List za šolo in dom.
----oO^StaseŠK*--
Izhaja 1. in 15. dne vsakega meseca, in velji za celo leto 3 gold. 50 kr. za pol leta ■ gold. SO kr.
Tečaj IX. V Ljubljani 1. aprila 1869.	List 7.
Tišje škofijsko šolsko nadzorstvo na Kranjskem od I. 1851. do 1. marca 1869. 1.
(Konec.)
Ker pa števila naj bolj jasno govore in resnico dokažejo, podamo častitim bralcem „Tovarša" kratek razgled tega, kar se je v tem času pri šolstvu na Kranjskem zgodilo.
I. Število šolskih otrok se je povzdignilo od 11.000 do 33.000.
II. Nova šolska poslopja so bila narejena: *)
V šolskem okraji	a. ali na novo postavljena	b. ali predelana	C. ali se še o njih obravnuje
1. V Ljubljani.		V dekliški šoli pri nunah	Pri sv. Petru *.
2. V okolici.	Na Igu, v Št. Vidu, na Dobrovi, na Brezovici, v Preski, v Smartnu, pri D. M. v Polji, vSostrovem, v Sentjakopu pri Savi.	Na Černučah.	V Sori, na Ježici, v Rudniku.
3. V škofjeloškem	Pri deški glavni šoli v Loki, v Poljanah, v Zalilogu, v Žabnici.	V Sorici, v Selcah.	Na Trati*, v Javorji, v Leskovici, v Stari Oslici, pri dekliški glavni šoli v Loki*. |
*) Kraji pod čerkami a. in 1». imajo svetne učitelje, pod čerko C. pa le tisti, pri kterih stoj! zvezdica. Narazen postavljena imena kažejo, da je bilo tam že poprej šolsko poslopje. Kacih 15—20 krajev ni naštetih, ker se poslopja niso kaj prenarejala, a plača je bila tudi pri poslednjih vravnana.
V šolskem okraji	a. ali na novo postavljena	b. ali predelana	c. ali se še o njih obravnuje
4. V kranjskem.	V Cerklj ah, vNa-klem, v Predosljih, Preddvorom.	Pri glavni šoli \ Kranji, v Smartnu, v Podbrezji, v Krizah, v Velesovem, v Zalogu, vSmledniku.	I v . V Sencurji*, v Kovorji, v Mavčičah, v Olševku.
5. V radoli-škem.	i V Zgornjih Gorjah, v Kranjski Gori, na Bistrici, v Ljubnem, na Bohinjski in Koroški Beli.	V Zaspch, v Beli Peči (Senfelsu).	Na Dovjem*, v Ratečah*, na Jesenicah, na Dobravi, v Lešah, na Ovšišah.
6. V kamniškem.	V Senbidu poleg Berda in na Berdu.	V Dobu, Vodicah Tunjecah, v Nevljah, Zgornjem inSpodnjem Tuhinu, na Goričici.	V Komendi*, na Homcu, v Radomljah, v Motniku.
7. V morav-škem.	V Moravčah, Dolu, v Krašnji, v Blagovici, v Kolovratu.	V Cemšeniku, v Z ¡Igorji.	V Sengothardu, v Hotiču*, na sv. Gori, na Savi, pri sv. Heleni, na Češnjicah.
8. V šmarij-skem.	V št. Vidu, v Žalni, na Kopanji, v št. Jurju, v V i š-n j i gori.	V S m a r i j i, na Kerki.	V Zagracu, na Polici.
9. V litijskem.	V št. Jurji.	V Ratečah.	VDoleh*,v Smartnu*, v Svibnem, v Kresnicah, na Prežganji, v Stangi.
10. V treban-skem.	VTrebnem, Zgornjem in Spodnjem Mokronogu, v št. Janžu, v Dolu, pri sv. Loreneu, v Čatežu.	V št. R n p e r t u , v Dobernčah, v Hinah.	V Žužemberku*, pri sv. Križu*, v Dvoru*, pri sv. Trojici, v Ambrusu, v Ajdovici.
II. V ker-škem.	V Leskovci, v Kerškem, Škoci-anu, pri sv. Križu, v Veliki Dolini, v Cadežu, v Cirklah, pri sv. Marjeti.	Na Bučki.	V št, Jernej i*, v Boš t aj n u*, v Ternu in v Studencu.
12. V rudolfo-vem (novomeškem).	V Stopiču, pri bv. Margareti, v Mirni peči, pri Beli Cerkvi, pri sv. Petru, v Prečni.	V Poljanici.	V Toplicah , pri št. Milielu*.
V šolskem okraji	a. ali na novo postavljena	b. ali predelana	C. ali se še o njih obravnuje
13. V metliškem.	V Podzemlji, v Dragatušu, v Adli-šičali, v Preloki, na Verhu, na Planini.	VSemiču, vMetli ki, v Černomlju	V Vinicah*.
14. V Kočevskem.	V Srednji vasi v Starem Logu v Spodnjem Logu, v Morovcah, v Polomu v Gotenici, v Kopriv n i k u, v Nemški Loki.	Na glavni šoli, > Banja Loki, pri Fari, pri Kostelu, v Osivnici.	V Mozetu.
15. V ribniškem.	Iv Ribnici, v So-d ražici, v Laščah, v Dobrepolji, v Ložkem potoku (povsod tudi razširjena), pri sv. Gregorji.	V Dragi, pri sv Kocijanu.	i V Strugah, na Robu, v Turjaku.
16. V verhni- V Polhovem Gradcu, Škem. v Horjulu, v Hote- deršiei.		Na Verhni ki, v Borovnici, v Preserji.	V Roteh, v Rakitni.
17. V idrijskem.	V Žireh, v Černem Verhu.		V Gadoviču, v Ledinah, v Spodnji Idriji.
18. V cirkni-škem.	Cirknica, Begnje, na Uncu, v Grahovem.	V Planini, pri sv. Vidu.	V Starem Ter-gu», na Ob loka h, v Studenu.
19. V postonj-skem.	VHrenovcah, na Vremu, pri sv. Petru.	V Postojni, v, Senožečah, v Razdertem.	V Ternju.
20. V ternov-skem.	V Tern oveni, v Košani, v Nadanjem 5elu, v Suhorji, v Knežaku, v Premu.'	V Marijah, v Postenji. |	•
21. V vipavskem.	V Vipavi, na Po-t dragi, v Gočah, v Etudanji, v Planini, na Slapu.		V Vrabčah, v Rzlu, v Podkraji,yV Pod-veljbu*, v Sturji*.
Iz tega razvidimo, da ni skoraj šole na Kranjskem, ktera bi ne bila v tem času prenarejena ali vredjena. Vstanovljenih je bilo 5 glavnih šol, namreč: pri sv. Jakopu v Ljubljani (čisto iz novega), v Teržiču, v Cernomlju, v Kočevji in Vipavi, ktere so postale iz farnih šol. Pri šolah na Igu, v Cerkljah, v Mengšu, v Moravčah, v Šentvidu pri Zatičini, v Čermošnicah , v Metliki, v Semiču, v Srednjivasi, v Ribnici (še dva), v Sodra-žici, v Laščah, v Dobrepolji, v Loškem Potoku, na Verhniki, v Zireh, v Cirknici, v /Starem Tergu pri Ložu, v Ternovem, v Hrenovcah so bili postavljeni podučitelji.
Ko bi se tudi izpeljalo vse, kar je pod čerko c. zaznamovanega (pa je reč še v obravnavi), bi vendar od 283 duhovnij, ktere bi imele po 17. in 336. šolske postave že v pretečenem stoletji imeti vravnane šole, bi jih vendar le ostalo 30 takih, kjer bi duhovni imeli za silo šole (kakor jih imajo n. pr. v Terstu in Gorici po 50); sedaj pa podučujejo zgolj duhovni učitelji v 50 šolah, ker tam šola še ni vredjena.
Iz tega, kar smo sedaj na vedeli, pa sledi:
1.	da je na Kranjskem od 1. 1851. res nova doba za šolstvo napočila, ker so bili pravi možje na pravem kraji, ki so to reč v rokah imeli;
2.	da cerkvena doba za šolo ni bila tako slaba, kakor nekteri hočejo imeti. Ta doba, ki je sedaj nastopila, bo dosti imela opraviti, da le ohrani to, kar se je bilo dosihmal s pomočjo duhovske in deželske gosposke vpeljalo ;
3.	da duhovni niso taki neprijatelji ljudske omike, ker v krajih, kjer ljudje nemorejo plačevati učitelja, ali, kjer šole niso vravnane, za „Bog lonaj" šolo uče, kar drugi ne store.
Na Kranjskem pa bo šolstvo napredovalo, ako se na podlagi, na ktero je bilo postavljeno, naprej zida in dela. Zložnost med duhovsko in deželsko gosposko bo naj lepše podpiralo šolo; ako pa tega ne bo, pa šolstvo gotovo ne bode napredovalo.
Zcinljepisjc v ljudski šoli.
(Dalje.) Prebivalci.
J. Rad bi zvedel, koliko ljudi živi na Kranjskem?
O. Na Kranjskem je bilo 1. 1868. 527.902 ljudi,*) tedaj več, kakor po 3000 na 1 □ avstr. miljo, tedaj manj, kakor na Štajerskem, pa več, kakor na Koroškem. Naj bolj obljudeni kraji v deželi so vzhodna dolenska pa kranjska in ljubljanska ravnina. Naj pustejše strani v deželi so okoli Snežnika pa severo-zahodnji rogelj kranjske dežele. Naj gostejše ljudstvo v vsi deželi ima ljublanjska ravnina, za njo pa prihaja koj vzhodno Dolensko z metliškim pa černomaljskim pogričjem.
Kar se pa spola tiče, pride na 1000 moških 1056 ženskih oseb. Kakor je sploh navada, je več ženskih kakor moških, posebno v večih mestih.
Po narodnosti je Slovencev največ na Kranjskem, njih je več kakor 90 % (ali odstotkov) v deželi; Hervatov je okoli 'i %, a Nemcev okoli 6 % vsega prebivalstva v deželi.
J. Kod pa prebivajo Slovenci ?
O. Slovenci so posedli vso deželo razun okraja kočevskega, černomaljskega, pa metliškega in nekih kosov okraja kostanje-viškega, kerškega pa novomeškega, tako da njihova last zalega brez malega 148 □ avst. milj ali 86 % vseh kranjskih tal. Slovensko narečje razpada na več podnarečij. Kranjski Slovenci se imenujejo Gorenci, Dolenci in Notranjci. Ne toliko po jeziku, kolikor po obleki, šegah in domačem življenji sploh, odlikujejo se od ostalih Kranjcev Kraševci, Pivčanje pa Ipavci.
J. Kje pa stanujejo Beli Kranjci, od kterih sem že slišal praviti; in kakšni so ti ljudje?
O. Ti so prav za prav pohervačeni Slovenci, ter govore lastno slovensko-hervaško narečje; ločijo se pa tudi po obleki (beli suknji iz domačega sukna, po kožuhu iz ovčje kože) od ostalih slovenskih prebivalcev (Černih Kranjcev). Prebivajo po jugo-vzhodnem okraji kočevskem, to je, po dolinah gornje Kolpe in Čubranke (v osivniški, farski, banjaloski fari), v černomaljskem okraji, po zahodnem delu metliškega okraja, kakor tudi ob veliki cesti, ki derži iz Kostanjevice v Kerško mesto. V jugo-vzhodnjeni kotu černomaljskega okrožja v Vinici in Bojancih pa pri žumberski vojaški Krajini na vzhod od Metlike v Preloki, Hrastu prebiva stara naselbina hercego-vinskih Uskokov, Serbov, ki govore po stokavško ohranivši se v svoji starodavni čistosti. Na brežini ali pobočji Gorjancev
*) cf. Diocesan-Schematismus anno 1869.
Pis.
v okraji kostanjeviškem prebivajo Hervatje (Čakavci), ki se ne odlikujejo po ničem od Čakavcev v Granici. Belih Kranjcev je kakih 40.000, Čakavcev 12.000, Štokavcev 3000; če torej prištevamo onih 40.000 Belih Kranjcev, ktere smo zgoraj prišteli Slovencem in Serbo-Hervatom, imamo na Kranjskem 56.000 duš ali 12 % vseh prebivalcev narodnosti serbsko-her-vaške. Imajo pa ti vsi v svoji lasti samo 1510 □ milj deželnih tal. V Bojancih in Hrastu je 600 Vlahov, ki so pa čisti Hervatje gerško-vzhodne vere; sosedje katoličanje jih le tako imenujejo, zato so nekteri hotli iz njih narediti Rumunce.
J. Koliko je pa Nemcev na Kranjskem?
O. Pravi Nemci na Kranjskem so Kočevarji, potomci stare naselbine franških pa durinških meščanov in kmetov, kteri so prišli pod nemškim cesarjem Karolom IV. na posestvo grofa Fridrika iz Ortenburka v Suho Krajino. Kočevarjev, znanih po svoji posebni obleki pa po ohranjenem starem franškem narečji, vseh skup je 23.000 duš.
Tirolski Nemci v Sorici pa v Dajnah na gornji Sori (kakih 1000 duš), ktere je tje preselil 1. 1160 frižinski škof na svoja posestva, so se že precej poslovenili. V Ljubljani stanuje več Nemcev; uradni zapisi 1. 1857. štejejo jih 5000 (?). Nemci prebivajo torej skupaj na samo .11 □ avstr. miljah.
J. Ali so pa na Kranjskem sami katoličanje?
O. Naj več prebivalcev na Kranjskem več nego 99% je rimskih katoličanov. L. 1868. se je štelo 527.456 rimskih, 229 vzhodnih, 125 pravoslavnih ali gerško-vzhodnih vernikov, 319 avgsburških pa helveških protestantov. Katoličani gerškega obreda in pa verniki gerške-nezedinjene cerkve nahajajo se samo med Serbo-Hervati, protestantje skoro samo v Ljubljani.
Prehodnost prebivalcev na Kranjskem ali hoja po svetu je precej znatna, naj večja pa pri prebivalcih kočevskega kraja, ki košarijo po domači deželi in druzih mestih in kronovinah avstrijskih in zlasti z južnim sadjem. Naj večjo stalnost kažejo večidel na kmetovanji živeči prebivalci rodovitnega vzhodnega Dolenskega. Večina Kranjcev, ktera gre na tuje, je na Nemškem, tujci pri nas so pa veči del iz nemških deržav ali pa iz Svajce.	(Dalje nael.)
Stari iu mladi Sloveiiec,
Myto.
0. Merces, vectigal, munus ad corrumpendum datum; let. muita zoll, goth. möta nhd. mautli mlat. muta, quod a mutare derivant.
8. Če tudi; navadna je Slovanom sploh, i po Slovenskem m i t o donum corruptivum, pre - p o d m i t i t i - ati koga corrum-pere (bestechen), miti ti se komu (sich einschmeicheln); potrebna mi je za tujko col, čolnar: mito, mitar, mitnik publicanus, telonarius, mitnica, mitarnica telonium, mitarstvo,-vovati tributum pendere, mito dajati, brati, jemati.
Mjšica.
0. I mysca bracbium, armus, nhd. maus arm-, daumen-muskel, vielleicht von der mausähnlich beweglichen erhöhung benannt; gr. fivs lat. musculus.
<S>. Rus. polj. brov. serb. mišica pa miška musculus, nsl. za miške se prijeti.
Migla.
O. Nebula gr. opO^V, ser. mih pluvia meghas nubes.
»S. Nsl. mižavo vreme düster; huc trahes, pišete Vi, etiam nsl. mezga succus arboris (tudi stsl. harz, baumsaft); mezgec rotzbube, inezgecast (mizgicast); m z e t i stillare, travnik vode nizi, iz breze inzi; muzeti; mežiti, omežiti, zmuzniti exalburnare ;mžen, meževen:to drevo še ni mženo schälbar, mladica mužena, vrba muževna; muža palus; muzgenojezero itd.
migniti.
O. Nictare, cf. ser. miš: nimišati oculos claudit gr. ¿m»; mižati-žq,, očino mižanije.
»S. Nsl. se piše mag-meg-migniti nictare (zwinken, mit den Augen winken), me-mi-mžati, žmanje n. mžanje, za-požmati n. za-pomžati, zamežati oculos claudere, indormiscere; mežgetati blinzeln, tudi mežurkati cf. zažmurke oculis clausis; megetati micare (zucken, schimmern), migljenka flitter.
Miz da.
O. Tudi müzda ¡iiff&dg goth. mizdo, mhd. miete, lat. mereri, merces, premium, donum; mizdinikü mercenarius.
Ce se prav vjema z gerškim, služi mezda vendar dobro Slovanom i meni, mezda- ovati ali mezdo dajati t. j. plačevati.
Minina.
O. I manina deminutio, mini-šini-stvo, mini - meni-manl-šina minimus; damnum.
8. Kakor velmi, mnogmi, imate tudi minimi minus; miniti sg in minjati-jajq, minui.
MIneti.
O. Mlnj^ - niši putare, - sg videri; minenije opinio, mnimu part. (d. vermeinte) n. pr. mnimaja pravda, munimaja ta klgtva itd. (ser. man cogitare, unde manuša homo nem. mann, mensch); cf. meniti-nj^-niši memorare, putare, dicere, -sg; menihu se za vinogradi.
S. Z mineti primerjate tudi m^dru prudens; nsl. mneti, menca suspicio, mnenje; vzlasti sem dvomil o meniti-menjati, a vidim, da je že stsl. navadna bila v sedanjem pomenu.
MIstiti.
O. Mišt^-stiši,-štati-ajq,, ulcisci, vindicare, defendere; m Is ti f. poena, ultio, m I s t o , - štenije, rus. pomsta, rad. mid metiri, cf. goth. mitan mhd. mezzen; - sg: mlsti sg jemu, mlstiti drugI druga, bratu brata.
8. Nsl. je le maščevati ali meščevati koga ali se nad kom, iz mestiti, meščenje; stsl. inestitelj,-niča, mestnik-ca, mestislav itd.
Melu.
O. Melu creta (kreda), syrtis ni fallimur, calx cf. rus. melu; meli f. nsl. m e 1 i n a syrtis mil f. mergelartige erde.
S. Kakor zelo z zalo se morebiti vjema stsl. melu k u parvus, tenuis seicht s polj. mialki, rus. melkij minutus, slov. malko (malek - melek) ?
Mera.
O. Mensura, regula, pondus; vi mer^ accurate; merila pl. statera, meriteli-ričij mensor, - rinoje pitije; ser. ma metiri.
S. Nsl. v eno mero in einem fort, zm ire j, v mer con-tinuo, vuzmer; kolomer zirkel, papierenes muster der Schneider; merilina čašica staterae; vii merilehu (Vid. vesii VI, 19.). Nekteri pa razlagajo zmiraj-ej-om iz miru pax ali pa še verjetniše iz miru mundus (rad. mi ire) ter pišejo zm?rom-aj, ne pa zmerom-aj.
Mesto.
O. Znamenito je le, ker ste pogosto pisali n. pr. vi se mesto hie, vu riby-hleba mesto loco am', zlo vi mesto zla vizdati; mestinyj kngzi loci, regionis; me s tin u loco conveniens, nuptlalis (mistinu), nsl. mestno vedenje, dete itd.
Mehu.
O. Pellis, uter; mešiku -Ici saccus; pera.
Mar ne tudi stsl. mehyri-hiri vesica; nsl. meliur-ir, mihur; iz meh follis je mešič folliculus (mošnjica, -njiček), mesnica utriculus sackpfeife.
Mgkn^ti.
O. Mekučati-ajg, mollescere, mgčiti mollire, - sg molliri; mgkota -kukota -kosti -čina mollities.
Nsl. pišem mehkota, mehčina, dasi mekak-ek, meh-kek, mehek-ak, comp. m e k 1 j i; mekina furfur, meča, mancati affricare, zman -zmencati atterere, mecati mollire.
Mgsti.
O. Mgt%-eši turbare, -s§ o bogatistve iactari, lugere; serb. mesti iniscere, -se turbari ser. manth, math agitare.
»S. Mesti butter riihren, metuda, smetana-nka-nica riihr-milch, smetki buttermileh, medelo riihrstock: ali iz mgsti je mgteži m. turbatio, confusio, - žinu — n i k u seditiosus, -žistvovati p. vstal je me te ž, metež vneti, vzbuditi, vzdvizati.
Možaku.
O. Mijži, m q,ž iku-ičišti vir, rus. mužiku rusticus, goth. manna, man homo, radix min aueta gutturali g.
8. Možina nsl. rusticus indolatus (možina cf. virago); mižati sg,-aj% sg,- žileti-ej% confortari, virum fieri,-žistvovati viriliter agere; mužestvo i ženistvo.
Mq,ka.
O. M g, k a a) cruciatus, tormentum; m^kari, m^čiteli ex-crucians, tyrannus, močiti torquere m^čeniku -ica martyr, mq,či-tinu ad poenam pertinens; b) farina, m^činu, farinae, - na kri-nica itd.
Po Vaše bi moral pisati obakrat moka; a da razločim besedo že po vnanje, pišem v pervem smislu le muka, mu-čitelj,-čenik-čenec, v drugem pa moka, mokar, močnik (muč-njak puis habd.).
Pašnik.
Kaj so domače naloge in kakošne naj bodo? Domače naloge so vprašanja, na ktera morajo učenci pismeno odgovarjati, ali sploh druga šolska dela, ktera morajo otroci doma izverševati. Ako se hoče z domačimi nalogami pravi namen doseči, morajo imeti take lastnosti, kakoršne imajo dobra in budivna vprašanja; biti morajo: lahke, kratke, razločne, določne, budivne in mnogoverstne. — Lahko je vse, kar je našim močem primerno. Domača naloga je lahka, če obsega, le to, kar so se učenci že učili, in če jo večina učencev brez posebne učiteljeve pomoči more izdelovati. Ako bi pa n. pr. med 70 učenci bilo le 5 ali 6, ki bi nalogo brez bistvenih napak mogli narediti, bi se ne moglo reči, da je taka naloga učencem primerna in lahka. Nasledki tega so, da učenci le popisan papir, ali pa še celo nič v šolo ne prineso, in vzrok tega je naj več le učitelj. Kratke so naloge, če ne potrebujejo preveč časa, da jih učenci zdelajo, da jim ni treba po več ur sedeti in pisariti. Nekteri učitelji svojim učencem preveč nalagajo, in ne pomislijo, kaj otrok more in ne more, in če tudi more, pa se vendar ne sme preveč vpregati, da ne onemore.
Sploh se manj pridni učenci, kterih je večina v šoli, velikih nalog ustrašijo, in se jih še poprijeti nočejo; kratke naloge pa vendar vsi radi izdelujejo. — Naloge so razločne, če jih učitelj razlaga in obširno razklada. Nekteri učitelji imajo to malenkost, da naloge še le konec šole narekujejo, in ker že čas prehaja, kar naglo vse povedati hočejo in tako učencem premalo ali nič ne pojasnijo. Določna je naloga takrat, ako učitelj učencem od pike do pike zaznamova, koliko in kaj vse tirja naloga. Če učitelj na tanko ne odloči, kako obširna naj bo naloga, so otroci nevoljni, in jo gotovo tudi pomanjkljivo izdelajo.
Ako je naloga primerna otroškemu življenju, in se vjenia z mladimi mislimi, učencem sploh dopada, in je budivna. Učitelj tudi ne sme naloge le vedno v eni in isti podobi učencem nalagati. Enakomerna reč se učencem pristudi. Potreba je torej, da so naloge raznega zapopadka in razne podobe, t. j. da so mnogoverstne.
Vprašanja. Iz vprašanj, ktera učitelj svojim učencem stavi, se spozna, kako je on izobražen in omikan. Vidi se
njegova bistroumnost, ročnost v govoru in sploh pravšnost za učiteljski stan.
Vprašavno učilo je umetnost, v kterej se učitelj nikoli ne izuči, ako bi tudi dosegel starost Metuzalemovo. Vadi naj se zgodaj, in naj nikoli ali prav pozno neha. Kolikor vestneji hoče učitelj opravljati svojo službo, toliko bolj si mora prizadevati, da se od dne do dne bolj uri prav spraševati. Po tem, kako učenci odgovarjajo, se vidi, kaj velja učitelj pri spraševanji. Kjer učitelj nežna spraševati, tudi šola nima življenja. Kjer pa učitelj dobro in čversto praša, tam otroci tudi čversto, živo in urno odgovarjajo. Taka šola je rodovitni vert veselega duševnega cvetja, kteri nam obeta naj lepšega sadu.
J. L.
Šolske stvari.
Iz slovnice. #") Sklon. Oče so bolni. Bolečine ubogega očeta so hude. Mati strežejo očetu. Zdravnik zdravi očeta. Vsi čujemo pri očetu. Z očetom bi vse zgubili. — Kolikrat se v teh stavkih spreminja ime oče? — Kdo je bolan ? Koga (čega) bolečine so hude ? Komu strežejo mati? Koga zdravi zdravnik? Pri kom vsi čujemo? S kom bi vse zgubili? — Tiha voda je globoka. Varuj se tihe vode! Ne zaupaj tihi vodi! Tiho vodo pusti! V tihi vodi so tomuni. S tiho vodo se ne šali! — Kaj je globoko ? Česa se vari ? Čemu ne zaupaj! Kaj pusti? Kje so tomuni? S čim se ne šali? — Sin našega soseda dela očetu veliko škodo na pašniku s svoje čedo. — Kdo dela škodo? Čegav sin dela škodo? Kaj dela sin? Komu dela sin škodo? Kje dela sin škodo? S čim dela sin škodo?
Samostavniki se v vsakem številu navadno šestkrat preminjajo. Ta spremen se imenuje sklon. Sklonov je torej šest.
Lepe umetnosti.
Poglavitne lepe umetnosti so: zidarstvo, d o 1 b n i š t v o, obrazništvo, glasništvo, govorništvo, pesništvo, i g r a v s t v o.
Zidarstvo je umetnost, ki se kaže ne le pri poslopjih za vsakdanje potrebe, temuč posebno v tem, da se zidarije ali stavbe posebno dobro razmerjene, izdelane in razdeljene.
*) Te dni sem izročil tiskarnici svoj rokopis: „Slovenska slovnica za p er vence", ktera pride tedaj v natis.	Vrednik.
Iz lepih veličanskih zidov veje nekak posebni duh. Zidarstvo je bilo že pri Gerkil» in Rimljanih zelo popolnoma, posebno so bila greška dela tako imenitna, da se njihovi ostanki že sedaj stavijo v zgled sedanjim stavbam. V naših krajih nimamo takih krasnih del, ker so predraga, vendar umen gospodar gleda pri zidanji zraven pripravnosti tudi na to, da ima vsaka reč pravo in lepo podobo.
Dolbništvo je umetnost, ki se kaže pri podobah iz kamna ali iz drugih priprav. Lepa podoba budi in vnema v človeku lepe misli in mu povzdiguje duha. Stara ljudstva so delala podobe svojih bogov, slavnih rojakov in junakov, da so jih tako hranili večnemu spominu.
Obrazništvo je umetnost, ki to, kar dela podoborez, kaže z barvo na platnu ali papirji. Tisti obrazar ali malar je umetnik, ki podobo tako izobrazi, da se v nji razodeva duh in lastnost tiste osebe ali reči, ktero hoče staviti pred oči. Naj večji umetniki tej verste so bili Rafael, Tiejan i. dr.
Glasništvo, glasba ali muzika je umetnost, ki ali s petjem ali po zglasbinim orodjem budi glase, s kterimi se kažejo občutki in tudi strasti. Umetniki tej verste so naj pred tisti, ki zlagajo ali skladajo glasbina dela, t. j. skladavci, drugič pa tudi tisti, ki znajo to , kar je skladavec zložil, lepo in primerno iz-verševati, to so godci.
Govorništvo je umetnost, ki se razodeva v govoru. Dober govornik je tisti, ki zna svoje misli dobro verstiti, izrazovati in jih razločno naznanjati.
Pesništvo ali poezija je umetnost, ki jo pesnik kaže v krasnih mislih, besedah in sploh v lepi sestavi in obliki. Beseda v pesniških izdelkih je bogata z raznim lepotičjem in naj več prav umetno zvezana, zato se imenuje pesniški jezik tudi vezani govor. Pesništvo pa je narodno, ki cvete naravnost iz prostega naroda, in umetno, ki obsega izdelke posamesnih izobraženih pisateljev. Poglavitni namen pesništvu je dušna zabava.
Igravstvo je umetnost, ki kaže djanja in dogodbe tako živo, kakor so se, ali kako naj bi se naj boljše in naravniše pred našimi očmi veršile. Dobra igra je prava učilnica človeške modrosti, ter nas prijetno uči, kaj je prav in lepo, in kaj ni prav in nepristojno.
ffioptsi m
Iz Tersta. Po vseh krajih, kjer so popolovali presvetli cesar, se sploh veselo terdi, da so hile Njih Veličanstvu tudi šole posebno pri sercu; v Reki so presvitli cesar v šoli govorili s posamesnimi učitelji in učenci in nekterim učencem še celo zlate podarili.
— V teržaški okolici so 21. preteč, m. med svojih šest zastopnikov v mestno svetovalstvo in deželno zastopstvo volili tudi bivšega učitelja sedanjega vrednika „P r i m o r č e v e g a", gospoda Ivana Piano.
Iz Gorice. [Postava veljavna za pokn. grofijo Goriško in Gradiščansko zastran šolskega nadgledstva). (Dalje)
f)	da napravljajo letne proračune za zaloge in druge šolske potrebščine, ako niso zato posebni organi postavljeni; da jih dajo občinskemu zastopstvu in da derže račun o prejetem denarju;
g)	da hranijo denarjoveljavne papirje, pisma, prejemščine i. t. d.;
h)	da napravljajo letni šolski popis, da na vso moč skerbe, da otroci šolo redno obiskujejo, in nasvetujejo kazni okrajnemu šolskemu svetovalstvu, ako se obiskovanje zanemarja;
i)	kar določuje učni čas na podlagi predpisanih šolskih ur; k) da čujejo, da se predpisani poduk daje;
1) da obiskujejo šole in se prepričavajo o njih didaktično-pedagogičnem stanji;
m) da gledajo na vedenje učiteljev, na disciplino v šolah in na
vedenje šolske mladosti zunaj šole; n) da učitelje v njihovem poklicu po moči podpirajo; o) da poravnavajo prepire učiteljev med sabo in z občino ali s posamesnimi občinarji (ako izvirajo ti iz šolskih razmer); p) da pozvedbo in menitve dajo občinskemu zastopstvu in višin» oblastnijam, kterim so opravičeni dajati tudi nasvete.
9. Krajno šolsko svetovalstvo nima upliva na šole za daljo odgojitev, ki so v zvezi z napravami za učiteljsko odgojevanje, le tam, kjer se oskerbujejo popolnoma ali po nekem na občinske stroške, ima krajno šolsko svetovalstvo upliv na nje, kolikor je povedano v §. 8 pod a—g.
§. 10. Udje krajnega šolskega svetovalstva, kterega sostava se mora naznaniti občinskemu zastopstvu in okrajnemu šolskemu svetovalstvu, izvolijo iz med sebe z absolutno večino glasov pervosednika in namestnika njegovega za tri leta.
g. 11. Krajno šolsko svetovalstvo se zbere najmanj enkrat vsak mesec k redni srenji (seji). Pervosednik pa sme vselej, in če dva uda zahtevata, mora poklicati izreden zbor.
§. 12. Da more krajno šolsko svetovalstvo veljavne sklepe delati, treba je, da so najmanj trije udje pričujoči. Sklepi se delajo po absolutni večini glasov.
Ako je enoliko glasov, določa pervosednik, ki ima tudi pravico, ustaviti sklepe, ki so po njegovi menitvi zoperpostavni, ali škodljivi
šolskemu interesu, ter ima to reč okrajnemu šolskemu svetovalstvu, da ono sklene, podati.
Pritožbe zoper sklepe in naredbe krajnega šolskega svetovalstva se podajajo okrajnemu šolskemu svetovalstvu in imajo odlašavno moč, ako se zgodi to v štirnajstih dneh po naznanjenju sklepa, zoper kteri je pritožba namenjena.
13. Noben ud krajnega šolskega svetovalstva se ne sme vdeležiti posvetovanja in glasovanja pri tacih rečeh, ki zadevajo njegove zasebne reči.
§. 14. V rečeh, ki so tako silne, da se ne more čakati na pervo redno sejo, pa tudi izredna ne poklicati, sme pervosednik samostojno narediti, kar je treba; mora pa brez odloga najdalj v pervi seji dobiti dovolitev od krajnega šolskega svetovalstva.
§, 15. Za nagledovanje šole v učbeno-gojilvenem (didaktično-pedagogičuem) oziru odloči okrajno šolsko svetovalstvo za krajnega šolskega nadzornika enega zvedenca izsred krajnega šolskega svetovalstva.
Krajni šolski ogleda (nadzornik) mora ravnati vse po dogovoru z voditeljem šole.
Ako nastane med njima kaka navskrižnost mnenj, prosita lahko oba razsodbe od okrajnega šolskega svetovalstva.
V šolah, v kterih je po več učiteljev, ima krajni šolski ogleda pravico, priti k učiteljskim konferencijam.
Kjer obsega področje krajnega šolskega svetovalstva več šol, odločita se za didaktično-pedagogični nadzor teh šol lahko dva krajna šolska nadzornika.
Oblast, šole v ta namen obiskovati, da se prepričajo v kakšnem stanu so, imajo tudi drugi udje krajnega šolskega svetovalstva. Pravice pa, kar si bodi potrebnega ukazati ali storiti, nima nobeden ud sam, ampak le vse svetovalstvo skupaj.
§. 16. Krajnega šolskega svetovalstva udje nimajo pravice do ktere odškodnine za opravila.
Za gotove stroške se jim poverne odškodba iz občinskega premoženja.
II. Okrajno šolsko svetovalstvo.
§. 17. Pervo više nadgledovanje ljudskih šol ima okrajno šolsko svetovalstvo.
18. Šolski okraji imajo tisti obseg, kakor politični okraji.
Mesta, ktera imajo lastno občinsko postavo, delajo vsako za se poseben šolski okraj.
§. 19. Okrajno šolsko svetovalstvo obstoja navadno
a)	iz pervostojnika politiške okrajne gosposke kakor pervosednika;
b)	iz enega duhovnika vsake verske spoznave, ktera ima v okraju nad 2000 duš. Volitev pripada škofijski oblastniji oziroma (pro-testantovskemu) starešinstvu. Zastopnika izraelitiške vere, ako bi se imel postaviti, izvolijo pervostojniki verske občine;
c)	iz dveh zvedencev v šolstvu. Enega voli učiteljska okrajna skupščina. Kakor drugi stopi v svetovalstvo vodja učiteljskega pripravništva, če tega ni, vodja okrajne srednje šole, in kjer
tudi take ni, vodja okrajne glavne šole. Ako ima okraj več viših šol enake verste, voli druzega zvedenca učiteljska skupščina izmed vodij teh šol. Ako ni v okraju nobene šole te verste, voli drugega zvedenca tudi učiteljska skupščina, d) lz dveh, in, kjer je več okrajnih zastopstev, iz enega iz vsakega okrajnega zastopstva, in, kjer ni zastopstva, iz dveh od deželnega odbora izvoljenih udov. Voliti se sme vsak, ki ima pravico biti izvoljen v občinsko zastopstvo, ktere v šolskem okraju ležeče
Občine.	(Dalje prih.J
— ( Deželno šolsko svetovalstvo goriško.~) Pervosednik bo c. k. namestil, svetovalec, gosp. baron Pino. Deželni odbor je svoja dva pooblaščenca tudi že odločil, in sicer gg. dr. Ponkli-a in Deperis-a. Druge svetovalce bode imenoval presvitli cesar.
— Dunajski učitelj Leidesdorf (judj je obsojen šest mesecev v ječo zavoljo motenja vere.
Iz Železnikov 17. marca. — Lepi praznik sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda smo po večletni navadi pri nas tudi letos prav lepo in slovesno obhajali. Večina naše šolske mladine, in tudi mnogo odraščenih je namreč vpisano posebej, potem pa še vsa šola skupaj v bratovščino teh dveh slavnih apostolov, in tako imamo ta dan od leta 1863. sim vsako leto slovesno sv. mašo, pri kteri šolska mladina poje. Otroci se vsako leto že dolgo naprej vesele tega praznika in pristopi tudi vedno vselej o tem času več ali manj mladine na novo k zgorej omenjeni keršansko-ljubni bratovščini, ki moli za zedinjenje naših narodskih bratev s sveto katoliško cerkvijo.
Kar ločitev šole od cerkve zadene, bo ostalo po Slovenskem menda največ povsod zelo pri starem. Narod naš se bo namreč težko z lepo sprijaznil s tem, da bi se duhovščini, ktera je največ vsa goreča za ljudski poduk in domače šolstvo, vzel vpliv do narodskih učilnic. Dobrim učiteljem pa, — in hvala Bogu, sej jih imamo vendar lepo število, — dobrim učiteljem, pravim, pa bode tudi enako; dolžnosti svoje natančno spolnovaje bodo tudi zanaprej pravi dušni očetje svoje sebi izročene mladine, in tako je tudi prav. Vsak učitelj naj koraka po poti, kteri kazavec je rek: „Stori prav, pošteno stoj! nikogar se ne boj!" —
Z veseljem smo pozdravili vabilo v zadnjem listu „Tovarševem", ki kliče učitelje naše k perveinu vstanovnemu velikem zboru dne 31. t. m. v Ljubljano. Nadjamo se, da bo malokteri ud učiteljskega društva prezerl ta klic, toliko manj, ker gre upati, da leti zbori bodo poživeli zavest pravega učitelja, ter bodo splošni posveti in obravnave glede praktičnega šolskega poduka, zlasti pa mlajšim učenikom prava djanjska šola.
Rodoljub Podratilovski. Iz Ljubljane. Učitelji L šolskega okraja na Dunaji so poslali 11. p. m. zahvalnico vis. častitemu gospodu Francetu S ch m i e d m a i e r-ju, okrajnemu šolskemu nadzorniku tega okraja. V tej zahvalnici po-vdarjajo učitelji, kako obžalujejo, da zgube moža, ki jim je bil ne le dober in pravičen prednik, ampak tudi pravi očetovski prijatelj.
Pravijo dalje, da je njih veliko pri šolstvu začelo delati, ko jim je manjkalo skušnje, ko so še potrebovali prizanašanja. Ta čas jih
je gospod nadzornik pervi vodil in zbujal. Od tega časa se je pa se marsikaj spremenilo, vendar ostaja njih hvaležnost do gospoda, ki jim je dobro hotel, zmiram tista, ko nekdaj. Tem več jih misel spodbada, da to javno razglase, ker so se pod njegovim vodstvom zares srečne čutili, in tega nikdar pozabili ne bodo. — Pristavijo še temu, da bodo ljudje, ki spoštujejo blago serce in spoštenost, zmirom blagoslavljali njegovo ime in po vrednosti cenili njegovo tiho pa koristno delavnost. Podpišejo se za vdane in hvaležne sluge.
—	V seji verskega odbora 13. p. m. je bila debata o §. 50. osnove šolske postave, ktera zagotovlja soseskam pravico, da si smejo izbirali učitelje, ktera pa potem postavlja deželna šolska vlada. Večina je sprejela vladin načert. Menda ta §. tudi za šolstvo na Kranjskem ne bo brez pomena.
—	Pražki nadškof in kardinal je dovolil pristopiti v krajni šolski svet le pod tem pogojem, ako bo šola pravična cerkvi in verski izreji; nadškof v Solnogradu pa je prepovedal duhovnom službo šolskega nadzornika, dokler nadškofova vlada tega ne dovoli.
—	Priloga zadnjega našega lista, umetno gosp. Ant. Nedvc-dovo delo „Bone Ileus" prav živo priporočamo vsem pevcem in orglavcein in sploh vsem, ki imajo pravi okus o cerkvenem petji.
—	141 let že ni zadelo oznanjenje dev. Mariji na veliki četertek. V zadnje je bilo tako, kakor letos, leta 1728.
—	Slavna deželna vlada z razglasom 2. marca t. 1. s št. 1603 okrajnim šolskim gosposkam priporoča, da naj bi se v ljudski šoli tudi podučevalo v svilstvu (Seidenbau), in sicer tako in toliko, kakor se že sedaj tii pa tam podučuje v čebelarstvu in sadjereji.
— Za službena naznanila ministerstva za bogočastje in uk bode od leta 1869. na svetlo hodil posebni ukazni list, v kterem se bodo naznanjale zadevne postave in ukazi, premembe v osobji, razpisi služeb itd. Od meseca januarja do marca 1869. 1. pride skupna zbirka; od meseca aprila naprej pa bode ta list izhajal na mesec dvakrat. Polni iztis tega ukaznega lista velja za leto 1 gold. 50 kr., s poštnino vred pa 1 gold. 70 kr. Naročila se sprejemajo v odpravniji ministerstva za bogočastje in uk. (Expedit des Ministeriums für C. u. U.)
—	Včeraj je bil pervi vstanovni zbor učiteljskega društva za Kranjsko. Prihodnjič več o njem. — Sprejemnice smo poslali vsem dosedanjim udom; ako je kdo vendar ni dobil, naj se oglasi pri odboru.
K. učiteljskemu društvu so pristopili gg. : Franc Levstik, učitelj na Dobrovi; Jožef Kavšek, učitelj v Vinici; Josip Vovk, učitelj na Bohinski Beli; Anton Požar, učitelj v Zaspi; Blaž Kuhar, učitelj pri D. M. v Polji; Feliks Stegnar, učitelj v Idrii.
HflP"" Pritljan je Kazavec št. 1., 2 strani.
Odgovorni vrednik: Andrej Praprotnic,
Tiskar in založnik :
Jož. Rudolf Milic.