Amerikanski
Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki n glasilo Družbe sv. Družine.
s-n.t
ŠTEVILKA 35.
J0L1ET. ILLINOIS. 27. MARCA 191?
LETNIK XXT1,
Wilson sklical
vzhodno milico.
Armado in mornarico hoče spraviti na vojni stalež. Generali v novih poveljstvih.
PRIPRAVE ZA VOJNO Z NEMCI.
Internirani bodo le tisti tuji podaniki, ki so državi nevarni.
Washington, D. C., 23. marca. — V važni kabinetni seji so danes predsednik Wilson in njegovi uradni sveto-vavci določili politiko, ki naj po njihovem mnenju vodi Združene Države v preteči vojni z Nemčijo.
To ne bode polno razvita vojna, ampak nekaj podobnega "delni vojni" s Francijo 1. 1798. Amerika se bode bojevala z Nemčijo od varne strani zavezniške meje na suhem in mokrem.
Priprave za resnično vojno z Nemčijo so pri današnji kabinetni seji znatno napredovale, tako znatno, kakor je opomnil eden ministrov koncem konference, kakor kdaj poprej, odkar se je kriza poostrila. "In če bomo", je rekel ta predsednikov svetovavec, "sa-rao še nekaj dni enako napredovali, Potem se bo Združenim Državam kaj Halo bati nemških napadov."
Važni sklepi
Med važnejšimi sklepi, storjenimi danes, se nahajajo sledeči:
1)	Bržko se snide kongres in pripo-vojskno stanje, se ima narodna
ffarda vseh držav v polni moči zopet Alicati (mobilizirati).
2)	Vlada pošlje po zaveznem obla-reservne banke ententinim zaveznikom vsako finančno podporo, katera Potrebujejo.
3)	Vlada si bo prizadevala po vseh H očeh, kot del prinosa Združenih Dr-.žar k vojni vzdržati promet z ententi-nirai zavezniki glede živil in vojnih potrebščin odprt in v to svrho rabiti brodovje tovornih pamikov.
4)	Bržko kongres napove vojno, se imajo z oklicem predsednikovim ali z drugimi sredstvi storiti izredni napori, da se spravi armada v vojni stalež 277,
000 mož, to je, 150,000 mož več, nego znaša sedanji vojni stalež.
Ne v Evropo.
5)	Zavezna vlada zazdaj nikakor ne namerava, poslati ameriških čet v Evropo, čeprav utegne tak razvoj slediti v šestih mesecih, ako bodo zahtevale okoliščine.
6)	Predsednik in njegov kabinet nista za to, da se v ameriških lukah internirane (zaprte) ladje zasežejo. Če se pozneje pokaže slučaj nujnosti, da bo zasega neobhodno potrebna, potem bo plačan vsak dolar vrednosti ladij.
Proti vojni.
Kakor je naznanil eden ministrov po današnji seji, je predsednik še vedno proti temu, da kongres napove Nemčiji vojno. Rajši bi, če bi hotel kongres enostavno izjaviti, da obstaja vojskno stanje vsled nemških vojnih dejanj. Potem bi Združene Države lahko ustavile sovražnosti, bržko Nem čija opusti vojskovanje s podmorskimi čolni. Po g. Wilsonu priporočani načrt bo odgovornost za pričetek in dokončanje vojne naprtil nemški vladi.
■ Novo posojilo.
Zavezno oblastvo reservne banke je napram novemu francoskemu vojnemu posojilu v znesku stb milijonov dolarjev, katero je Morgan & Co. prav kar razpoložil v Združenih Državah, izredno simpatično in mu bode po vseh močeh pomagalo k uspehu. V tem oziru je znamenito, da je oblastvo svoje zadržanje od zadnjega poletja temeljito izpremenilo.
Kot vojno naredbo bode zavezna vlada pozneje prejkone razpoložila lastno posojilo in je dala na razpolaganje ententinim zaveznikom.
Whitlock iz Belgije odpoklican.
Washington, D. C., 24. marca. — Ameriška pomožna akcija v Belgiji pod vodstvom poslanca Whitlocka je
bila v vsej obliki umaknjena. Državni
-_
department je izdal tozadevno naznanilo.
Ameriški komisarji bodo, kolikor je to mogoče, nadomeščeni po nevtralni komisiji pod holandskim vrhovnim nadzorstvom. Whitlock se poda v Havre, začasni sedež belgijske vlade.
Iz razlogov človečnosti je želeti, da se pomnžno delo nadaljuje. Nizozemska vlada je bila naprošena, da stopi v zvezo z uradom komisije v Rotter-damu.
Tajnik Lansing je po naročilu predsednikovem izrazil holandski vladi njegovo zahvalo za njeno radovoljnost, prevzeti pomožno delo.
Predsednik je prišel do sklepa, ameriško pomožno delo v Belgiji ustaviti vsled okolnosti, da ni mogoče ničesar pridobiti po daljšem bivanju Američanov v ozemlju, zasedenem po Nemcih.
Pravijo, da se veliko število holand-skih dijakov pritegne k aktivni pomoči.
Ameriška pomožna komisija je o-skrbovala 9 milijonov oseb v Belgiji in en milijon v severni Franciji.
Takoj po prekinjenju diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Združenii mi Državami je nemško vojaško oblastvo odredilo, da so vsi Američani zapustili deželo, razen Whitlocka in treh drugih, ki so bili v Bruselju pridržani
Formalna odpoved.
Vlada Združenih Držav je v vsej obliki odbila prošnjo nemške vlade, prusko-ameriški pogodbi z let 1799 in 1828 modernizirati in razširiti. Državni ^department je zastopniku Nemčije, švicarskemu poslancu drju. P.. Ritter izjavil, da se na željo ,p«inške vlade z dne 10. februarja ne more ozir jemati.
Dočim je vlada odbila predlog kot tak, vendar ne bo ravnala nasprotno duhu pogodeb in Nemcev v Združenih Državah nadlegovala, dokler ne zakrivijo kakega prestopka, proti deželnim zakonom.
Vojni department je že določil način ravnanja s sovražnimi podaniki in dal prednost kanadski metodi. Samo taki bodo internirani, ki so videti državi nevarni.
Wilson sklical vzhodno milico.
Washington, D. C., 25. marca. — Ko je pričakovati, da kongres čez teden dni proglasi vojno stanje z Nemčijo, je predsednik Wilson izdal danes svoja prva javna vojaška povelja za o-brambo dežele.
Sklical je v zavezno službo enajst
polkov, tri stotnije in dva bataljona narodne straže v vzhodnih primorskih državah, skupaj približno 12,OCX) mož, v krajevne policijske svrhe.
Preuredil je armadne departmente in premestil razne poveljnike. General Leonard Wood, priznan kot najspo sobnejši častnik in taktik v armadi, je prestavljen iz New Yorka v Charles ton, S. C.
Povečal število mornarjev.
Povečal je nabrano moč mornarice na zakonito najvišje število 87,000 mož in naročil tajniku mornarice Danielsu, naj odredi vse potrebno, da se nabere 27,000 novinfcev, kolikor jih nedostaje mornarici do vojnega staleža.
S tem zadnjim korakom je predsednik prvikrat uradno priznal pretečo nevarnost vojne. Ravnal je po predpisu pomorskega zakona, da "je predsednik s tem pooblaščen, kadarkoli je po njegovem razsodku zadostna deželna nujnost, povečati obstoječo moč mornarice na 87,000 mož."
Amer. parnik torpediran.
Washington, D. C., 22. marca. — Ameriški konzul Mahin v Amsterdamu je brzojavil državnemu depart-mentu nocoj, da je bil ameriški parnik "Healdton" včeraj blizu Terschellinga, Holandija, torpediran brez svarila in pogreznjen, in da je 20 mož posadke utonilo.
Konzulova brzojavka se glasi:
"Standard Oil-ladja 'Healdton' iz Philadelphije za Rotterdam, naklad petrolej, torpedirana brez svarila 8:15 zvečer 21. t. m., 25 milj iseverno od Terschellinga, Holandija. Dvajset mož posadke utonilo. Eden umrl za poškodbami. Drugi rešeni- v severno Holandijo. Podmorski čoln bil videti po torpediranju. Več podrobnosti sledi."
Niti ladja veslarica ne bi mogla priti skozi minske naprave, ki ščitijo ameriške luke.
^Oto. by American Press Association. |
W»brežno topništvo in inženerski sta skrbno z mnami zaščitila vhod k. Todov-ia v neposredni bližini mesta ptf1«* Yorka.
M Veščaki pravijo, da ne bi niti sovraž-ladj Potož, nem kod
0 Vldeti na sliki, so zmožne razdejati
Strašen vihar v Indiani.
New Albany, Ind., 24. marca. — Ličinki ciklona, ki je lomastil čez to mesto zadnji petek, so bili še resnejši, nego je bilo izprva poročano. Pomožni odbor je nocoj naznanil, da Je število mrtvih sedaj 46, hudo ranjenih 200, od katerih utegne najmanj 10 umreti, in da je 500 družin brez strehe.
Dvestoinpetdeset državnih vojakov •straži razdejani del mesta pod poveljem, ustreliti vsakega, ki bi se drznil pleniti.
Pomožno delo ni bilo še nikdar tako hitro organizirano. Komaj še je podrla zadnja hiša na poti viharja, ko je župan R. W. Morris oskrbel pomožni odbor in odredil vse potrebno za vse prizadete.
Škoda na lastnini znaša $1,133,000.
Podrobna poročila
o vojnih dogodkih.
Na zapadni ali francoski fronti po
končno ustavljajo.
„	yj .... se I ki Berezini, v okrožju Zaberezyrie smo
Nemci po večdnevnem umikanju po števiinih protinapadih z bajone-
j tom zopet pridobili zakope, včeraj o-svojene po sovražniku. Postojanka je obnovljena.
Na ostali fronti je bilo ogledovanje po skautih in obojestransko streljanje.
PRIČAKOVATI VEČJE BITKE.
Z laške, makedonske, rumunske in ruske fronte le pičle novice.
Laška fronta.
Rim, 22. marca. — Poskušani sovražni napadi proti slemenom gore Sief in gore Croche so bili popolnoma odbiti v torek zvečer. Včeraj je sla< bo vreme omejevalo topniške boje. Delavnost naših patrol je povzročila »popade, ugodne za nas.
Rim, 23. marca. — Znatno topniško delovanje je bilo včeraj ob zgornji reki Vanoi, v Travignolski dolini in na julijski fronti. Patrolni spopadi so bili na več točkah. Nekaj mož smo ujeli.
Avstrijski topovi grmijo.
Rim, 24. marca. — Na julijski fronti je sovražno topništvo včeraj kazalo živahnejšo delavnost v okolišu vzhod no od Gorice. Ena naših vojnih bol nišnic v mestu je bila zadeta. Usmr-čen ali ranjen ni bil nihče.
Na Krasu smo snoči odbili napad 'južno od Kostanjevice. Nekaj mož smo ujeli.
Francoska fronta.
Praktična dobrodelnost.
New York, 22. marca. — Julius Ro-senwald, predsednik tvrdke Sears, Roebuck & Co. v Chicagu, je brzojavil judovski pomožni akciji tukaj, da je pripravljen, k skladom 10 milijonov prispevati en milijon, s tem pogojem, da se nabere devet milijonov od drugod. Denarji so določeni za Jude na Poljskem, pomanjkanje trpeče vsled vojne.
Vohuna obsojena.
New York, 22. marca.—Albert Sandler in Charles Wunnenberg, ki sta bila včeraj spoznana za kriva vohunstva, sta bila obsojena v dvoletni zapor v zvezni kaznilnici in v plačanje $2,-500. Poslala sta ogleduhe na Angleško.
Učinek blokade.
ja veslarica mogla pluti skozi Icne mine nepoškodovana; obc-Pa je preskrbljeno za prost pre-Prijateljskih ladij. Mine, kakršne
takii "ajyečjc la<Jj'e- Razdevalna moč 11 »nin se je pokazala mnogokrat QVr°P»Wi vojni. Pon i ,nabrežnc artiljerije zavisi iz-»»rici LtCT obraml>e, začete po mor-ti .Padejo sovražne ladje v dol-• kate • • ve,ikih topov in možnarjev, Itroiy vmi 80 opremljene trdnjavice o-»ije „., W Yorka' Nabrcžne artilje-b«n» '°ga je tudi Bledati na to, da no-
k»1ar n0V^na ,adja ne ostane cela-Pr»v1jen. * V minski okoliš. St. 1, pri-4t. 2 2a »Pustitev mine v morje; ,n « Prevažanje min iz patrol-
ne ladje na kraj polaganja; žt. 3, polaganje min blizu Fort Wadswortha, N. Y.; št. 4, prizor na krovu ameriške
ladje za polaganje min, ko so polaga-telji pripravljeni za položitev velike mine.
Washington, D. C., 22. marca. — Nemška vojna z U-čolni je povzročila zmanjšanje ameriškega izvoza na živilih v mesecu februarju za kako tretjino. Po tozadevni statistiki trgovinskega departmenta so se zmanjšale odposlatve živil v vrednosti od $105, 000,000 v januarju na $67,000,000 v februarju. Skupne odposlatve so padle od $613,500,000 na $466,500,000.
K oborožbi.
Washington, D. C., 22. marca. — Mornarica je za 13,514 mož "prekratka", če hoče doseči zakonito število 74,500 mož. Sedaj je novačenje najmočnejše.
Odkar je kongres v septembru odredil najmanjše število 74,500 mož, je bilo nabranih 5,454 mož. Pomorski department je zagotavljal, da odrejeno število zadošča za vse brodovje.
Obsoja nemški barbarizem.
Pariz, 25. marca. — Francoska vlada je naročila svojim zastopnikom v vseh nevtralnih deželah, protestirati proti "činom barbarizma in pustošenja odstrani Nemcer" na ozemlju, katero so zapustili v severni Franciji
Makedonska fronta.
Berlin, 22. marca. — Višine, zavzete severno od Bitolja 20. marca po naših četah, so bile podvržene včeraj močnim francoskim napadom, ki so se vsi izjalovili. Manjši napadi na ozemlju •me-d' jezeroma so bili enako brezuspešni.
Pariz, 23. marca. — Silni spopadi so se vršili severno od Bitolja (Srbija) za posest Griča 1,248, ki je naposled ostal v naših rokah, vkljub ponovnim napadom po Nemcih in Bolgarih.
Skupaj, vštevši številke v prejšnjih poročilih, smo ujeli v tem okrožju do 21. marca 24 častnikov in 1,770 mož ter uplenili enajst strojnih pušek in dva zakopna topova. Med isto dobo so Britanci zbili tri sovražne zrakoplove.
Položaj neizpremenjen.
Berlin, 24. marca. — Makedonska fronta: Položaj je neizpremenjen. Spopadi med Ohridskim in Presbajskim jezerom in blizu Bitolja so videti končani zazdaj.
Pariz, 25. marca. — Dan je bil pokojen, izvzemši Bitoljski okraj, kjer je bilo običajno topniško streljanje.
Rumunska fronta.
Petrograd, 22. marca. — V smeri Fokšanov razvija sovražnik silno zra-koplovsko in topniško delavnost. Na ostali fronti je obojestransko streljanje.
Berlin, 22. marca. — Fronti nadvojvode Jožefa in feldmaršala von Mac-kensena: Vojaška delavnost se oživlja.
Petrograd, 23. marca. — V smeri Fokšanov razvija sovražnik živahno topniško in zrakoplovsko delavnost.
V smeri Braile so naši oddelki snoči pregnali sovražnika iz postaj Vadeni in Halt, južno od vasi Vadeni.
Nemški zrakoplovi so spuščali bombe na Galatz.
London, 22. marca. — Sovražnikov odpor narašča ob naši celi fronti za-padno od St. Quentina proti jugu do Arrasa. Hudi snežni viharji med dnevom so tudi ovirali naše prodiranje. Vendar smo izvedli nekaj uspešnih napadov.
Pariz, 22. marca. — V okrožju St Quentina, med rekama Somme in Oise severno od reke Aisne in drugod so Nemci hudo napadali, pa brez uspeha.
Berlin, 22. marca.—Na obeh straneh rek Somme in Oise so bili spopadi med prednjimi oddelki ugodni za nas. Na levem bregu reke Meuse (pri Ver-dunu) je bil sovražen napad odbit po
našem streljanju.
)
Francozi napredovali
Pariz, 23. marca. — Med rekama Somme in Oise so naše čete tekom dneva izvedle živahen napad s popolnim uspehom. Vkljub trdovratnemu odporu je bil sovražnik potisnjen nazaj na široki fronti na daljavo od ene in četrt milje do poltretje milje severovzhodno od St. Quentinskega kanala. Tudi drugod smo napredovali. Mesto Le Fere je pod vodo, ker se Nemci ponekod zatekajo tudi k poplavam. .
London, 23. marca. — Na številnih točkah naše fronte je prišlo do spopadov med našimi patrolami in sovražnimi oddelki. Ponekod smo zopet napredovali.
Berlin, 23. marca. — V zvezi z več sunki po naših in sovražnih ogledoval-nih oddelkih je bilo streljanje naše artiljerije ob brežini, v Flandriji in v odseku Arras živahnejše. Nekaj ujetnikov je ostalo v naših rokah.
Turška fronta.
Petrograd, 22. marca. — Kavkaška linija: V smeri Djevana in Bagdada se zasledovanje sovražnika nadaljuje.
Petrograd, 23. marca. — V sredo zvečer je skupina naših skautov prodrla neopaženo v sovražne zakope blizu Hatvana, na jugozapadnem bregu jezera Vano, in z drznim napadom brez streljanja ujela tri častnike in 18 Askarov ter uplenila dve strojni puški in nekaj drugih vojnih potrebščin.
V smeri Kasniohirina so naše čete 16. marca po bitki, ki je trajala šestnajst ur, prepodile Turke iz njih postojank blizu Charezije in zasedle Al-labad, kakih 40 milj od mezopotamij-ske meje, ter začele s turško divizijo blizu Kerinda bitko, katere izid še ni znan.
Ruska fronta.
Petrograd, 22. marca. — V smeri Li-de ob reki Berezini v okrožju Zabere-žyne in Potašnje je sovražnik po dolgotrajnem bombardiranju napadel naše postojanke in jih zavzel. Z našimi protinapadi je bil izgnan iz Potašnje. Drugi del postojank je ostal v njegovih rokah.
Severozapadno od mesta Brody (Galicija) je sbvražnik po topniški pripravi napadel naše postojanke blizu Baldura. Po trdovratni bitki je bil pognan pazaj v svoje zakope.
Berlin, 22. marca. — Fronta princa Leopolda: Blizu reke Berezine, vzhodno od Lide, so nemški napadni oddelki prodrli na fronti štirih kilometrtov onostran prvih ruskih okopov do druge postojanke. Razdejali so dve o-brambni napravi in se vrnili z 225 u-jetniki; uplenili so tudi dva vrtilna topa, šest strojnih pušek in štirinajst minskih metalnic.
Rusi zavzeli izgubljene zakope.
Petrograd, 23. marca. — Zapadna (ruska) fronta: V smeri Lide, ob re-
DENAR V STARO DOMOVINO
pošljemo skozi najzanesljivejše bančne zavode. Tam izplača denar c. kr. pošta.	•
Dokler ni vojna med Ameriko in Avstrijo napovedana se denar še vedno lahko pošlje po pošti ali brzojavno, ker razmere so še nespremenjene. Navadno se denar izplača v stari domovini v štirih do 6. tednov, če poslan po pošti, če poslan brzojavnim potom, se izplača v 3. do 6. dnfch sigurno.
Mi garantiramo, da denar ne bo zgubljen.
Za pošiljatev večjih vsot in za hitre-jo izplačitev pošiljatve, je priporočati, da pošljete denar potom brezžičnega brzojava (Wireless). Vsaka beseda v naslovu stane 65 centi. Tako lahko sami računate cene" brzojava.
IZVIRNO POBOTNICO, katero je lastnoročno podpisal prejemnik, ko je denar v stari domovini prejel, bomo poslali vsakemu pošiljatelju, ko jo prejmemo.
Cene denarja se nepričakovano spremenijo, in v takem slučaju pošljemo denar po ceni onega dne, ko smo ga prejeli, da ne trpimo občutne škode.
Danes pošljemo:
10%C za..>$1.40 100 K za...$ 12.50 25 K za.. .$3.50 500 K za.. .$ 62.50 50 K za.. .$6.50 1000 K za.. .$125.00 AMERIKANSKI SLOVENEC
bančni oddelek, 1006 N. Chicago St JOLIET, ILL,
/
2.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 27. MARCA 1917.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Blovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. f lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un<ier the act of March 3rd, 1Č79. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family. Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Joliet,t 111., 26. marca. — Velika noč se bliža. Praznovali jo bomo dne 8. aprila. Za velikonočne praznike si ljudje navadno nabavijo kaj novega, kako novo obleko, ali kako novo reč kot darilo za svojce. Kje si boste omislili te stvari? Pri tistih gg. trgovcih, ki podpirajo s svojimi oglasi Amerikan-skega Slovenca. Svoji k svojim !i
—	Iz bolnišnice sv. Jožefa: Mrs. Mary Zabukovec, iz 901 N. Bluff St., je bila pripeljana v bolnišnico v soboto in trpi za vročinsko boleznijo. Tudi njeno 8 let staro hčerko Mary so poslali v isto bolnišnico z materjo vred. — Frank Mihelič, 8 let stari sinček rojaka Jake Miheliča, Irving street, ki je bil v torek zvečer povožen po nekem avtomobilu in hudo poškodovan na glavi, se nahaja na potu okrevanja, kakor čujemo. — G. Martin Rakar je zapustil bolnišnico ozdravljen.
—	Go.fpa Frances Predovich iz Pue-bla, Colo, (in ne iz Denvera, kakor smo poročali po napačni informaciji zadnjič), jp zapustila Joliet v četrtek
• opoldne in se vrnila domov. Tukaj je bivala gospa skoro štiri mesece, in sicer na obisku pri svoji hčeri Frances omoženi Joseph Sitar, 607 N. Hickory street, soprogi dobro znanega slovenskega trgovca (#01-803 N. Chicago st.) Med svojim tukajšnjim bivanjem je Kospa obiskala svojo drugo hčer Lino omoženo Kekič v.Whitingu, Ind., potem družino g. Anton Horwatovo v Chicagu, katere hčerka Julka je omo-žena Joseph Rus v Pueblu. Gospa Frances Predovich kar ni mogla pre-ti val iti lepe naše naselbine slovenske v Jolietu, ki se po njenem mnenju razvija 'v pravem slovensko - amerikan-skem duhu, tako da je lahko v zgled vsem drugim slovenskim naselbinam v Ameriki, je rekla gospa Predovich. Gostoljubno je bila sprejeta v premnogih slovenskih hišah. Zlasti se želi zahvaliti za prisrčni sprejem č. g. župniku John Plevniku, katerega pozna še iz stare domovine, kajti oba sta si ožja rojaka, gospa je namreč rojena v Logatcu; potem spoštovanim družinam John Grayhek, dr. M. J. Ivec, Anton Sitar, Joseph Zalar, Joho Težak; nadalje gdčni. Dečman, g. &eve Vertinu, ge. Ani Stukel itd. Gospa Predovich pozna vse odličnejše osebnosti v naši novi in stari domovini ter je navdušena Slovenka; zato je tudi vse svoje sine in hčere odgojila v praven; slovenskem duhu, tako da gorijo
za Ameriko in Slovenijo. Vsaka taka gospa zasluži javno pohvalo.
— Sv. Jožefa so lepo praznovali v raznih naših družinah in krogih, kakor smo izvedeli, nekoliko pozno sicer, ampak ne prepozno. Lepo so se imeli razni Jožefi in Josipi in Joški in Pep-čki zlasti v salunu g. Johna Horvatha, 801 N. Chicago st. Potem v gostoljubni hiši g. Josipa Sitarja, 607 N. Hickory st., kjer je bila na predvečer imenitna gostija, tako da lepih spominov še do danes ni konca. Blagor njim...
—	Požar. Včeraj, to je v nedeljo, zarana je nastal v notranjem delu mesta nevaren požar, in sicer pod h. št. 115 Vanburen street, kjer sta popolnoma zgoreli Adam's Hall in Columbia Laundry. Ker je pihal močan veter od juga, je bil ves severni del druge warde v največji nevarnosti; kajti ver like iskre in cele goreče cunje so v vetru letele proti severu in ogrožale lesena poslopja. In taka iskra je obtičala na južnem delu strehe velikega lesenega poslopja Turnhalle in se razpasla v plamen, preteč z nevarnostjo za vse severne lesene hiše. Mestnim ognjegascem, ki so točno dospeli na lice mesta, se je zahvaliti, da ni bilo večje nesreče.
—	Izpremembe v tiskarni Amer. Slovenca. G. Alex Ross ni več foreman v naši tiskarni. G. Joseph Av-sec je zopet uslužben v tiskarni. Vse je v najlepšem redu, in vsa tiskarska naročila se sprejemajo in izvršujejo z največjo natančnostjo.
Joliet, I1L, 28. marca. 1917. — Društvo sv. Cecilije št. 12 D. S. D. bode imelo skupno velikonočno spoved in sv. obhajilo, in sicer spoved dne 31. marca, skupno sv. obhajilo pa dne 1. aprila pri osmi sveti maši.
Nadalje naznanjam, da se bo vršila ravno isti dan, to je v nedeljo 1. aprila redna mesečna seja ob 2. uri popoldne.
S sestrskim pozdravom
Mary Stefanich, tajnica.
La Salle, 111., 22. marca. — Pobrala je šila in kopita — starka zima. Na drevju popki cvetejo in se razvijajo; a med njimi ptički drobni lepo žvrgole in svetu oznanjujejo, da — pomlad je spet v deželi...
Zima je nekoliko ponehala, — pa saj je že tudi čas!
Kar se pa tiče dela, pa sedaj v La Salle ni preslabo. Tovarne ža cement so konečno po dolgem obotavljanju vendar proglasile 8 (osem) urni delavnik. Seveda da družbe niso to same rade storile, ampak bojijo se, da bi jim njihovi delavci zopet no ostavili njihovih zakajenih in zaprašenih barak. Delavcem plačujejo nekako okrog $3.00 in tudi črez, kakor imajo prostore. Premogorovi obratujejo tudi stalno sedaj, kakor bodo še v bodoče. V tej okolici je zaposljenih veliko Slovencev v premogorovih. Da je delo v premo-gorovih bolj nevarno kot drugje, se ve.
In ravno predzadnjo nedeljo smo pokopali rojaka Frank Felicijana, ki je postal žrtev premogorova.
Pokojnik je prišel v Ameriko nekako pred petimi leti in je živel, razun nekaj mesecev v Colorado, ves čas v La Salle, kjer je delal v premogorovu. Bil je vseskoz tih in blag mož. V domovini zapušča že priletnega očeta v Škocjanski fari, v Clevelandu pa dva brata. Pokojni je bil član društva sv. Barbare štev. 3 J. S. K. J. in društva sv. Barbare štev. 7, Forest City, Pa.
Pogreb se je vršil 18. t. m., kojega so se vdeležila štiri slovenska društva, in sicer: Dr. sv. Družine št. 3 D. S. D., dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J., dr. Vitezi sv. Martina št. 75 K. S. K. J. in pa društvo sv. Barbare št. 3 J. S. K. J.
Petega društva, kojega je bil pokojnik član, in to je dr. sv. Barbare št. 7 Forest City, Pa., pa ni bilo!
Zakaj ne? Vemo! Ker pri dotičnem društvu je kopica "rudečkarjev"! Pač pomilovanja vredno društvo!
Pokojniku večni mir in pokoj! Sorodnikom pa naše sožalje.
Poročevalec.
Milwaukee, Wis., 21. marca. — Spoštovani A. Slovenec! Blagovolite priobčiti par vrstic v list. Tukaj v naši slovenski naselbini se smrt večkrat o-glasi in nam jemlje naše slovenske brate in sestre. Pred kratkim je pobrala gospo Trchan in M. Vihar in go. Cimermančič in hčerko T. in F. Hodne. In bratov Hrvatov tudi vedno dosti pokosi smrt. — Z delom gre še precej dobro tukaj, samo plače so bolj male. — Tebi, A. Slovenec, pa želim mnogo naročnikov in da bi nas kmalu mogel vsak dan obiskovati, ker te zelo pričakujemo.	J. Wodovnik.
Drobiž iz slovenskih naselbin.
Cleveland, O. — Rev. A. Berk postal župnik. Pod tem naslovom poroča "Sloga" z dne 22. marca sledeče: Rev. A. Berk je prejel pretečeni teden pismo Milostnega gospoda škofa Far-relly, v katerem ga imenuje župnikom novo ustanovljene slovenske župnije v Barbertonu, O. S tem imenovanjem smo zgubili Slovenci v Clevelandu moža, ki je bil velika opora slovenski župniji. Vedno je deloval za
procvit župnije, veliko dobrega je storil za naš list in tudi posameznikom je rad pomagal. Kadar ga je kdo prosil za pomoč ali za kaki nasvet vse je rad storil, in vsled tega so ga župljani ispoštovali in ljubili. Kaj težko nam je bilo pri srcu, ko smo se poslovili od njega v sredo, ko nas je zapustil. Prepričani smo, da ni častiti gospod rad odšel od nas, akoravno ni bil "povsod" priljubljen, vendar mu je bilo težko slovo. Rev. A. Berk pa ostane nam v trajnem spominu. Upamo pa, da tudi on nas ohrani v prijaznem spominu in nas večkrat obišče. Barbertončani pa naj bodo veseli, ker so dobili takega moža za župnika. Rev. A. Berku in Barbertončanom pa častitamo na njihovem napredku. — Za duhovnega pomočnika pri sv. Vidu mesto Rev. A. Berka je bil imenovan Rev. J. Novak. — V tovarni American Steel & Wire Co. se je ponesrečil rojak Math Turk, stanujoč 1328 E. 55 St. Zlomilo mu je levo nogo. — Umrla je Kristina Ma-rolt, stanujoča na E. 113 cesti. — Pretečeni teden je umrla Marija Razderh, stanujoča na E. 39. cesti. Zapustila je siromašno družino, kjer bolezen nadaljuje svoj posel pri revnih otrocih. Pokojnica je zapustila moža in 6 nepreskrbljenih otrok. Doma je bila iz Dobrepolj, kjer zapušča stariše in 2 sestri. V Ameriki je bivala 12 let. Bila je članica dr. sv. Ane, S. D. Z., katero ji j« priredilo tudi dostojen pogreb.
AMERIKANIZEM.
(Angleški spisal W. J. Bryan, bivši državni tajnik.)
Amerikanizem, če primerno določen, je krepost, ki bi se morala nahajati v vsakem Američanu; to je, če je določen kakor tista vdanost do blagostanja te dežele, ki vodi vsakega ameriškega državljana, najsi je tukaj rojen, ali naturaliziran: poganjati se za korist Združenih Držav najprej in biti voljan, služiti deželi s polnim srcem vsak čas, bodisi v miru ali v vojni.
Ker ima vsaka krepost svoj posnetek, je pričakovati, da bo beseda "A-meričan" in "ameriški" zlorabljana, in sicer kot pretveza za predsodke, ki so nedostojni za patriotičnegadržavljana.
Amerikanizem ne zahteva, da, ne trpi ščuvanja med raznimi skupinami državljanov, razdeljenih po črtah po-kolenja. Želja vseh dobrih državljanov bodi, olajšati spojevanje (amalga-macijo) in prilikovanje (asimilacijo) raznih življev našega prebivavstva. To se ne more storiti z vzbujanjem plemenskih zoprnosti! Amerikanizem obsega torej krščansko ljubezen napram drugim Američanom, kakor tudi vestno izpolnjevanje dolžnosti, ki jih ima vsak državljan do svoje vlade.
RAZNE VESTI.
(Po "Hrvatskem Svijetu", New York.)
svobode in s plodno politiko jasnih trgovinskih dogovorov in širokih koncesij lahko pozvala, da se poslužujejo dobrodelnosti njene oblasti na tem morju tudi Čehoslovaki, kateri najdejo za svojo trgovino v Trstu in Reki, (?) zopet italijanskih, dobri luki v prijateljskih rokah."
("Secolo" med tem dela raženj za zajca, kateri je še na polju. Trst in Reko treba najprej vzeti Avstrijcem, a potem Jugoslovanom, katerih mišice, kakor Italijani dobro znajo, niso preslabe za italijansko šijo (tilnik)! Op. ur. H. S.)
DELAVNOST DUHOVNIKA NA BOJNEM POLJU.
(Iz "Slovenca".)
O Wilsonovi noti.
("Edinost", 26. I.) — "Da, v naša srca prihaja nova vera, uteha in nada. In ako se nam vidi cilj še daleč za gorami, vendar znamo in verujemo, da se mu polagoma približujemo, ko dela zanj tako velik činitelj in silna moč mednarodnega življenja, boreč se z n'ajostrejšim in najsvetlejšim orožjem za koristi in ideale človeštva: mir, bratoljubje, človečnost, napredek, pro-isveto, enakost in svobodo ljudi, držav in narodov — vseh velikih in malih!...
On razvija svoje misli in svoj program za osnovanje novega življenja med državami in narodi na velikem principu: pravico do življenja in svobode vsem — velikim in malim!
Njegovo blagovest pozdravljajo milijoni ljudi, kateri so blagega srca in hrepene po miru, a zlasti jo pozdravljajo avstrijski narodi, ki blagoslavljajo gospoda Wilsona, ker je v velikem trenuku s svojo veliko veljavo potrdil pred celim svetom veliko načelo, «a katerem isnujcjo oni — avstrijski narodi — že odnekdaj vse svoje nade: načelo samostalnosti in svobode za vse, pravico do življenja in razvoja vsem — velikim in malim!"
Srbsko poslanstvo v Švici.
("Slovenski Narod", 24. I.) — "Srbska vlada, katera dosedaj ni imela v Švici svojega poslanca, je z novim letom ustanovila v Bernu svoje poslanstvo. Za poslanca je imenovan dr. Slavko Grujič, sin znanega srbskega genefrala. Dr. Grujič se je oženil z bogato Američanko, katera je za časa vojne razvila v Združenih Državah Severne Amerike veliko propagando v korist Srbije in nabrala za srbske dobrodelne potrebe velike vsote denarja. švicarske novine so povodom njegovega imenovanja donesle članke o srbskem narodu in o Srbiji."
Italijani za Čehe.
"II Secolo" (26. I.) javlja, da je bil v Rimu ustanovljen "Italijanski odbor za česko-slovaško neodvisnost". Odboru načelujejo Enrico Scodnik, Gino Scarpa in Francesco Spada, ki so izdali proglas, navajajoč koristi Italije v osnovanju svobodne Češke. Proglas se zaključuje takole: "Ko Italija doseže in obnovi svoje pravice na Jadranu, bode s starodavnim svojim duhom
"Esti Ujsag" je prinesel^ iz peresa vojnega duhovnika Marka Deckerta genijiv in pretresljiv popis poslednjih trenutkov umirajočih vojakov: "Na vrhih, kjer smo se bojevali," pripoveduje duhovnik, "so vsa polja pokrita s snegom. Podnevi zmanjšuje še nekoliko gorko solnce hud mraz, ali ponoči brije tem bolj ledena sapa z gora. V teku enega tedna se je pripetilo dvakrat, da so celo grmeli topovi, sikale granate, prasketale puške. Kako smo vse to prestali, si še zdaj ne morem pojasniti. Boj je končal šele zjutraj s porazom Rusov. Nato se je pričelo naše delo. Ves čas, kar je divjal boj, sem bil skrit v dovolj globoki jami, kakšnih 10 do 15 metrov za rojno črto. Nad glavo so mi žvižgale krogle, poleg mene so trgale, kar so dosegle, granate. Ves čas sem molil na pol še-petaje za padle v tem strašnem boju. Posamezno so se pojavljali sanitejci in odnašali obvezane vojake. In privlekel se je do mene nadporočnik pehote in toliko, da se ni zgrudil k meni v jamo. Iz ran mu je curljala kri. Poznal me je kakor duhovnika. "Vode, častiti goSpod!" je izpregovoril pretrgano, "pa to-le pismo za mojo mater!" Ko sem hotel nanj posvetiti s svojo električno svetilko, je bil že — mrtev. Oddal sem na pošto njegovo zadnje pismo. Mi vojni duhovniki si ogledamo bojišče po bitki s sanitetnimi vojaki vred. Kdor daje še najmanjši znak življenja, pa mu pomagamo in ga pokrepčamo. Mi duhovniki se .obračamo k umirajočim in k mrtvim. Koliko bledečih ustnic zdihne svoj zadnji poljub na križ, ki ga podajamo u-mirajočim in koliko ohlajujočih se rok je z zadnjim napetjem svojih moči stisnilo moje roke!... Med umirajočimi na bojnih poljanah ni verskega vprašanja. Prisegam pri svoji veri, da sem cul, ko sem se sklonil nad nekim ranjencem, jasno besedo "žid", izgovorjeno v nemškem jeziku, in da sem pomolil zanj v hebrejščini. Videl sem nepopisne prizore. Presenetljivo je, koliko dobrot in sočutja je v človeškem srcu v velikih trenutkih skupnega trpljenja! Videl sem na svoje oči, kako je ranjen kozak poljubljal svojega tovariša, ogrskega vojaka na obličje, in kako mu je naredil, ko je ogrski vojak izdihnil svojo dušo, križ na čelo. Nepopisno žalostni in pretresljivi so pogrebi na bojnem polju. Kadar se sovražnik oddalji, prihajamo in izko-patno grobe in vanje zasadimo toliko križev ali lesenih znamenj, kolikor je v njem zagrebenih junakov. — Padlo moštvo polagamo v grobe, ,po pet do deset skupaj, častnike pokopavamo, ako mogoče, posamezno. V žepu "nekega nadporočnika smo našli posebno pismo. List je napisala njegova žena tisti dan, ko je mož odhajal na vojno. Na listu sta bila oba podpisana. V tem pismu je prosila žena, da bi bil njen mož, če pade, pokopan v posebno označenem grobu, ker bi rada dala njegovo truplo prepeljati domov. Pokopali smo torej častjiika vrh holma, privalili na grob velik kamen in sporočili njegovo smrt in grob njegovi ženi. Dočim imajo sanitetni vojaki opraviti pri pokopavanju, molili mi •duhovniki nad grobovi in beremo svete maše. Kmalu potem je na gro-beh vse polno cvetja. Iz bližnjih mest in vasi prihajajo ljudje, zlasti ženske, trumoma, bogate in siromašne, peš in v avtomobilih in pokladajo na grobove padlih vojakov krasne vence in šopke, pod katerimi se nizki grobovi kar izgubljajo. Solze resničnega sočutja se usipajo na cvetlice in močijo tuje grobove na bojnih poljanah."
13. dnevi so sledili drug za drugim s tako osupno naglico, da vzbujajo zanimanje vsega sveta in obsenčajo celo vse dogodke na bojnem torišču.
"Kar se je na Ruskem odigralo, spominja na prve dni francoske revolucije. Prerano je za trditev, da je nevarnost odstranjena."
Največja usluga.
London, 22. marca. — Prvi minister Lloyd George je brzojavil danes ruskemu ministrskemu predsedniku, da je po njegovem mnenju ruska revolucija največja usluga, ki jo je bilo mogoče izkazati ententinim zaveznikom. V tej revoluciji da tiči gotova obljuba, da bode kmalu strmoglavljeno tudi prusko vojaško samovladarstvo, "edina ovira miru".
Živela republika.
London, 22. marca. — Kakor brzo-javlja iz Petrograda poročevalec Reu-terjeve agenture, je izšla danes "Ruska Volja" s presenetljivim'nadpisom "Živela republika" na prvi strani.
Nikolaj Romanov.
London, 22. marca. — Nikolaj Romanov, bivši ruski car, je po neki Reu-terjevi brzojavki iz Petrograda dospel v Carskoje Selo.
"Nikolaj", brzojavlja poročevalec, "je bil videti izonemogel, a je bil na videz miren. Nosil je uniformo šestega kozaškega polka in na prsih veliki križec reda sv. Jurija."
Celo zdrave žene
slučajno rabijo toniko. Njim se priporoča Severov Regulator (Severa's Regulator). Bolne žene in one, ki imajo razne nadloge rabijo prijatelje, zdravilo, ki bo odstranilo bolečine in krepčalo zdravje. Tem ženam priporočamo, da rabijo Severov Regulator, kakor ga je Mrs. S. Sulo, Rahway, N. J.j ki piše: "Rabila sem Severov Regulator, kakor ste naročili in izkazal se je popolnoma dober. Zdaj sem že mnogo zdravejša in močnejša, zato ga priporočam tudi drugim ženam." Cena $1.00 v vseh lekarnah. Odklonite ponaredke. Če ga nima vaš lekarnah, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Mar.
Usoda slavnega moža.
Dne 19. oktobra 1913 je umrl v Parizu v 85. letu svojega življenja Charles Tellier, ki mu je človeštvo dolžno hvalo, ker je izumil novo metodo, po kateri se obvaruje živila, zlasti meso, z umetnim hlajenjem. Dasi je s svojim izumom obogatil mnogo ljudi, je sam živel siromašno in umrl v bedi. Ironija usode je hotela, da mu je prišlo po pošti 1000 frankov ravno — na dan pred smrtjo. Teh 1000 frankov je prišlo iz Argentinije, ki je najbolj obogatela od njegovega izuma in kjer so tudi vsled tega nabirali prispevke za
revnega izumitelja. Nabrali so bili celo 100,000 frankov, ali blagajnik je vso vsoto poneveril, tako da je za rajnega ostalo le še 1000 frankov, a še od tega ni ničesar več imel.
Originalna oporoka.
V Stolnem Belemgradii je umrl upokojeni sodnik Karel Gergey. V svoji oporoki je določil za dobrodelne zavode 200,000 K in si zagotovil, da mu mora 40 ciganskih godcev svirati pri pogrebu le vesele narodne pesmi. Določil pa je tudi, naj se izplača na dan soigračem pri taroku po — 3 krone.
LOKALNI ZASTOPNIKI(ICEJj "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, 111.: John Kečevar. Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Chicago, 111.: Jos. Zupandič. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Le*^ Kušljan. • Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George PavlakovuA, Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnericlu Gilbert, Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan, Indianapolis, Ind.: Martin Česnik. Iren Mountain, Mich.: Louis Bercfe Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans.: Peter Majerle. La Salle, III.: Anton Kastello in J«r> kob Juvancic. Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John GricUV Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg (Cleveland): John Lekmiv Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: Anton Snellen Pittsburgh, Pa.: Urh R. JakobicK. Pueblo, Colo, t Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec, Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Stambaugh, Mich.: Aug. Gregoricli. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Willard, Wis.: Frank Peroviek, Youngstown, O.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nima* mo zastopnika, priporočamo, da zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini.
Uprav. "A. S."
Veliki knez Ciril odstopil. London, 22. marca. — Vsi člani bivše ruske dinastije so se postavili začasni vladi na razpolaganje, tako pravi Reuterjcva brzojavka iz Petrograda. Veliki knez Ciril je odložil poveljstvo nad pomorsko gardo.
Strašni dnevi v Petrogradu. London, 22. marca. — Umor, rop in požig je po neki Reuterjevi brzojavki iz Petrograda v ruskem glavnem mestu na dnevnem redu. Razbrzda-nost in nasilstva je policija pospeševala, vendar, tako pristavlja jamčevalec, je bil mir kmalu obnovljen, ker je vojaštvo odločno nastopilo. Policija je bila razorožena.
Ne zaupa miru. London, 22. marca. — O zadnjih dogodkih na Ruskem se je izrazil Bonar Law v parlamentu takole: "Dogodki na Ruskem med zadnjimi
Poskusite 2STo^ro Pivo
Old Lager
•^♦V STEKLENICA H*«"« Je BOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drago piv«.
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 ' Dobite je vseh boljših salnnih v Jolietn
Union Coal & Transfer Co.
lit CABS ST1IIT, JOLIET, ILL. JPia.no and I^iirniture Moyiuf.
Chicago telefon 4313.	Northwestern telefoa 41*
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovljen 1. 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St., Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu ivoj zavod, ki je eden največjiH v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepia v Jolietn in vat-tvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluzi vsak čas ponoči in podnevu.
Kadar rabite kaj v naii stroki ae oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344.
Naii kočijaii in vsi delavci so Slovenci.

AMERIKANSKi SLOVENEC, 27. MARCA 1917.
T ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET- ILL.
Vstanovljena 29. novembra 1914
Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Inkorp. v drž. Pa., 5. apr. 1916
ORUZBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I.	podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111.
II.	podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone'St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St., Ottawa, 111.
-
if ■
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
KRAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku.
•Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse prftožbe se naj pošljejo na 1. porotnika.
Belokranjski reformatorji.
Hi "DominSveta»)=--
Spisal Leopold Podlogar.
Viharna sta bila za mali slovenski narod petnajsti in šestnajsti vek. V tej dobi je pokazal Slovenec svojo ži-lavost in razvil vso svojo jekleno temino in duševno moč. Na jugu je pritiskal proti meji kruti sovražnik krščanstva, krvoločni Turek; njegove naPade je naš narod junaško odbijal, njegove navale v slovensko ozemlje Vztrajno prenašal. Potoke krvi in sol-Za je prelil fiaš praded zaradi strašne Urške sile. Zgodovina te dobe bi mo-ala biti, da se dovolj označi, pisana s krvjo. Na tisoče slovenskih sinov je Padlo pod turškim mečem na slovenski meji, še več pa jih je pustilo življenje v deželi sami. Zatirano ljudstvo le pokladalo na žrtvenik domoljubja kri in življenje in svoj zadnji vinar kot "turški davek". Slovenske cerkve So dale vse svoje dragocenosti, da se Prekujejo v denar. Vkljub vsem ne-Znosnim in krvavim žrtvam je trajalo dolgo, preden je napočil za Slovenijo dan rešitve in miru. Včasih ni minilo jeto, da bi ne bila preletela turška krdela enkrat ali večkrat slovenskih Pokrajin. Oropana in požgana sela s° *e komaj dvignila iz ruševin, nova tutrška sila jih je v hipu zopet razdejala.
Krvavi boj je bil Slovenec v tej do-' 2a obstanek na lastni zemlji; pa tu-7 za vero svojo in svojih očetov. Kaj-Turka ni gnala v boj saipa želja po er>ilji kristjanov, osvojiti si je hotel ,:i(li njih um in srce. Njegova vera je velevala bojevati se z neverniki . 0 dolgo, dokler Mohameda, začet-"'ka turške vere, ne spoznajo vsi na-*,0tt' in ne časte vsa ljudstva njihovega . 'aha. Ta verski fanatizem je navdu-?5Val janičarske čete s tako silo, da se
Jim
Je morala podati dežela za deželo,
^kloniti ljudstvo za ljudstvom.
lib
Ne
Premagljive čete janičarjev so ža-
°K obstojale iz samih krščanskih, v adosti v turško sužnost odpeljanih
izK°- **am s0 vze'' vero očetov, ^ r'sali spomin na dom, prestrigli ono . ki tako tesno spaja srce vsakega 0°Veka z domovino. Dorasli so se tam vračali v svojo domovino, pu-i"K ' ^omovja, kjer je tekla njihova ^ el> morili in tirali v sužnost nepo-dob"C Soroclnike- — A v tej žalostni tje	komaj preteklo eno stole-
fJ,< POnavljajoče se turške sile, so silili Sji .Sev®ra v slovensko ozemlje še dru-^ Janičarji, oboroženi "z uma svitlim jaCCcin". >n s "čisto besedo" evangeliji \ verolomnimi nauki nesrečnega kate kCKa men'ha-odpadnika Lutra, za r0(jCre 80 hoteli pridobiti slovenski na-
v -	i-
*a«<sl	XV1, stolctja (1S17) je
nesrečni vitemberški avguštinec Svoj*"1, Lufer trositi po Nemškem Icvjj^. ivo vero- V prepirih s cer-n(;jtat),i z^redel trmati verovestnik v *niotCrC davno obsojene verske naše]C| 1>r.ist»5ev za svoje nazore je
kmalu prav obilo; odpravil je «tvo !Z'lovcd' Gostovanje, brezžen-čil k 'lovnikov, redovniške obljube, kdo C1 , ame svobodno lastiti si vsa-slej J", ,cn° Iast> kdor i« »Ploh
°Piral cerkev kakorkoli. To je
privabilo v njegov tabor obilo somišljenikov.
Po Lutru, začetniku, se zove nova vera luteranska.
Pri svojih novotarijah se je Luter skliceval na sv. evangelij, katerega je seveda tolmačil po svoje in proglasil sv. pismo za edini vir vere. Po temeljnem kamenu luteranstva, sv. evangeliju, se imenuje tudi evangeljska vera in nje privrženci reformatorji, ker so hoteli v cerkvi baje na vse na bolje preurediti. Ker so reformatorji v državnem zboru v Spiri (Speier) 1. 1529., čuvši cesarjev razglas, ki je strogo prepovedoval vsako novotarijo v cerkvenih in verskih zadevah, temu razglasu odločno oporekali ali s tujo besedo "protestirali", se jih je oprijelo ime "protestantje".
Komaj se je začela Lutrova vera širiti in utrjevatit pto domači, nemški državi, se je zatrosila obenem preko njenih mej na vse strani, tudi med našimi pradedi na slovenski zemlji. Komaj deset let po Lutrovem javnem nastopu, zasledimo protestante tudi že na Kranjskem. Ko je poslala 1. 1525. naša dežela svoje zastopnike ali odposlance na državni zbor v Augsburg, jim je izročil ljubljanski škof Krištof Rauber (1493—1536) pisano pritožbo zopet protiversko počenjanje nekaterih pridigarjev po Kranjskem. V tej pritožbi zopet in zopet povdarja, da v verskih stvareh v naši deželi ni vse v redu. Veliko nereda in zmešnjav povzročajo nekateri pridigarji, ki javno na propovednicah bičajo stare, tradi-cionelne navade v sv. cerkvi; bičajo jih kot nedopustne in grešne razvade, pa s tem početjem cerkvi več škodujejo nego koristijo, vernike od cerkve prej odbivajo nego jih ž njo družijo Sedanja ustava cerkve jim ne ugaja, preustrojiti jo hočejo z raznimi novo tarijami.
Seme nove vere je prinesel v našo deželo brez dvoma Matija Klombuer (Khlombuer). Kot ljubljanski me ščan je imel po mestu pri vseh stanovih veliko veljavo. Moral je biti precej učen, ker je dosekel častt tajnika deželnih stanov (Landschaftsschrei-ber). Ker je moral kot tak biti dobro verziran v pravu, smelo sklepamo, da se je učil pravoznanstva v Nemčiji, se tam navzel novih, reformatoričnih naukov in jih usiljeval in širil med svojimi prijatelji in znanci. V njegovi hiši so se shajali možje duhov-skega in posvetnega stanu, pogovarjalo se je o raznih verskih in cerkvenih zadevah in v teh razgovorih se je po javila želja in zahteva po cerkveni in verski reformi, seveda v duhu luteranstva. Klombuerjevo hišo v Ljubljani imenujemo lahko rojstno hišo, v kateri je zagledalo beli dan ali bolje, iz katere se je jelo razširjati protestantstvo po naši deželi. Med onimi, ki so kranjskemu protestanstvu stali ob zi-beli, nahajamo poleg svetnih visokih glav tudi stolnega prošta dr. Lenarta Mertlitz, generalnega vikarja Jurija Dragolitz in kanonika Pavla Wiener. Okrog teh mož se je nabralo kmalu celo krdelo meščanov in deielanov. Javno si ta družba s svojimi nauki ni
upala koj na dan, predobro so poznali strogost kralja Ferdinanda. Kar nastopi pred ljudstvom ljubljanski kanonik Primož Trubar (1530) in govori v prilog novi veri. Seznanil se je bil ž njo v Solnogradu in na Dunaju. Tam je 1. 1522. javno oznanoval novoverske resnice Pavel Speratus, tu pa 1. 1524., dal življenje za novo vero. Njegove nauke je ponesel Trubar v javnost na Kranjskem in njegov glas se je razle-gel kmalu po vsej slovenski zemlji.
Nastane vprašanje, kaj je ugladilo protestantstvu pot v naše pokrajine?
Po nenavadnih in nepričakovanih dogodkih so prišli naši kraji ravno v najožjo zvezo z Wuertemberskem, rojstno deželo nove vere. Ko so pregnali vojvodo Ulrika, je prišlo Wuer-temberško pod avstrijsko vlado (1520-1535) in je postalo avstrijski fevd. Ravno okrog te dobe je slovelo daleč čez mejo nemških dežel ime Eberhard-Karlovega vseučilišča v Tibingi. Na vseučiliških stolicah so delovale pre-odlične učne moči, predavali so tu možje iz avstrijskih, celo iz slovenskih pokrajin. Častno mesto med njimi je zavzemal Matija arbič (Matthias Garbitius), doma iz Istre, ki je bila takrat združena še s Kranjsko. On je učil grščino na tibinškem vseučilišču in je bil voljen trikrat za dekana artistične-modroslovne fakultete. Poleg njega so učili še slovenski rojaki Marko Guttenfelder, Gašpar Žitnik (Sitnig), njegov nečak Tomaž Kren, Pavel Fabricij, Jakob in Aleksijt Šraus. Ti ugledni in vplivni možje so začeli gojiti duševno zvezo med Wuertem-berškim in svojo slovensko domovino. Tja so vabili svoje rojake, jih sami gmotno podpirali ali skrbeli za njihovo podporo. Kaj čuda, da so začeli slovenski dijaki popuščati italijanska in druga tedanja vseučilišča in zahajati na nemška, kamor so naši plemenitaši že davno pošiljali svoje sinove. Samo na tibinškem vseučilišču n. pr. se je šolalo od 1. 1530. do 1614. 115 štajer-ških, 69 koroških in 113 kranjskih dijakov. Med njimi je bilo sicer večina kranjskih plemenitaških sinov, a brez dvoma tudi preprostih slovenskih kmečkih sinov ni manjkalo.
Vzgojeni v tujem duhu, prepojeni z novoverskimi nauki, so prihajali domov in z njimi ne le novoverske ideje, ampak tudi nositelji teh idej, luteran-ski pastorji ali predikantje. Ti so se rekrutirali ne le iz nemške, ampak tudi iz slovenske narodnosti. Nemške šole so obiskovali Trubar, Dalmatin, Krelj, Bohorič in drugi; različni po narodnosti, edini po duhu, so prihajali z nemškimi vrstniki v naš kraj kot a postoli nove vere.
Evangeljska vera ni nastopila koj v začetku kot odločna nasprotnica stare vere, ampak kazala je nekako voljo, očistiti katolicizem nekakih zastarelosti, razvad in zlorab; zahrbtno naskrivaj pa je izpodkopavala ugled stari cerkvi in upala, sezidati s tem sebi trdnejšo podlago.
Kakor že rečeno, je začel v tem smislu delovati v Ljubljani protestantov-ski krožek, zbran okoli Klombuerja.
Med prvimi, ki so se oklenili nove vere so bili poleg omenjenih ljubljanskih meščanov kranjski plemiči po graščinah. Zapeljal jih je zgled nem ške države, kjer so padli plemiči po cerkvenem in samostanskem imetju in ga vzeli v svojo posest. Kakor na Nemškem, so upali, bo šlo tudi pri nas. Iz gradov so poskušali razpresti svoje mreže po okolici. Pod svojo streho so gostoljubno sprejemali luteranske predikante, ki so se doseljevali iz nem ških dežel. Z enako gorečnostjo so jemali pod svojo streho in varstvo one katoliške duhovnike, katerim, zasli-šavšim glas novoverske svobode, ni več prav ugajalo v njihovem stanu iz mnogih vzrokov: prepričani so bili, da jih nova vera najhitrejše in najlepše odreši bremena onih obljub in dolžnosti, ki so jim bile nadležne; ni jim bilo toliko za čisti evangelij, kolikor za druge, malo častne svoboščine. Gra ščaki, šuntani od predikantov, so se nad omahljive duhovnike spravili vso vnemo; vedeli so, da se, enkrat v njihovem taboru, ne vrnejo več nazaj, in z ozirom na ljudstvo so na te vrste odpadnikov še največ zidali, češ zgled duhovnikov-odpadnikov bo najbolje vlekel. Nekoliko jih imajo na vesti tudi protestantovski deželni stanovi, ki so šli odpadnikom povsod na roke in jim naklanjali denarne podpore.
Vendar ravno pri preprostem ljud' stvu je šlo najbolj trdo. Nekoliko so jih hujskali s tem, da so jim pretvezno govorili: do sedaj ste redili cerkev in
mastili duhovnike, kar ima cerkev in duhovniki, to je vaše in si smete vzeti, kar vam drago, polastiti se vsega. Vendar so se pri ljudstvu skoraj vse nakane izjalovile. Graščaki in predikantje, bodisi iz Nemške, bodisi domači odpadniki, so imeli premalo zaupanja, da bi jim ljudje slepo sledili v verskih zadevah. Če se je vendarle posrečilo katerega kmeta premotiti ali na katerikoli način prisiliti, se je vdal novi veri le nazunaj, pred svojimi vrstniki se je sramoval nove vere; in ti so bili v pre težni večini odločni nasprotniki novo-verstva in neomahljivi pristaši 6tare vere.
2ivahneje je stvar uspevala po me stih. Z odprtimi rokami so pozdravili novo vero mestni sodniki in z njimi so potegnili mestni pisarji, poleg sod
KRALJ GEORGE NADZIRA TOVARNE, DA VIDI, KAKO SE ANGLIJA ZALAGA Z IZSTRELKI.
To fotografijo je izdelala britanska vlada. Kralj George in njegovo spremstvo so videti, kako nadzirajo največje angleško skladišče za izstrelke.
nikov edini svetni izobraženci tedanjih časov, v katerih pogosto sodnik ni veljal nič, ker ni razumel ničesar, fakto-tum vse občine pa je bil navadno branja in pisanja vešči pisar. Pod pritiskom takih glav so se morali polutera-niti tudi meščani. Le novovercem se je delila meščanska pravica; niti posestva si ni smel nikdo kupiti od meščana, če se ni prej odrekel stari veri in oklenil nove. Sodnik luteran je sodil le luteranom v prid, katoličanom pa v škodo. Če ni šlo zlepa, je delovala tudi sila, zlasti pri kmetu od strani plemenitašev, ki so bili tako drzni, da so hoteli strahovati ne le kmeta, ampak celo cesarja. Odrekli so mu pomoč v turški sili, če jim ne privoli verske svobode; in kaj naj bi storil vladar brez te pomoči nasproti Turku! Tudi deželni knezi bi bili stopili silno radi predrznim novotarjem na prste, a zažugali so jim, da rajši potegnejo s Turkom, nego bi se vdali njim. Kadarkoli je pritisnil Turek na slovensko mejo, takrat plemiči gotovo niso zamudili prilike, da ne bi poskusili izsiliti novih pravic glede verske svobode. V takih razmerah so lute-ranci vedeli, kje imajo iskati zaslom-be; ta zaslomba so jim bili samopaštii in oblastni plemiči.
Bodi tu omenjen še drug činitelj, ki je, če tudi ne naravnost, vendar koli kor toliko pripomogel, da se je nova vera tako naglo širila po Kranjskem. Večina tedanje Kranjske je spadala pod cerkveno oblast oglejske vladi-kovine. Ugled le-te pa je bil v Av striji silno globoko padel. Od strani deželnih knezov in avstrijskih vernikov ni užival oglejski patriarh druge ga kot nezaupanje; bil je prvič bene čanski patricij, in kot tak vse drugo kakor privrženec Avstrije. Očakovi-na njegova je bila prevelika, da bi bil vsem vernim skrben pastir; poleg tega ni bil zmožen treh, v avstrijskem delu očakovine neizogibno potrebnih jezikov: nemškega, slovenskega in hrvaškega.
Oglejski očak je bil seveda tudi ve-likaš nemškega cesarstva, in sicer za volivnimi knezi prvi dostojanstvenik v državi, v Avstriji'sami pa prvi za nadvojvodo. To razmerje je bilo zlasti v Lutrovi dobi velika neprilika. Kot Benečan se očak ni mogel in ni smel udeleževati deželnih zborov kranjskih, štajerskih in koroških, kar je bilo cerkvi v veliko kvar. V deželnih zborih tedanjega časa se je glasovalo redno po imenu in po dostojanstvu. Pri takem glasovanju je bil ob vsaki priliki glas prvega odločiven, kajti "regis ad
exemplum totus componitur orbis". Ko bi bil namreč smel očak prihajati v deželne zbore, bi bil on prvi glasoval in po njem bi se bili ravnali drugi. V verskem oziru je bila torej največja škoda, da patriarh ni mogel biti član deželnega zbora, kar bi sicer bil, ako bi ne bil Benečan. Ker torej njega v deželni zbor ni bilo, je glasoval prvi deželni maršal. Ta je bil te čase, kakor sploh vse drugo plemstvo, luteran-skega mišljenja, je glasoval luteranom v prid, katolikom v kvar; po njem so se ravnali drugi. Deželni knez in katoliška cerkev sta bila zavoljo tega v deželnem zboru za najodličnejši glas na izgubi. Za enako merodajni glas je bil na izgubi tudi cesar v državnem zboru.
V tem razmerju tiči glavni vzrok, da se protireformacija ni mogla razviti in uspešno delovati. Deželnemu knezu ni bilo na razpolago moža, ki bi bil vzel v roke protireformacijsko delo; prepuščati je moral to v oskrb posvetnim, luteransko navdahnjenim velika-šem. Razmerje med1 deželnimi knezi in patriarhi, cerkvenimi velikaši,- si predstavljamo za tedanjo dobo nekoliko z dejstvom, da je 1. 1589. prepovedal nadvojvoda Karel, 1. 1609. pa Ferdinand II. patriarhu cerkvene vizita-1 cije v svojih deželah. Očitalo se je, da se vtikajo patriarhi pri izvrševanju tega cerkvenega posla v politične stvari. Ko vizitirajo cerkve in cerkvene zavode, izvohajo skrivnosti avstrijskih dežel ter jih razkrivajo beneški republiki. Ljudstvo je bilo za očaka, oziroma njegovo stranko in njegove zastopnike, tako malo vneto, da je na primer 1. 1591. v Beljaku nagnalo mon-signora Francesca Barbaro, poznejšega očaka, s kamenjem. Z enako slabim uspehom je vizitiral leto pozneje (1592) naše kraje Giovanni Grimanni, o katerem se trdi, da je bil skriven privrženec nove vere. Avstrijski škofje pa tudi niso marali prevzeti tega posla, ker na eni strani niso hoteli biti kakorkoli odvisni od oglejskega očaka, na drugi pa, četudi bi bili posel prevzeli, ne bi mogli ničesar doseči, ker je povsod vladal grozen nered. Ta nered naj nekoliko ilustrira dejstvo, da pri nas celih petdeset let ni bilo nobene prave vizitacije; to dolgo dobo je ostalo neštevilno cerkva in oltarjev neposvečenih in tudi zakrament sv. birme se v tej dobi ni delil.
Kdo naj bi se bil uprl razširjevanju protestantstva uspešneje, nego patriarh, a ta se za naše kraje ni brigal in se v naše razmere ni smel vtikati. Stari veri je bilo to v veliko škodo. Ker
ni bilo očaka v naše kraje nikoli na* spregled, je pftšlo mnogo cerkvenih beneficijev luteranskim plemenitašem v roke. Luteranski stanovi so meni nič tebi nič oddajali luteranskim pre-dikantom katoliške župnije. Eden največjih nedostatkov pa je bil v tej dobi ta, da niso znali patriarh in večina njegovih duhovnikov po avstrijskih deželah potrebnih jezikov. Luteranci so ravno s pridigami največ dosegli, patriarh pa je imel v teh deželah nad 800 duhovnikov, a komaj 0 od njih je bilo domačinov, vsi drugi so bili tujci, ki se niso mogli privaditi ljudstvu, niti ljudstvo njim.
(Dalje prih.)
JOHN MARTIN
republikanski kandidat za mirovnega sodnika.
Gosp. John Martin je Slovak in nam vsem dobro poznan. On je naše gore list in za to je dolžnost vsacega Slovenca in Hrvata, (ženske namreč ne volijo za sodnike) da vsi kot eden oddamo svoje glasove za sorojaka Slovana, ki je prvi mož slovanske krvi, da je isploh kdaj bil od politične stranke na konvenciji imenovan za urad sodnika.
Mirovni sodnik je važna oseba tudi za naše ljudstvo in je posebno dobro, če razume naš jezik in g. Martin ga prav dobro razume in tudi čitati zna po naše.
Naj bi vsak rojak volil za njega ob občinski volitvi dne 3. aprila. Ta dan se udeležite volitve vsi, bodisi da živite v mestu ali izven mesta.	Adv.
Piruhe in pisanice za Velikoooč
najrajše pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike svojcem
v staro domovino v
gotovem denarju
Najsigurneje, najhitreje in gotovo najceneje to izvrši naša stara, in zanesljiva domača tvrdka
AMERIKANSKI SLOVENEC
BANK DEPT, JOLIET, ILL.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 27. MAI^CA 1917.
(Dalje.)
VII.
Vilinsko poslopje za visokim zidom molči. Rosne, krasne, zro bele rože, zro rdeče rože pod stopnicami na nestrpnega jezdeca. Neme ostanejo stopnice, ne zašumi krilo, ne zaškrta no-gaN. Nestrpno udari Angelik z bičem po vratih. Hišnik prihiti, odpira.
"Ali ste zaspali danes?" vpraša Angelik nervozno, ko prijezdi na dvorišče in se ozira v okna. "Ne," odgovarja dvorljivo hišnik, ki pomaga An-geliku raz konja, "gospod pričakuje gospoda graščaka v salonu."
Kaj je to? ostrmi Angelik. Da bi vstal Colletti tako rano, čakal njega? In hišnikov obraz je tako čuden, ko mu krtači obleko, kot bi hotel reči: Zadnja pot je to — in Vanin, ki izpre-vaja razgretega konja po dvorišču, gleda žalostno, kot bi mu bilo žal po radodarni graščakovi roki. Zla slutnja stisne Angeliku srce... Na poslih se pozna, da se je zgodilo nekaj pri .gospodi. Kaj če bi imela mati prav. — Bogatega graščaka^ lovijo, mu je dejala, ko izvedo, kako smo, te puste. —
Stopil je v salon. Poln erotičnih slič in kipov, je razodeval mišljenje in življenje hišne gospodinje. Drugačne podobe, drugi kipi so stali v salonu, ko je živela teta Brigita in je hodil on kot deček z materjo k teti. Pa tam iz kota, s cvetnih rastlin, se smehlja Martinina slika. Golega vratu, razpuščenih las. Angelik stopi k nji in ne zapazi, da je prišel skozi zeleno zaveso gospod Colletti v sivi, rdeče obrobljeni halji. Suhi, gibčni Italijan se oprašča, da se ni utegnil napraviti, dasi je pričakoval gospoda Ka-menskega. Osupel posluša Angelik hladnovljudne besede. Kaj da je Mar-tinin oče, ki je sicer čisto domač ž njim, danes tak, kakor s tutjcem? Kakor ledena pokrajina mu je obraz, le oko bega, kot vedno, nemirno sem« intja. Kot bi pričakoval, da vstopi kdo izza portiere in mu prinese neljubo vest.
Colletti je sedel na visoki divan, potegnil haljo čez kolena in se zagledal za hip v pisane cvetke svojih šolnov. Angelik je stal pred njim, se naslanjal z roko na mizico, polno razne drobnarije in čakal nestrpno, da izpre-govori Martinin oče. Colletti si je nategnil sive brke, pogledal nemirno po salonu in pričel:
"Gospod Kamenski, prisiljen sem, da vas prosim zaradi dobrega imena svoje hčere: Opustite svoje obiske pri nas..."
"Zakaj?" je kliknil Angelik; kri mu je zalila čelo, lasje so se naščetinili. — Colletti pa je pogledal nemirno na zaveso in odgovarjal hladno:
"Le mirno, gospod Kamenski. Včeraj je prišla k nam gospa Vidonijeva in nam napravila buren prizor. Bilo nnam je zelo mučno, verujte mi... Ta ženska nima uglajenega vedenja, prosta hči je teh bregov..." Italijan je mahnil z roko in nadaljeval ostro: "Očitala nam je, da begamo ženina njene hčere. Vi ste zaročeni, gospod Kamenski!"
"To ste vendar vedeli, gospod Colletti," je vrgel Angelik ponosno glavo nazaj.
"Da," se je nasmehnil gladki Italijan vljudno. "In zaroke same na sebi se lahko razdero, drugo pa je, če ukle-pajo ženina denarne obveznosti."
"Kaj mislite, gospod Colletti?"
"Nič ne mislim, gospod Kamenski— ne razburjajte se, prosim. Nič ne mislim. Vem pa, da vam je gospa Vidonijeva posodila, ali, oprostite, dala naprej doto gospice Elvire... Ta dota presega skoraj vrednost vašega posestva in to doto hoče izterjati gospa sodnijskim potom — kakor hitro poročite drugo.,Vaša gospa mati je podpisala neko menjico. Bilo je neprevidno, in slabo je, če se nahajajo taki podpisi v rokah ošabne, razžaljene ženske... Oprostite, gospod Kamenski, ta neljuba razjasnitev naših zadev je bila potrebna. Prosim, ohranite nas ▼ dobrem spominu."
Vstal je, se priklonil in hotel vun. Toda Angelik ga je prijel za roki in prosil strastno:
"To ni vaša zadnja beseda, gospod Colletti, saj vendar nočete moje in Martinine nesreče..."
"Martina?" se je nasmehnil ponosno oče in ustavil za hip nemirni pogled na hčerkini sliki. "Martina je modro dekle. Ona ni sentimentalna, ve, da ji more nuditi le bogat mož, česar ji je potreba za življenje. Kamenski so sloveli po bogastvu..."
"Gospod Colletti! Prosim, rotim ris, ne govorite tako! Če je vodil vas hladen razum, špekulacija — Martina pa me ljubi in postane nesrečna brez mene. Naj prbda gospa Vidonijeva moje posestvo. V Martinini ljubezni sem močan — dobim službo, preživim Martino in svojo mater..."
"Službo?" se je zakrohotal Colletti. "Za kako službo pa ste sposobni, gospod graščak? Niti izpitov niste nare-
dili. Sanjarili ste, tratili čas in denar. Oprostite trgovcu, da govori tako."
Uničen, okamenel je stal sicer tako ponosni graščak pred Collettijem. Morda se je zasmilil hladnemu raču-narju; položil mu je roko na ramo in rekel prijazno:
"Žal mi je... Vem, da resnično ljubite mojo Martino, toda. za stradanje in trud niste ustvarjeni ne vi, ne ona. Nauk o bajti in ljubezni je prav lep, v resnici pa neizvedljiv. Žena, ki hoče živeti, bo tirala svojega moža tudi do zločina, da le ustreže svojim željam. Varujte se lepih žensk, gospod Kamenski."
Temnega obličja je strmel Colletti predse. Zavesa je zašumela, zavedel se je in nadaljeval:
"Vam, gospod Kamenski, ne kaže drugo, kakor da vzamete Vidonijevo Elviro. Ona je dobro dekle, in gospa Vidonijeva je sicer neizobražena ženska, toda denar raste pri nji, prepustite se njenemu vodstvu."
"Nikoli! Licemerci, hinavci! Le denar, človek nima vrednosti pri vas? Pri takem naziranju ni čuda, če ste prišli do zločina..."
"Do kakega zločina?" je zahripala gospa Collettijeva in stopila burno izpod zavese, kjer je bržkone poslušala že ves razgovor. Postavila se je zraven prebledelega moža in gledala z velikimi, ognjenimi očmi srpo v An-gelika. Še nikdar ni videl Angelik tako zoprne ženske. Nepobarvana, ne-počesana, vsa razmahana v široki halji, ki ni zakrivala rjavega vratu, ni bila prav nič podobna tisti Collettije-vi, katero je poznal Angelik. Zdaj ne zakriva barva globokih brazd, brez u-metnih zob zijajo prestrašena usta, brada drhti v nervoznem pričakovanju, na obleki vpije polno madežev, lepi, majhni pantofelčki so pošvedrani. Angelik se spomni dostojne, čiste ženske, svoje matere, in zastudi se mu zastarela koketa, zastudi do dna srca.
"Kakega zločina?" zakriči jezno, "prašajte svet, ki šumi o tem — a meni dajte Martino, da se ne okuži od vas. K svoji materi jo popeljem, pri njej jo shranim, da je ne otrujete... Skrili ste jo, a jaz najdem svoj biser..."
Hotel je skozi vrata, Collettijevi so mu zastavili pot. Rosne kaplje so stopile srditemu mladeniču na čelo, da si naredi pot, kar zazveni Martinin veseli smeh; sveža, rosna, stopi deklica v salon, razpletene lase prevezane z rdečim trakom. Bela batistasta o-bleka razodeva krasne oblike mladega telesa, živo rdi lice in usta, živo žari oko, ko govori smejaje se:
"Kakor junak tragične komedije, gospod Kamenski... Lepa so bila majnikova jutra in rada sem vas imela, gospod Kamenski, silno rada. Pa majnik gre h kraju... Vas čaka Elvira, jaz čakam drugega."
"Martina," je prosil Angelik, "ne govori tako brezdušno. To nisi ti, moja Martina, tega te je naučila mati. Pojdi, moje srce, pojdi z menoj od tukaj, pojdi k moji materi..."
Porogljiv smeli je odgovoril mladeniču. "Kaj menite, gospod Kamenski, da me sprejme vaša mati z odprtimi rokami," se je smejala Martina; "in če bi me, mar mislite, da bi jaz hodila z vašo materjo po kuhinji in polju, da bi se grbala pri igli, potila pri računih? Tako življenje bo dobro za Elviro, moja lepota in nrav zahtevata drugega. Prva in oboževana hočem biti. edeli ste to, vedeli, da mi ne morete nuditi bogastva, tedaj..." > Martina je udarila jezno z nogo ob tla, njeni roditelji so kimali, Angeliku je vzelo sapo. Nem od velike jeze in presenečenja se je obrnil in prišel nevede kako ne kdaj na konja in skozi vrata, katera je zaprl hišnik žalostnega obraza za njim.
Rano, rosno, krasno je majnikovo jutro. Dehti drevje, pojo ptice, zelene polja in griči. Svetal, srebrn trak, se vije Soča po prelepi krajini, po prašni solkanski cesti hite krepke brdjan-ke z visoko naloženimi jerbasi v Gorico. One srečujejo, pozdravljajo romarje. Romarji pa se ne zanimajo za ljubljenko pesnikov, za prozorno, krasno reko, ne za drzno stavbo novega mostu, ki raste pri Solkanu nad Sočo: visoko gori, poln obljub, utehe, se žari Marijin dom na Sveti Gori, daleč po dolu se razliva vabeči glas svetogor-skih zvonov.
Angelik jezdi, strmi pred sebe. Kipi v možganih, peče v prsih. Razžaljen je moški ponos, razžaljeno najsvetejše čuvstvo. Ta italijanska zalega! Glad-ka,_ mrzla, strupena kot gadi Taki ljudje so zmožni vsakega zločina. Lahko da so oropali ubogega otroka, lahko da so ga umorili... O mati! Kako prav si govorila — zakaj nisem veroval tebj, edini, zvesti... Martina, stru-penoglava kača, ne vredna pogleda dostojnega človeka, o čakaj — jaz se ti maščujem... Odpustil bi starim grešnikom, a tebi ne, nikdar. Samopašna ničvrednica! Zaradi tebe sem preziral nesebično, blago Elviro, žalil najboljšo mater, hotel trpeti pomanjkanje, revščino. Pa pokažem sodrgi, da mi
ni za ničvredno dekle, ki se prodaja tistemu, ki daje več. Pospešim poroko. Potem se bom vozil z Elviro mimo Martine, se smejal z Elviro, ne po-, gledal Martine. Žal ji bo. Nihče je ne vzame. Njemu pa bo Martina, kakor prazna pena, njemu bo tako hlad^ 110, tako mirno v duši.
Da, hladno, mirno. Odslej bo spal vse noči, črno oko ga ne bo motilo, jutro ne trkalo, klicalo. Hladno, mirno bo njegovo življenje. Izgubil je zmožnost, da misli in išče. On postane dober človek, se uredi, vzgaja otroke. Vedril ga bo materin usmev, sestrin pogled. Mirno, hladno bo njegovo življenje. Toda kdaj? Kdaj mine pekoča bol v srcu, se umiri razgreta kri? In to prazno, ki zeva krog-inkrog nanj, to prazno, katero je polnila Martinina slika, s čim to napolni? O prej neznane bolečine, kako mi tržete dušo! Zvonijo zvonovi, zvonijo, se glasijo iz mesta in z gričev, zvonijo k pogrebu moje moške časti, moje ljubezni. Nosil sem ponosno glavo, zdaj sem igrača nerazumnega otjroka... Kako preboleti vse to?
Pa kaj ni prenesla tudi Rozika enakega udarca, prenesla junaško? Res, toda drobno sestro bodri vera v višjo moč, ki ji črta, vodi pot...
Konj se spusti po skalnatem bregu, zavije med drevje ob Soči. Reka šumi tako vabljivo, žalostni junak strmi vanjo. Hladno, mirno bo njegovo življenje. Ne bo ga več mamila daljava, ne bo ga mučila razžaljena samozavest. Pa kje je pozaba, mir?
Vabljiva, svetla šumiš, Soča, nizko se klanja gosto drevje nad teboj. Lahko je ribicam v hladni vodi — še lažje človeku, ki ti počiva v tihem dnu... Poznam, Soča, tvoje tolmune. Otroka si zibala, srebropena, zdaj sprejmi mla deniča, zaziblji, upoki ga... Saj je mir le v tebi, v smrtti. Brezdanje črno o-ko ne prodre v globoki tolmun, razkošni smeh se ne sliši v tiho dno. Tako hladno bo, tako mirno... Tekla bo Soča črez plamteče srce, hladila, celila...
Ne, ne... V globino tolmuna bo prihajal materin jok. Doslej je bila pogumna, močna. Izginjale so njene nade, kakor izginja jesensko cvetje, vendar je upala... A ko ji priziblje Soča sinovo mrtvo telo!... Ah kaj! Mati, velika v veri, bo pač vzdihnila: Gospod je dal — vzel! Ne — ne —• Angelik. Mati, naivna v svoji veri, bo tugovala, da trpi sinova duša večne muke. Dušno, ne telesne smrti bo objokovala s krvavimi solzami, upognjena bo hodila ob črnih valovih, svet bo kazal s prstom za materjo samo-umorca... Zato proč, rjaveč, od mamljivih valov, k materi, da me tolaži, hrabri.
Že se bližajo prve solkanske hiše jezdecu, že se kaže grajska streha na nasprotnem bregu. V ranem rosnem jutru ždi grad pod bršljanovo odejo kakor poosebljena pravljica, se skriva za rosnim drevjem kakor začarana kraljična. Idilični tihi mir je danes okrog gradu. Ne ropoče mlin, žaga, železničarji se ne gibljejo okrog cevi za vodo. Svečani mir je po gorah, po vaseh, le v Angelikovem srcu vihra strast, nemir. On gleda na podrtine cerkve sv. Valentina. Porušili s6 jo v •jožefinski dobi, ko so podirali žrtve-' nike, zapirali samostane. Takrat je dvignila svobodna misel pogumno glavo — a zdaj... Zmagovito zrejo cerkve raz griče na Angelika, in podrtina opominja, vnema romarja... Zatreti je hotela svobodna misel pot na Goro, pomagati človeštvu do vrednega življenja, a človek poljubuje verige svoje nešpametti, roma, moli. Srpo gleda Angelik na visoko, Skalnico. Da ni teh ljudskih neumnosti, da se ni bojeval zoper nje, ne stal bi sedaj osramočen pred seboj, pred svetom. Bil bi bogat graščak in Martina ga' ne bi zavrgla. Zato pa mora nadaljevati boj, mora, do poslednjega diha. Morda da so res tu neke tajne oblasti, morda, pa on se nc ustraši, pogumno, trajno se hoče bojevati. Pa zakaj mu sili v spomin slika, ki mu jo je naslikala Rozika?
Ko se spušča mrak na Gorico, je rekla, ovija brda in griče, pospeši popotnik na solkanski cesti svoj korak. Skrivajo se stolpi in vasi, skriva se Soča pod obrežjem, Sv. Valentin, Sobo-tin, Sv. Katarina se zavijajo v tmino. Tesno postaja romarju pri srcu — dolga neznana pot je pred njim...
Kar zabrni v višini, se razlije po delu — kakor glas iz daljne obljubljene dežele, opomin, uteha potniku. Zvon umolkne. Pri stavbi solkanskega mostu se zasveti luč. Straža čuva nad novo železnico. Visoko nad to pa zažari druga luč, naznanja, da varuje višja moč okolico, da čuva, bdi Marijin dom na Sveti Gori.
Romar se ozira v luč, hodi pogumno svojo pot. Pa noč je črna. Zvezdice trepečejo, je ne razsvettljujejo. Nad zemljo razpenja zli duh orjaška krila, zre srpo na svetišča po brdih, dolih, sanja smele sanje: Raz griča bo pomel bele cerkvice, po dolu bo porušil ponosne stolpe, da ne bo budil zvon, ne vabil. Kakor na Sv. Valentinu bodo zevale prazne podrtine v nebo, oznanjale z^noga svobodne misli. Glasno kakor šumenje razljučenega morja bo zvenel takrat smeh zavrženega duha.. Zmagal je — kraljuje...
Sanja zli duh. Otožne venejo rože,
trta in drevje poveša listje. Divje sanje vznemirjajo otroke v solnčnih krajih, romar na poti blodi, se lovi za prividi.
Pa zabrni v višini, se razlije po dolu. Kakor glas iz daljne obljubljene dežele, opomin, uteha potniku. Zmagovite vstajajo cerkve po gričih iz tmin, v zlati zarji zažari Marijin dom na Sveti Gori.. .
(Dalje prih.)
Knjiga, ki ni bila nikdar tiskana.
To nenavadno redkost hrani rodbina knezov de Ligne. Knjiga popisuje trpljenje Kristovo, a nje črke so rezane v strani; da jih je laglje čitati, je stran bela, dno pa višnjevo. Občudovanje zasluži baje fina, natančna izvedba črk, ki so druga drugi tako enake, kakor da bi bile delane s strojem.
NAZNANILO.
Odprli bomo našo novo slikarsko obrt ali photograph gallery v YOUNG BLDG., in sicer dne
1. APRILA 1917.
,'Izdelovali bomo najnovegše vrste slike, veliko boljše kot kdo drugi v mestu.
Kot posebno darilo bomo dali z vsakim naročilom poročnih slik
ZASTONJ BARVANO VELIKO SLIKO
Pridite k nam pred poroko, da se domenimo in pripravimo, ker poročna slika je za vsak par velevažna.
Se priporočamo
ANDERSON STUDIO, Young Building.	Joliet, 111.
FARMA NAPRODAJ.
Iz proste roke in radi družinskih razmer proda podpisani svojo farmo 43 akrov 3 milje od mesta. Farma je nekoliko obdelana ter bi se z malim trudom v kratkem času naredila lepa farma. Na farmi so vsa potrebna poslopja, skoro nova. Za nadaljnja pojasnila se obrnite na lastnika: P. PE-RUSEK, Rib Lake, Wrs.	31t8
RABIMO PRIDNO DEKLE ZA Hišno delo. Nič pranja. Dobra plača. Vprašati pri: Mrs. Louis Sehring, 510 Bridge St., Joliet, 111.
NAPRODAJ 2 HIŠI IN 4 LOTE NA 431 do 437 N. Eastern Ave., Joliet. Ena ima 10 sob, 2 kopališča, 3 umivalnike, prostor za 3 družine. Ena hiša s 6. sobami, vse moderno. Več pove tam Mrs. J. D. Paige. 32t4
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu.
DRUŠTVO SV. DRUŽINE
(The Holy Family Society) štev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1917.
Predsednik........^..GRorge Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepec.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik................John. Petric.
Reditelj............... Frank Kocjan.
Nadzorniki:
John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar.
To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino.
To društvo ima že nad $2,100.00 v bolniški blagajni in je v devetnajstih mesecih plačalo nad $2,466.50 bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku.
Naznanilo I
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, da sem otvoril svojo
novo mesnico in grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjer imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrst'*j grocerije in drugih predmetov, ki spa-" dajo v mesarsko in grocerijsko področje.
Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam.
Moje blago bo najboljše, najčistejše in tudi po zmerni ceni. Spoštovanjem
John U. Pasdertz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj« in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
Alexander n^s^?
JTVChi. Phone 376 gj N. W. »27,
120 Jefferson St.
JOLIET, ILL.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za......................$12.00
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.M
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) z*.............HM
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...........v.......$7.M
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 itekl.) za $10J* S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.M
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................ ...$Mt
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za..„..........................$12Jt
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...................$6Jt
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ..................>■*... |7Ji
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................M.M
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................. .7Sc
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — PiSite v slevta-skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.

ChicyPhone 2768. N. W. Phone 1113.
I
I
JOUCT.IU*
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILLINOIS-
_____—--1 _jg*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
Ota telefon 405
S. Bluff St.. Joliet, HI.