasovali za državno listo g. dr. Stojadino-vič-Snoj. V našem okraju je zmaga več ko zagotovljena. To pridalo vsi sestanki in \ »lifrii shodi, katere prireja JRZ in njen kandidat g. Snoj. Tu in tam se pojavijo agitatorji JNS, mačkovci, ki bi še radi ujeli kakega omahljivca. Najbolj so jim pri srcu glasovi viničarjev, to pa zaradi tega, ker so si izbrali za namestnika kandidatov na Mačkovi listi viničarja. Zelo lepo se sliši, da bo Maček zvišal plače viničarjem, kakor to trosijo njegovi ljudje. Vsi viničarji in delavci pa dobro vedo, da je veliko storil za delovno ljudstvo -n-s^-ii ir, r">=eb;<"'m zagovornik delavskega stanu g. dr. Korošec. V znak hvaležnosti se bodo ...i u=ii volitvah najbolj postavili viničarji, ki bodo vsi kakor en mož glasovali za listo JF3 in njenega kandidata g. Snoja. Dosedanji predsednik Strokovne zveze viničarjev g. Mir Andrej je že odstopil, pa gotovo zaradi tega, ker ga noben odbornik SZV ni maral in so mu odločno odklonili sodelovanje, ker se ne strinjajo z njegovim delom, da je pootal namestnik kandidata Koresa iz Maribora na neslovenski Mačkovi listi. To je jasen dokaz, da je viničarska organizacija in vsi viničarji v taboru JRZ in ta močna fronta je nezlomljiva in bo šla z velikim navdušenjem na volišče in oddala glasove za listo Stojadinovič-Snoj. Viničarji, ne dajte se begati od lažnih in častihlepnih agitatorjev. Naša delavska moč je v strnjeni fronti, čim bolj bomo močni, tem več bomo dosegli. Zato vsi viničarji ostanimo zvesti našemu voditelja dr. Korošcu, sinu naših goric, ia mu izrazimo naše zaupanje! — Viničar M. Husjak. Soboški okraj bc glasoval samo za g. Bajleca! Kandidat na listi predsednika vlade dr. Stojadinoviča je za mursko-saboški okraj g. Bajlec. Naš g. kandidat je prehodil že vse kraje v okraju in je imel lepe sestanke. Ljudstvo se je odločilo za to, da glasuje: dr. StojaJinovič-Bajlec! Mačkovih kandidatov in komunistov ljudstvo ne mara! Kako malo ugleda imajo mačkovci, je razvidno že iz tega, da niso mogli v celem okraju dobiti niti enega domačega človeka, da bi ga postavili za kandidata. Izposodili so si kar dva, enega iz Lendave in enega iz Ljutomera. Zadnje dni pred volitvami delajmo vsi, da ti mačkovci, ki so sprejeli v svoje varstvo tudi razdiraške komuniste, ne dobijo niti enega glasu od nas v soboškem okraiu! Čigave so Poljčane? Nekako pred tremi me3eci so e : razlegali po Poljčanah od nečloveškega kričanja že hripavi glasovi: »čigave so Poljčane? čigav je Pei >1?« če bi Pekel ne bil vas in ta celo v naši občini, bi to vprašanje mirno prepustili drugim. V zvezi s temi in podobnimi javnimi vprašanji pa lahko ocenimo shod dr. Mačkovega kandidata. Po slabo obiskanem prvem shodu se jo gospod ponižal in še enkrat stopil med nas. Lepo je govoril na shodu. Bil je najbolj navdušen za samoupravo in se tudi pohvalil, da je žo V času, ko je bil še na visokem mestu delal Seda} gre pa za res! Nekateri so vpraševali, kaj da Peter Re-šetar nič več ne piše. Pisal je tedaj, ko smo se z našimi nasprotniki samo malo poigrali. Sedaj pa jih ne bomo več rešetarili. Sedaj gre pa za res! Sedaj jih je treba dol položiti, sedaj je treba njihove naklepe z vso močjo udariti, da se bodo razleteli v drobne kosce! Prijatelji, sedaj gre za pa res! — Peter Rešetar. na to, da se ta prepotrebna stvar uresniči. Ker se nam zdi, da gospod sam ni trdno prepričan o vsem, kar je govoril, mu tudi mi ne moremo dati priznanja. Pojdimo rajši nazaj k prvemu vprašanju. Na shodu je bilo okoli estdeset ljudi, a med njimi okoli trideset, ki se prav nič niso strinjali z besedami visokih gospodov. Med ostalimi pa jih je le kakih deset odobravalo s kla-vernim ploskanjem njegov govor. V nedeljo, dne 4. decembra, pa je bil shod našega slovenskega kandidata g. Kobana v Studenicah in v Poljčanah. Na obeh shodih je bil deležen številnega odobravanja, kajti Slovenci smo pač taki, da bolj zaupamo poštenemu kmetu kakor pa zelo izobraženemu gospodu, ki marsikaj bolje zna V zvezi s tem, kar se je že zgodilo in se še bo v nedeljo, postavljamo po treh mesecih mi vprašanje: čigave so Poljčane? Čigav je Pekel? Št. Vid pri Grobelnem. Tudi pri nas je postalo nekoliko živahnejše. Toda Šentvidčani nimamo kaj premišljevati! Saj vendar nismo tako pozab-ljivi in kratke pameti kot zajčji rep, da bi ne vedeli več, koliko krivice so nam storili ljudje, kateri danes kandidirajo na Mačkovi listi. Iz-1 praznili so nam denarne zavode, za davek jemali živino iz hlevov, katero je moral kmet sam v spremstvu orožnikov z bajonetom na puški goniti v šmprje ter plačevati hrano zanjo, dokler je niso po smešno nizki ceni prodali. Ker tega še ni bilo dovolj, so s pomočnikom Špindlerjom in tedanjih faktorjev v št. Vidu nam prodali občilo v Šmarje, kjer smo morali plačevati visoke do-klade itd. itd. — Kaj pa danes? Vlada dr. Stoia-dinovič-Korošec nam je prinesla črtanje naših dolgov do polovice! živina ima mir pred orožniki! Občino smo po zaslugi sedanjega župana Gajšeka, dr. Ogrizka in drugih dobili nazaj, ter leg tega še povečano! Po zaslugah g. Turka je naše revno ljudstvo spomladi letos zaslužilo ca. 12.000 din pri. zniževanju klanca pri pokopališču. S tem je bilo storjeno delo, katerega vrednote se tukaj ne dajo popisati. Po zaslugi gg. dr. Ogrizka in Turka smo že prejeli precejšnje vsote podpor, katere so se porabile za popravilo cest. Torej z eno besedo: imamo kandidata in namestnika, ki sta vedno prihajala, odnosno je prihajal v naš okraj, četudi brez funkcije, da nam je pomagal reševati s pomočjo ostalih razna pereča vprašanja ter tudi delo dejansko izvršil v prid ljudstva in posameznika. Da je vse to res, nam potrjuje že dejstvo, da si na Mačkovi listi ni unal v na?f>m okraju kandidirati samo eden, ampak trije, ker je bilo enega strah pred zmožnim in apvxsobnim kandidatom dr. Ogrizkom in njegovim nam- ' nikom Turkom. Toda mi nismo pozabljivi ter se bomo JNS kandidatom pod Mačkovo ma-relo 11. decembra javno »zahvalili« za nekdanje »zasluge« in »pridobitve« ter orožniško asistenco pni rubežih ter jim javno povedali, da naših glasov niso zaslužili. Naše glasove bo dobila sam: lista dr. Stojadinoviča in JRZ kandidat dr. Ogrizek! Šmartno ob Pakl. Dne 1. decembra nas je zadela izredna čast. P 'šel je sam g. Pucelj in nameraval imeti pri nas shod. Shod ni bil nič razglašen. Obveščeni so bili samo najzvestejšii JNS-arji in mačkovci. Ob napovedani uri se je g. Pucelj pripeljal, pa je našel v lokalu samo dva poslušalca Ko je videl ta »velikanski« obisk, jc. jc takoj pnpihal z avtom, češ, da se mu mudi Pozneje sta prišla pucljevski kandidat na Mačkovi listi žehelj in njegov namestnik Podpečan. Prišlo je še par poslušalcev, toda vseh skupaj jih ni bilo deset. Tudi ta dva sta kmalu odšla Videla sla, da pri nas nimata »terena«. Pri nas bo ogromna množica za našega kandidata Steblov-Bifca Martina. Tiste pa, ki bodo šli volit rajši tujca kot domačina, rajši brezpomembnega človeka kot priznanega in zaslužnega javnega delavca, si bomo prav dobro zapomnili. Tudi si bomo dobro zapomnili tiste, ki pravijo, da bodo »nevtralni«, to je, da ne bodo šli volit Zapomnite si vsi: Kdor ni z nami, je proti nam! SLOVENSKI GOSPODAR ur ■■mu iiiiimii ■...,-TrrrTffii>TTimi,i'fiwmnmumitn,wmnr Šmartno ob Paki. Vsem tistim, ki še premišljujejo, katero listo bi volili in ali bi sploh, šli volit, kličemo v spomin, kako se je godilo ob prejšnjih volitvah pod bivšim Jevtič-Kramar-Pucljevim režimom. Ali ste mogoče že pozabili, kako so nas ovajali in kdo je bil to? Kdo je ovadil Franca Mandelca, dt\ so ga orožniki gnali v zapor kot roparja, in to čisto po nedolžnem! Bil je zaprt 14 dni zaradi hudobij teh ljudi, ki so danes zlezli pod Mačkovo marelo. Kdo je neprestano ovajal g. kaplana in g. Steblovnika, sedanjega kandidata, da sta bila na podlagi lažnivih ovadb kaznovana? Kdo je kriv, da je bilo razpuščeno naše Prosvetno društvo? Kdo, da nas je žandarmerija stalno zasledovala ter g. Steblovniku, sedanjemu kandidatu, prepovedala izstop iz hise? — Vo-lilci, vse to premislite pa dajte mačkovskim agi- tatorjem in JNS priveskom zasluženo brco ter jim pokažite vrata! Volilci, 11. decembra mora biti dan naše zmage ter zaslužen poraz škodljivcev našeg-a slovenskega naroda! Velika Pirešica. Na dan 11. decembra vsi na volišče v šolo v Pirešici, da izkažemo kot en mož svojo hvaležnost in zaupanje našemu priljubljenemu in zaslužnemu voditelju slovenskega naroda g. dr. Antonu Korošcu s tem, da oddamo svoj glas svojemu kandidatu g. Alojziju Mihelčiču, mestnemu županu celjskemu, načelniku okrajnega cestnega odbora ter svojemu častnemu članu občine Velika Pirešica. Volilec! Kdo nam je pripravil tako lepo eeeto iz Žalca do Pirešice? Kdo nam je pomagal popraviti občinsko ccsto Socka —Št. Ilj, katera je bila v času JNSarskih mo-gočnikov v razvalinah? Samo za popravo te ce- ste je prispeval okrajni cestni odbor v Celju dvakrat po 10.000 din, in sicer po prizadevanju našega častnega občana g. Alojzija Mihelčiča! — Skupno s svojim voditeljem dr. Korošcem je naš priljubljeni kandidat g. Mihelčič podelil podporo v znesku 2300 din za naše občinske reveže. Kaj takega še niste slišali od JNS oblastnikov! Sv. Križ pri Belih vodah. Sv. Katarine dan smo imeli izredno dobro obiskan romarski shod v naši priljubljeni romarski cerkvi. Poleg bližnjega okoliša so bile še zastopane Savinjska in šaleška, Mislinjska in Mežiška dolina. Po cerkvenem opravilu je bil v cerkveni gostilni volilni shod JRZ, na katerem sta kandidat g. Tajeršuh in g. Mele z navdušenimi govori utrdila volilce k neomajnemu sklepu: dr. Korošca bomo volili vsi — živkoviču pa mačji rep pustili! Svojevrsten gospodar Skoraj 40 najemnikov V nekem londonskem predmestju je presenetila prijetna vest: njihov hišni lastnik, ki je umrl, jim je v oporoki zapustil po 10 do 100 funtov št rlingov. Mož je bil samec in je živel sam v majhnem stanovanju svoje hiše. Najemniki so bili popolnoma presenečeni nad njegovo velikodušnostjo, kajti razen nekaterih, ki so ga poznali že od prej, ga niso po obrazu niti poznali, živel je popolnoma osamljen in je le redkokdaj sprejel kakšen obisk. Kanada največ telefonira Kanadčani si lahko priznajo, da največ telefonirajo od vseh narodov na svetu. Vsai: od njih telefonira povprečno na leto 222 krat, zato ni čudno, če so kanadski telefonski aparati najbolj zasedeni od vseh ostalih na svetu. Na vsakem telefonskem aparatu govore na leto 1934 krat. Tako so izračunali, da se skozi leto dni govori v Kanadi po telefonu 2.421,202.000-krat v mestih in 27 milijonov 909.727 krat krajevno. Na drugo mesto te »telefonske bolezni« pridejo Združene države, potem Danska in Švedska. Koliko je zvezd Najnovejša zvezdoslov-na raziskavanja presojajo, da je v vsemirju vsega skupaj kakih 80 milijonov ozvezdij, izmed katerih ima vsa'io ozvezdje najmanj 1G00 milijonov zvezd, oziroma zvezdnih teles, človeška znanost pa je tako pomanjkljiva, da doslej z najboljšimi daljnogledi ni zaznala več kot zgolj eno 40 tisočinko vseh zvezd v vsemirju. Ukradena neve§ta Reimmichlova povest podomačena 1.0 »Najbolje bo, da se vrneva,« je menil Florijan. »Dobro, Florijan! Ampak veš kaj? Peljal me boš samo do apnice. Tam boš obstal, jaz pa pojdem peš kar naravnost domov in se uležem in grem spat. Piši me v kapo vsa svatovščina! Petra in njegove tovarišije pa ne pogledam več, dvajset let ne pogledam nobenega ne, to ti rečem.« Hitro sta popila vino in se zasukala proti domu. Nista še bila tri kilometre daleč, kar začujeta za sabo tututujanje nekega avtomobila. Ta se je naglo bližal, zavrl in obstal tik voza. Tudi Florijan je ustavil. Iz avtomobila je pomolil Črni Peter svojo okroglo glavo in zavpil: »Hoj, kod pa se vidva potepata?« »Tam, koder se največji osli klatijo,« je siknil Lojz. »Kje pa imata nevesto?« »Predala sva jo za par stoglejev.« »Ne gobezdaj! Vidva morata vendar vedeti, kje je nevesta.« Lojz, ki je menil, da si Peter norca brije, je po bliskovo segel v avto in hotel Petra za ušesa. Ali uhelj mu je ušel in prijel je le Petrov klobuk; maknil ga je prijatelju z glave in zalučal daleč v polje. Peter ni bil nič bolj počasen, mahnil je Lojza po glavi, da se mu je trdi klobuk usedel in zdrknil prav do brade. »Osel!« — »Bik!« sta se drla oba hkrati. Drugi pa so vpili: »Hoho, pamet, pamet! Ali se bosta stepla, poba?« Medtem ko si ;"e Lojz potiskal klobuk čez nos proti vrhu glave in je poštni Janez šel po Petrov klobuk, je Peter odprl vratca pri avtomobilu. V njem je bil le še Jošt, neveste pa nikjer. »Kje pa imate nevesto?« je vprašal Florijan. »To vprašava midva,« je odvrnil Peter. »Midva je nisva več videla, odkar ste jo vi odpeljali.« »Ne napletaj se nam! Vidva sta nam jo v Borovljah pobrala.« »Saj v Borovljah še bila nisva.« »Kje pa tedaj?« »Do Bele in na to stran do Hruščice.« »Kod pa še vse za božjo voljo? Ali sta mislila, da gremo na Kitajsko z njo?« »Ne na Kitajsko, ampak tja, kjer so taki norci doma, ti falot ti, jezični,« se je zdajci zadri Lojz, ki je srečno pritiščal klobuk čez svoj opeti nos. »Tiii, ne jezikaj mi preveč, sicer ti tako prismolim, da ti bo nos v goltancu obtičal,« je zapuhal Peter. »Dosti mi je tvojih norcev; med nama je vsega kraj.« »Kaj sem ti storil?« »V Mohliče si me speljal, da se mi ves svet smeji.« »Saj mi smo že bili na poti v Mohliče. Ali nevesti to ni bilo po volji. Hotela je po vsej sili v Borovlje.« Oglasil se je še Jošt in pomagal Petru: »V Borovljah, je dejala, ima prijateljico, s katero sta skup t šolo hodili. Hotela jo je obiskati.« »Katera je ta prijateljica?« »Močnikova Hanca. Pri sodniku služi.« »Zakaj niste potem pustili nobene pošte, da bi vedel, kam greste?« »Saj smo jo — pri Končniku na Hruščici,« je pojasnil Peter. »Ah, zakaj pa ne kar pri gospodu škofu v Celovcu, ha?... Kaj pa ste v Borovljah imeli tako dolgo opraviti?« »Tu nas je nevesta hudo potegnila,« je pripovedoval Jošt. »Komaj smo pri Zvonarju sedli, je šla, da bi obiskala prijateljico. Rekla je, da se bo prej ko mogoče vrnila. Minula pa je ena ura, minuli sta dve uri, neveste pa ni bilo od nikoder.« »Kaj pa, da niste šli za njo?« »Saj smo! Ali nikjer je nismo mogli najti. K sodniku sploh ni prišla. Vse popoldne ni bilo ne kake neveste in sploh ne kake ženske v hišo, nam je dejala sodnikova gospa.« »Hance ta dan ves dan ni bilo, ker je šla domov k materi,« je dodal poštni Janez. »Menda vendar niste neveste izgubili?« »Ob eni smo jo zadnjič videli. Gotovo je že zdav«. naj v Grabnjah pri Poltniku.« »Borovčiči so pravili, da se je že pred dvema peljala družba svatov v treh vozovih po trgu in vriskala in vpila,« je rekel Peter. »Kdo je neki to bil?« »Mi smo mislili, da si ti, Lojz, s kako fantovsko druščino, da ste nam vi nevesto pobrali,« je dejal Jošt. »Kako, ko ste mi štreno zmešali in me na drugo pot speljali!« »Ves popoldne sva se vozila za vami,« je dodal Florijan. »Šele pred eno uro sva prišla v Hruščico.« »Sam zlodej nam je zmešal štreno,« je godrnjal Peter. »Kaj ste pa počeli tako dolgo v Borovljah? Zakaj se niste takoj za onimi kočijami podali?« je vprašal Lojz. »Podaj se ti za njimi, če so dobri dve uri pred tabo,« se je razvnel poštni Janez. »Nam se pa tudi ni prav nič mudilo, da bi se jim doma dali v norce.« »Ce se le oni prismojeni Tone ni v to reč vtaknil! To bi bilo pa narobe.« »Bababa,« je ugovarjal Jošt; »Leja ti je navihana za dve. Gotovo si je nas vse vkup privoščila in je s kakim avtom odkurila sama nazaj.« »Potem pa kar odjadrajte s svojimi smrdljivimi garami in poglejte, če je res tako!« »Lojz, prisedi in se pel ji z nami!« ga je povabil poštni Janez; »tako boš prej dorna. Florijan pride za nami.« »Prav nič me ne mika, da bi bil zraven, ko se vam bo vsa vas smejala.« »Tebi, tebi se bodo krave smejale,« se je zadri Peter. »Tebi pa še žabe.« »Naj norce in prisedi!« je silil Jošt. »Nak, s temle črnuhom prismojenim ne se^em več ne v kak voz, ne za mizo in tudi v cerkvi ne. Naj ga samega zlodej po jaha na dno pekla!« »Ce pa v nebesa pridem, te bom skoz okno zagnal, hehehe,« se je režal Peter. Ah vtem je poštni Janez že pognal avto in — rrrrrr — je oddrdral. Za njim pa je kenkal Florijan z Lojzom. (Dalje prihodnjič) Kmečka trgovina Ugodne posledice trgovskega sporazuma z Italijo že zadnjič smo poročali, da je bil sklenjen ugoden sporazum za izvoz našega blaga v Italijo. Kot znano, nam je Italija za uvoz v letu 1939 dovolila kontingentov 250 milijonov lir. Ta uvozni kontingent je razdeljen naslednje (v milijonih 14r): konji 3, goveda 30, prašiči 2, živa perutnina 15, živa divjačina 0.2, zaklana perutnina 3, nepredelano goveje meso 2, predelano meso 0.4, jajea 6, sveže ribe 2, nasoljene ribe 1, pšenica 25, koruza 15, suhe češplje 0.6, suhe gobe 0.75, slanina in salo 1, tkanine iz konjske dlake za izdelovanje vrečic 0.025, kovine in rude, ki vsebujejo kovine, razen železne rude, 15, železna ruda —, kamen za apno in cement 5, premog 3, igličasto drevje v hlodih 4, tesan igličast les 12, rezan igličast les 36, bukov les (razen železniških pragov) 18, razne vrste listnatega lesa (breza, hrast, črešnja, oreh, jablane itd) 25.5, igličast les za imperij in kolonije 5, drva 2, oglje 2, kalcijev cijanamid 2.4, metilni alkohol 0.8 (za začasni uvoz), pirolignit od kalcija 2.4, kože jag-nedi in koz 2.4, lesna celuloza 4, drugi proizvodi gozdarstva in lova 1, rezervni kontingent 8. Vsi navedeni kontingenti so razdeljeni na dva enaka dela, vsak za pol leta. Izkor išče vanje kontingentov za prvo polovico se ne more v nobenem primeru zmanjšati, toda če se pokaže možnost, se morejo ti kontingenti povečati. Lesni trg Zadnje čase so se razmere na našem lesnem trgu nekoliko r>or>ravole. Promet z iesom se je nekoliko povečal in cene ne padajo več. Trenutno povpraševanje po lesu pa je še vedno preslabo, da bi se zaradi tega cene dvignile. Ker pa je tudi pretirana ponudba izdelanega lesa nazadovala, je upati, da se bo tudi v pogledu cen položaj izboljšal ter se bo poleg živahnejše prodaje tudi cena popravila. Velika mednarodna politična trenja, ki so vso lesno trgovino zavrla, so sedaj že precej prenehala in mogoč je zopet pregled mednarodnega lesnega trga. Opažati je zopet večje zanimanje inozemstva za naš les. Za kraje, ki tarifno težijo proti madžarski meji, je ugodna okolnost, da je Madžarska zadnji čas izdala svojim lesnim uvoznikom večje število uvoznih dovoljienj. To povečanje kontingenta za les iz Jugoslavije je v zvezi s tem, da se je znatno zmanjšal uvoz lesa iz bivše Avstrije na Madžarsko. Dosežene so bile sedaj v trgovini z Madžarsko precej zadovoljive cene. Denar Za tuje valute veljajo pri nas sedaj sledeči uradni tečaji: 1 angleški funt 238 din, 1 ameri- ški dolar 43.75 din, 1 kanadski dolar 43.55 din, 1 nemška marka 14.50 din, 1 poljski zlot 8.25, 1 belga 7.40 din, 1 pengo 8.65 din, 1 egiptski funt 239 din, 1 palestinski funt 237 din, 1 uru-gvajski pezos 15.50, 1 argentinski pezos 10.90, 1 čilski pezos 1.20 din, 100 albanskih frankov 1470 din, 100 francoskih frankov 130 din, 100 švicarskih frankov 1000 din, 100 italijanskih lir 230 din, 100 holandskih goldinarjev 2365 din, 100 bolgarskih levov 44.50 din, 100 romunskih lejev 32 din, 100 španskih pezet 150 din, 100 grških drahem 39 din, 100 češkoslovaških kron 150 din. U i Tržne cene v Mariboru dne 3. decembra 1938 Meso: goveje salo 15—16 din, slanina (špeh) 14—15 din, pljuča 7—8 din, jetra 8—10 din, re-berca 10—12 din, svinjsko meso s kostmi 12 do 13 din, svinjsko meso brez kosti 13—15 din, ribe 16—17 din, ribe belice '8 din, morske ribe 10 do 34 din, zajec 13—14 din kg. Zelenjava: krompir 0.65—1.50 din kg, merica 5—6 din, 1 kg čebule 2—4 din, česen 6—10, kislo zelje 3 din, glava zelja 0.50—3 din, 2—4 komadi repe 1 din, kisla repa 2 din kg, glava kar-fijole 1—8 din, glava ohrovta 0.50—1.50 din, hren 8—9 din kg, komad zčlene 0.50—2.50 din, buča 0.50—2 din, kup paradižnika 1 din, šopek peter-šilja 0.50—1 din, glavnata solata 0.50—2 din, en-divija 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, špina-če in vrtnega korenja 1 din, por 0.25—1 din, koleraba 1 din, liter luščenega graha 7.50—10 din, 2—4 komade redkve 1 din, šopek majarona 0.50 do 1 din. Sadje: 1 kg jabolk 3—6 din, hrušk 4—8 din, suhih sliv 8—12 din, krhljev 14 din, celih orehov 10 din, luščenih orehov 28—32 din, liter luščenih orehov 14 din, svežih kostanjev 2—3 din, pečenih kostanjev 6 din, šipka 3 din. žito: pšenica 1.69—1.75 din, rž 1.50—1.75, ječmen 1.50 din, koruza 1.25—1.50 din, oves 1 din, proso 1.50 din, ajda 1—1.25 din, proseno pšeno 4 din, ajdino pšeno 3,50—4 din, fižol 2—3 din. Mlečni izdelki: liter mleka 1.50—2 din, smetane 10 din, kg surovega masla 24 din, kuhanega masla 30—32 dink čajnega masla 28—32 din, domačega sira 8—10 din, jajce 0.70—1.25 din, konzervirano jajce 0.85—1 din. Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—65 din, gos 40—60 din, puran 30—75 din, raca 15—18 din. Krma: kg sladkega sena 0.80 din, pšenične slame 0.42—0.45 din. Razčuvori* z našimi narečniM Vprašanja in odgovori čimprejšnji nastop vojaške službe, š. R. Lansko jesen ste bili pri vojaškem naboru spoznani za sposobnega in bi radi svoj kadrski rok čimprej odslužili. — V ta namen je potrebna prošnja na pristojno (varaždinsko) vojaško okrožje. Progon radi baje lažne ovadbe. F. S. V pogovoru ste omenili nekemu znancu, kako se je nek tretji žaljivo izražal o aktivnem ministru Vaš znanec je stvar naznanil orožniku, ta Vas je zaslišal in napravil ovadbo. Sedaj pa je navedeni tretji Vas naznanil državnemu tožilstvu, češ, da ste ga iz maščevalnosti (ker je v neki pravdi zoper Vas pričal) po nedolžnem ovadili. — Res določa kazenski zakon, da se dotičnika, ki ovadi nekemu oblastvu lažno zoper svoje prepričanje, da je storil kdo kaznjivo dejanje ali da je prekršil svojo službeno dolžnost, z namero, da bi se začelo zoper njega kazensko postopanje, kaznuje s strogim zaporom ali zaporom do petih let. Ce ovadnik prekliče svojo lažno ovadbo pred začetim postopanjem, ga sme sodišče oprostiti vsake kazni. — Navedeni tretji je res izredno drzen, ko je šel — čeprav pravite, da je res žalil ministra — Vas naznanit državnemu tožilstvu, češ, da ste si vse izmislili. Seve v kazenskem postopanju zoper Vas ne morete drugega nego vztrajati pri tem, kar ste slišali, žal ni izključeno, da Vam sodišče (sodniki niso nezmotljivi) navsezadnje res ne bi verjelo; zoper eventualno obsodbo se lahko pritožite. Druge pomoči pa zaenkrat ni; morda se bo oni tretji o priliki sam izdal, da je res to, kar ste Vi povedali, nakar bi Vi lahko predlagali obnovo kazenskega postopka. Umik tožbe. — Plačilo nasprotnikovih stroškov. F. S. Neka znanka Vam je pravila, da je N. N. o Vas govorila, da ste ji nekaj ukradli. Radi tega ste to N. N. tožili potom odvetnika radi žaljenja časti. Pri razpravi je N. N. krivdo zanikala in razen tega navajala, da je bila okra-dena že pred več nego dvema letoma.. Vaša znanka je pri zaslišanju kot priča dopustila možnost, da se je N. N. o Vas žaljivo izrazila res že pred več nego dvema letoma. Radi tega ste morali svojo tožbo umakniti. Sedaj po petih mesecih zahteva Vaš odvetnik/ da mu plačate 273 din. — Vaš odvetnik je vsekakor upravičen zahtevati, da mu plačate nagrado in stroške za posle, kolikor so biii potrebni za pravilno zastopanje in kolikor so bili sicer opravičeni glede na stvar samo in na obstoječe razmere. Ker nam niste naznanili posameznih postavk stroškovnika, Vam ne moremo točno odgovoriti. Kot stroški prihajajo vpoštev kolki na pooblastilo v znesku 30 din na zasebno tožbo v znesku 15 din, za prvo poluro razprave 15 din, za vsako nadaljnjo poluro po 30 din. Nagrada za sestavo zasebne tožbe znaša 50 do 80 din; za udeležbo pri razpravi, ako ne traja preko pol ure, 80 din; ako traja do ene ure, 120 din; za vsako nadaljnjo poluro po 20 din; za pisarnino za vsako stran 1 din, za dopise po 10 itd. (Vse to je ugotovljeno v knjižici »Slov. gospodarja«: Koliko sme odvetnik računati«, katero dobite za 5 din v Tiskarni sv. Cirila.) Višina nagrade ni v zakonu številčno določena (v kolikor gre za zastopanje v kazenskih stvareh); zgoraj navedena je običajna v območju mariborskega okrožnega sodišča, pa menimo, da v celj- skem ne bo posebnih razlik. — Odvetnikova pravica, zahtevati nagrado, zastara šele v treh letih. Dokler tožba na plačilo stroškov ni vložena, morete sami predlagati pri sodišču, kjer Vas je odvetnik zastopal, odmero odvetnikove nagrade in stroškov. Zoper odmero, ako se Vam zdi previsoka, imate pravico pritožbe na nadrejeno okrožno sodišče. Plačevanje občinske podpore pri izselitvi v inozemstvo. M. A. Vaša sestra je v Gradcu 25 let služila, ostarela in onemogla, dobiva od tamkajšnje občine denarno podporo, rada bi se preselila v domači kraj in vprašate, ali ji bodo izplačevali, odnosno pošiljali podporo v Jugoslavijo. — žal nam ni znano, kaj določa zadevni pravilnik gra-ške občine v takem primeru. Mariborska občina na primer izplačuje svojim občinarjem podpore tudi, ako se iz Maribora odsele in čeprav v inozemstvo. Naj sestra sama povpraša pri občini, kako in kaj. Ako Vaša sestra ne bi bila pristojna v Gradec in dobiva sedaj le podporo (torej ne morda rento iz kake pogodbe, odnosno zavarovanja), bi se občine Gradec ne moglo prisiliti k plačevanju, odnosno pošiljanju podpore v Jugoslavijo. Dedovanje po bratu. Umrl Vam je brat, ki je zapustil premoženje, ni pa napravil operoke. Vprašate, kdo bo dedič. — Ako je pokojnik imel zakonske otroke, pripada le-tem vsa zapuščina. Ako ni zakonskih otrok, živita pa še oba roditelja, tedaj gre vsa dedščina roditeljema, in sicer po enakih delih. Ako bi bil eden teh roditeljev že umrl, bi njegovo polovico dobili njegovi ostali otroci, torej bratje in sestre pokojnika. Potemtakem bratje in sestre ničesar ne dedujejo (po zakonu) po umrlem bratu, ako živita oba roditelja. Kaj drugega bi seve bilo, ako bi se eden rodite^ ljev ali oba dedovanju odpovedala. Prenos klavirske harmonike preko meje. F. H. V Nemčiji ste si kupili rabljeno klavirsko harmoniko in vprašate, ali jo boste mogli prinesti preko meje brez carine. — Ako ste dalj časa bivali v Nemčiji, lahko prinesete s seboj rabljene predmete. Ni pa točno določeno, koliko časa ste morali bivati v inozemstvu. Nekateri cariniki pravijo, da vsaj dve leti, drugi pa tudi manj in gredo zlasti sezonskim delavcem na roko. Sekanje lastnega lesa brez tesarskega mojstra. J. G. v D. Imate lasten les, potrebovali ga boste za popravilo svoje hiše in vprašate, ali ga morate dati »sekati« tesarskemu mojstru, ali pa si lahko v to svrho najamete delavce, ki so cenejši. — Ni »Slov, gospodar« v let« 1939. Naši naročniki so bili v tekočem letu zelo zadovoljni s prilogo »Kmečko delo«. Nas je ta priloga stala skoroda 90.000 din, toda ov držali jo bomo tudi v prihodnjem letu. Ker je ta priloga dodatek, kakršnega drugi listi nimajo, moramo reči, da je »Slov, gospodar« najcenejši tednik v Sloveniji. »Ilmečka trgovina« je mnogim dobro služila, v bodoče bo pa še izpopolnjena. Politični pregledi doma in po svetu zanimajo vsakogar, saj se svet danes tako hitro suče, da komaj sproti gledamo na vse spremembe. Novic je vedno dovolj, radi bi pisali le o lepih novicah, toda življenje je -dno nesreč in greha, žalostni dogodki nam bodo v svarilo. Dopisov ima naš iist veliko, pravijo nekateri, da preveč, toda gledali bomo, da bodo vsi kraji zadovoljni, zato bodo dopisi le kratki in res zanimivi. Povesti bosta dve skozi vse leto, in sicer začne z novim letom nova povest »V mrežah greha« in »Ugrabljena nevesta«, ki že izhaja, se bo nadaljevala, bodo pa novi naročniki seznanjeni z vsebino preddogodkov. Za mladino bomo priobčevali še posebno povest v slikah in uganke ter skrivalnice. Razgovori z naročniki ostanejo, saj imate toliko težav, da je vedno potrebna strokovna Vseda. Slike bomo objavljali, kolikor bo le prostora ostajalo. Tak bo »Slovenski gospodar« v letu 1939. In Vi, kako boste Vi? Ni drugače mogoče, kakor da se naročite na list! nam znan predpis, da bi smel les sekati (najbrž mislite tesati) le tesarski mojster. Svobodno ga daste tesati komur koli, ako menite, da bo delo prav izvršil. Seve kako visoko leseno gradbo (čeprav) enostavne konstrukcije, kakor tudi kako ostalo enostavno gTadbo (manjšega obsega), ki «pada v tesarsko stroko, bi bil upravičen izvajati le tesarski mojster. Uvoz rabljenega dvokolesa iz Nemčije brez carine. P. P. Na podobno vprašanje je bil objavljen odgovor v »Slov. gospodarju« 16. oktobra. Izplačilo dednih odpravščin, določenih 1. 1928, po valutni vrednosti. F. S. Leta 1928 ste prevzeli od staršev vso njihovo imovino ter se zavezali izplačati ob njihovi smrti sestrama določeno vsoto dinarjev. Starši so letos umrli. Radi bi dosegli znižanje določenih dednih odpravščin, ker so bile določene in primerne leta 1928, ko je znašala vrednost posestva in poljskih pridelkov enkrat več nego danes; razen tega da se je treba ozirati na valutno vrednost in švicarski frank. — Tudi švicarski frank je v teku zadnjih deset let doživel devalvacijo; leta 1928 je 100 din no-tiralo v Curihu slabih 11 frankov, danes pa 10 frankov. Kot vidite, ta razlika ne prihaja bistveno v poštev. — Res pa je, da je vrednost zemljišč In poljskih pridelkov bolj občutno padla. To je upoštevala uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, ki je določila, da sme dolžnik-dedič ali sopogod-benik, ki je kmet, ako misli, da je dobljena nepremična imovina, iz katere mora plačati drugim dedičem dedščino ali nasledstvo v denarju, izgubila več kot 25% svoje vrednosti v času, ko je dolg nastal, zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno zniža z zmanjšano vrednostjo te nepremične imovine. Znižba je lahko znašala 50% prvotnega dolga. A to zahtevo bi bili morali staviti v enem letu od dne, ko je uredba dobila moč, to je do 26. septembra 1937, na kar smo mi ponovno opozorili. — Kaj drugega se pa — vsaj s silo — ne bi dalo doseči, ker naša zakonodaja ne pozna. valorizacij3ke klavzule, vsaj ne za take primere kot je opisani. Prodaja krave in teleta iz kontumacirane občine. J. I. Nek živinski prekupčevalec Vas je pregovoril, da ste mu prodali kravo in tele za zakol; izjavil je, da živinskih potnih listov ne potrebuje, naj o kupčiji molčite in da bo živali sam odpeljal na vozu. O stvari pa je zvedel župan, ki živinskih potnih listov noče izstaviti in Vam je prepovedal, da bi dovolili živino odpeljati, ker je namreč Vaša občina kontumacirana zaradi slinavke. Obvestili ste o tem kupca s pripombo, da živine brez potnih listov ne pustite odpeljati, ker bi bilo to »švercanje«. On Vam pa grozi s tožbo na izročitev živine in pa zaradi razžaljenja časti. — Stališče Vašega župana je pravilno. Tožbe zaradi razžaljenja časti se Vam ni treba bati, ker je jasno, da ste hoteli z izrazom »švercanje«, od-nosno tihotapstvo označiti le namero kupca, odpeljati živino brez potnih listov iz kontumacirane občine; s tem pa niste zagrešili kaznjivega žaljenja časti. — Od kupoprodajne pogodbe ne morete enostransko odstopiti. Lahko zahtevate od kupca, da kupljeno kravo in tele prevzame, od-nosno odpelje v primernem dodatnem roku. Ker tega zaradi kontumaca najbrž ne bo mogel, bo moral ali od pogodbe odstopiti (pri čemur mu morate vrniti aro, ker odstopa od pogodbe ni on sam zakrivil), ali pa Vam plačati primerno odškodnino, ako imate od posesti, odnosno oskrbe krave in teleta več škode nego koristi Ali smem voziti po tujih parcelah kakor moj prednik. M. A. Kupili ste parcelo, čije dosedanji lastnik je vedno vozil z nje drva in steljo po tujih parcelah na občinsko cesto. Vprašate, ali Vam sme kdo zbraniti enake vožnje? — Ako je Vaš prednik opravljal vožnje temeljem pogodbene služnostne pravice, se boste lahko z uspehom tudi Vi na nje sklicevali, razen ako ni bila morda omejena le na prednika osebno. — Ako je Vaš prednik pravico vožnje priposestvoval (s 30 letnim javnim izvrševanjem brez sile in ne da bi koga prosil za dovoljenje vožnje), velja pripose-stvovanje tudi za Vas. Ako pa prednik še ni opravljal voženj celih 30 let ali ako je v tem času morda kdaj prosil za dovoljenje, tedaj bi Vam smel lastnik tuje parcele nadaljnje vožnje upravičeno prepovedati. Morali bi se z njim sporazumeti. Vsekakor pa mora vsak lastnik zemljišča dovoliti lastniku gozda, odnosno lastniku gozdnih prt Svodov, da izvaža čez njegovo zemljišče gozdne proizvode, če jih ni mogoče izvažati drugače, v drugi smeri ali če bi bila drug način ali druga smer nerazmerno dražja. Plačati bi pa morali primerno odškodnino. Ako Vam je morda prednik jamčil za svoboden prevoz do občinske ceste, bi Vas moral varovati pred vsako škodo. Brat prosil za nasvet pod imenom brata. C. F. Pritožujete se, da nas je Vaš brat prosil za nasvet ter pri tem samolastno podpisal Vaše ime. Mi seve ne moremo popreizkusiti, ali izvira dopis res od osebe, čije ime je podpisano, za nas je važno le to, da je dotičnik naročnik našega lista, ker odgovarjamo samo naročnikom. V predmetnem primeru bi bili oškodovani le mi, ne pa tudi Vi, tako da Vam ne moremo svetovati nikakih posebnih korakov zoper brata, razen bratovske-ga posvarila. Avtokolona namesto artiljerije. A. B. Pri naboru ste bili odrejeni za službo pri artiljeriji. Vi bi pa raje služili pri avtokoloni. — Napravite prošnjo na poveljstvo 1 pristojnega vojaškega okrožja ter navedite, kaj vse znate (šofiranje, mehaničarstvo itd.), odnosno zakaj želite spremembo dodelitve. Brez utemeljenega razloga prošnji ne bo ugodeno. Odvetnik prodaja posestvo petih dedičev. V. š. Po pokojnem očetu so posestvo podedovali štirje otroci in mati in se je razdelilo na pet delov. Odvetnik je zastopal dva izmed dedičev, le ta dva mu dolgujeta stroške, odnosno nagrado in sta podpisala dovoljenje za vknjižbo zastavne ■pravice. Odvetnik pa grozi, da bo pognal vse posestvo na dražbo. — Ako odgovarjajo Vaše navedbe dejstvom, tedaj sme odvetnik voditi izvršbo le v imovino navedenih dveh dedičev-poobla-stiteljev in bi prišli na dražbo le dve petini posestva. Oglejte si zemljiško knjigo, ali je zastavna pravica za odvetnikovo terjatev vknjižena res le pri lastninskih deležih dveh dedičev. Ako bi bila vknjižena na vsem posestvu, bi odvetnik smel poseči v izvršbo na vse posestvo, ako je pred tem ostale tri dediče iztožil na plačilo s tako zvano hipotekarno tožbo. Hipotekarne tožbe ne bi trebalo, ako bi bili ostali trije dediči vknjiženi - i' /i" Našim rriaJckorr* Jumbo »V cirkusu, daleč na severu, je Jumbo zaprt v kletki. Ako ga hočete rešiti, sedite tukaj v letalo in brž na pot!« Še to jim je Bonček svetoval. Takoj sta vstopila oče in mati v aeroplan in se odpeljala tja proti severu. Po dolgih in mučnih urah iskanja sta le našla cilj. Globoko doli sta zagledala cirkus. Hkrati sta oba zaklicala: »Živio! Kmalu bova dobila našega sinčka!« Letalo pristane na zemlji. Ostala sem sirota sama, kajti ves zarod je uničil ZELIO kot lastniki šele potem, ko je bila zastavna pravica že vknjižena in zaznamovana njena izvršljivost. Na drugi strani se vknjižba zastavne pravice, ako se je izvršila (pomotoma ali namenoma) tudi pri lastninskih deležih treh neprizadetih dedičev brez njihovega dovoljenja in obvestila, lahko spodbija z rekurzom v teku 30 dni po dostaviitvi zadevnega sklepa v lastne roke navedenih dedičev. Joj, kakor strela sta vihrala oba rešitelja. Oče je kar zmerjal in pihal in sikal, ko je zagledal divjega moža, ki je ugrabil Jumba. Kazen ni izostala. Mati pa je odprla kletko in Jumbo je ves srečen obje! mater. (Konec sledi) Za zimske večere Zakaj so pri vaškem peku večje žemlje kot pri mestnem? ("ipareu oCooa jojf * Zakaj kura sedi, ko leže jajca? (••epjis iq on 'o[iqn oapef os iq aeif '