© Nova univerza, 2018 DIGNIT AS Revija za človekove pravice Slovenian journal of human rights ISSN 1408-9653 Razvoj visokega šolstva in študija prava na Goriškem Boris Nemec Article information: To cite this document: Nemec, B. (2018). Razvoj visokega šolstva in študija prava na Goriškem, Dignitas, št. 49/50, str. 281-283. Permanent link to this doument: https://doi.org/ 10.31601/dgnt/49/50-15 Created on: 07. 12. 2018 To copy this document: publishing@nova-uni.si For Authors: Please visit http://revije.nova-uni.si/ or contact Editors-in-Chief on publishing@nova-uni.si for more information. This work is licensed under a Creative Commons Attribution-NonCommercial 4.0 International License. 281 DIGNITAS n Razvoj visokega šolstva in študija prava na Goriškem 1 Visokošolsko in raziskovalno središče – VIRS – smo ustanovili leta 2004 za podporo nastajanju novih fakultet na Goriškem. Prav VIRS smo zasnovali z začetno podporo Hita, GZS-območne zbornice za Goriško ter občin Šempeter - Vrtojba in Nova Gorica. Kmalu se je tej pobudi pridružilo skoraj 20 gospodarskih subjektov z Goriškega. Navkljub začetnim lokalnim pomislekom, da je v Novi Gorici prostor samo za eno in enotno goriško univerzo, smo si zastavili cilj, da bodo Forum za Goriško in VIRS ter njene ustanoviteljice podpirale finančno prav vse pobude za visokošolske študijske programe na Goriškem ne glede na lastniško strukturo ustanovi- telja – naj gre bodisi za državne ali nedržavne univerze ali inštitute v privatni lasti. Tako smo na VIRS v preteklosti podprli programe Univerze na Primorskem, Univerze v Ljubljani, med njimi izredno uspešen študij Multimedijskih tehnologij na Fakulteti za elektro- tehniko Univerze v Ljubljani, kot tudi nastanek FUDŠ – Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Najbolj ponosni pa smo, da smo leta 2006 podprli nastanek Evropske pravne fakul- tete, ki ima danes že 1000 študentov. Tudi Univerzi v Novi Gorici kot nedržavni univerzi želimo izraziti našo posebno podporo za nadaljnjo uspešno rast in razvoj. Če smo od vsega začetka v našem goriškem okolju zavračali vsakršne monopole v visokošolskem izobraževanju, imamo da- nes moralno pravico, da smo kritični in zaskrbljeni, ker želi dr- žava krepiti monopole le treh državnih univerz v treh mestih, ki ležijo na prometnem koridorju Koper-Ljubljana-Maribor. Nacio- nalni interes vsake razvojno naravnane države mora biti blago- stanje državljanov in ne posameznih izbrancev, zato je osnovna naloga pravne države ustvarjanje konkurenčnega okolja, razbija- 1 Isto kot na str. 277. Razvoj visokega šolstva in študija prava na Goriškem Boris Nemec 1 15 Boris Nemec.indd 281 1.6.2011 19:30:43 282 DIGNITAS n Razprave nje vsakršnih monopolov in ne njihova krepitev, ki smo jim priča danes, pa naj gre za bančne, gospodarske, igralniške ali visoko- šolske monopole. Oškodovanje državljanov in države zaradi monopolov bank ali gospodarskih subjektov, ki jih dopušča in celo krepi oblastna poli- tika, se da vedno ekonomsko oceniti, škodo, ki jo povzročajo mo- nopoli v visokošolskem izobraževanju, pa je veliko težje ovredno- titi. Le naknadno lahko ugotavljamo, da je posledica visokošolskih monopolov kasnejše zaostajanje v številu patentov in inovativnih rešitvah ter splošno zniževanje konkurenčnosti gospodarstva in javnih služb ter kompetitivnosti naše države na globalnih trgih. Forum za Goriško si prizadeva prvenstveno za razvoj in pre- porod Goriške, Primorske in Slovenije, zato zahtevamo omejitev strankarsko motiviranega monopolnega odločanja ter podporo razvojnim pobudam na drugem nivoju lokalne samouprave – to je na pokrajinah. Od 60. let preteklega stoletja pa vse do osamosvojitve je Slove- nija sledila policentričnemu razvoju ter zmanjševanju regionalnih razlik, zapirala je rudnike in spodbujala nastajanje tovarn znanja. V našem okolju so tako nastala mednarodno zelo uspešna podje- tja na Idrijskem, Cerkljanskem in Tolminskem, ki danes skoraj ne poznajo brezposelnosti. Liberalno kapitalistična in egoistična logika interesnih elit pa od srede 90. let naprej uveljavlja v Sloveniji koridorsko transportni razvojni model na osi Koper-Ljubljana-Maribor. Zadolžuje državo za velike infrastrukturne investicije, ki so spodbujale razvoj pred 50 in več leti, ohranja proizvodnjo z visoko porabo energije na enoto ustvarjene dodane vrednosti, gradi razvojno nesprejemlji- ve energetske objekte in širi dejavnost premogovnikov. Vse to bo imelo hude negativne posledice za razvoj države in blagostanje državljanov, koristi pa samo izbrancem, ki so izvajalci teh potra- tnih državnih projektov. Vse to je pomembno poudariti, ker se v Forumu za Goriško za- vzemamo za družbo znanja, inovativnosti, ki se bo uspešno odzi- vala na vedno bolj globalno proizvodnjo in trgovanje ter nam tako zagotavljala trajnostni razvoj. Mednarodno kompetitivna družba znanja pa zahteva popolno tekmovalnost in konkurenčnost tudi pri ponudbi pridobivanja visokošolskega znanja. Znanje je tržno blago, a je hkrati infrastruktura celotne družbe in države. Zato je prvovrstna naloga države, da omogoči pridobitev vrhunskega 15 Boris Nemec.indd 282 1.6.2011 19:30:43 283 DIGNITAS n Razvoj visokega šolstva in študija prava na Goriškem znanja vsem državljanom, ne glede na njihove materialne možno- sti. Država mora omogočiti vsem fakultetam popolnoma enake razvojne možnosti za kvalitetno ponudbo študijskih programov, ne glede na to, ali so to državne, nedržavne ali privatne fakulte- te. Preživijo naj zgolj kvalitetne in ne tiste, ki jim država omogoča preživetje z denarjem ali privilegiranim zagotavljanjem študentov v treh slovenskih mestih. Žal ugotavljamo, da danes Slovenijo drži pri življenju izvozno naravnana industrijska provinca in ne, kot bi bilo pričakovati, vrhunsko inovativno raziskovalno univerzitetno okolje v Ljubljani, Mariboru ali Kopru. V včerajšnjem časopisu Delo je odmeven članek z naslovom »Študent, ki v Ljubljani ne živi pri starših, ne preživi«. Kaj ni to gro- zljiva prihodnost, ki premnoge nadarjene z obrobja koridorja Ko- per-Ljubljana-Maribor obsoja v prihodnje na revščino? Visokošol- ski študij stane študenta v kraju bivanja mesečno 250 €, stroški za študenta izven kraja bivanja pa so 500 € mesečno. Če vsi plačujemo državne univerze, mora države tudi vsem študentom zagotavljati enake finančne pogoje za študij na teh treh univerzah. Država to lahko ceneje zagotovi z več manjšimi univerzami ali fakultetami ter dislociranimi programi v večjih regionalnih središčih kot z za- gotavljanjem enakih finančnih možnosti za vse študente v le treh mestih, Ljubljani, Mariboru in Kopru. Vendar se egocentrična dr- žava Slovenija obojemu danes izmika. V bližnji prihodnosti se bomo še posebej zavzemali za spre- jem take strategije in zakona o visokem šolstvu, ki bosta resnično podpirala nastajanje družbe znanja z enakimi možnostmi za vse državljane RS. Veseli smo, tako v Forumu za Goriško kot tudi v VIRS, da nam je s podporo številnih podjetij in nekaterih že omenjenih občin uspelo skupaj s številnimi akademskimi somišljeniki in razvojno naravnanimi profesorji uresničiti uspešne izobraževalne progra- me na Goriškem. Ta obmejni prostor zahodne Slovenije je izredno pomemben za ohranjanje slovenske čezmejne kulturno-gospodar- ske samobitnosti. V tem okolju je prisotnost študijskih programov, kot jih ponuja EPF, še posebej dragocena in prepričani smo, da bo v prihodnje prišlo do čezmejnega visokošolskega sodelovanja tudi z bližnjimi italijanskimi univerzami. Veseli nas, da bo EPF še to jesen združila vse svoje programe na enem mestu v EDA centru v Novi Gorici ter tako pridobila pogoje za še kvalitetnejši študij ter prijaznejše pogoje za profesorje in študente. 15 Boris Nemec.indd 283 1.6.2011 19:30:43