V neizprosni borbi proti kolo- radskemu hrošču se odraža skrb za prehrano Odkar se je po Evropi razširil krom-pir, so prenehale pogoste lakote tned evropskimi narodi in danes je krompir v mnogih deželah osnovna hrana. Tudi naša slovenska zemlja je znana po tem. da bogato rodi okusen krompir, ki pred-stavlja zelo pomemben artikel Ijudske prehrane v našib krajih Za nas bt bil torej težek udarec, če bi nam iz ka-kršnega koli-vzroka krompirja* prim&nj-kovalo. Kakor je krompir priljubljena firana ljudero in živini, ga prav tako rabijo ze hrano številne majhne živatce in rast-linice (bolezni-plesni), ki jib mora člo-vek preganjati kot svoie najhujše so-vražnike. ker mu kotzajedalci in boiezni odjedajp vsakdanjo hrano Med vserai terai najhujše pustoši krompit hrošč aii krompirjevec, seveda tam, kjer se naseli. Ni čudno, da 6e je raznesei po veeb de- želah paničen strah pred tem zajedalcem, ko se je v polovicj prejšnjega stoletja razširila vest. da hrošč v AmerUc: ne-zacržno napreduje in na svou poti uni-ču]e vse krompirjeve nasade V oašib krajib se je pojavil malo pred koncem druge svetovne vojne V ptujskem ^ltra-Jti pa se je skušal razmnožiti .ansko leto na področju štirih krajevnih tjudskib odborov Takoj potem ko je bil ta varni sovražnik krompirišč odkrit, so bili storjeni vsi potrebnj ukrepi. da se ? vsemi možnimi sredstvj in razpolož-Mivimi delovnirai močmi zaduše nie- ova gtezdišča Letos ga še ni na me6tih, kjei 6e ie poiavi! lansko leto. Ker na obstoja možnost, da se ie ze v lansljem letu preseliJ še dalie -v sosedne krajev-ne odbore, moramo biti zelo pozomi in moramo založiti vse 6voje raoči. da ga (Nadaljevanje na 2. strani) otfkrtjemo in tako; uničitno. Predvsem moratno brošfa zasledovati vsl, kl obde-lujemo polje in vrtove tn vsj ostali, Id tib kakršnikoli delo veie z naravo. V«ak solski otrok naj bo poufcen o Itrompirjevcu, ki )e pridrl v naš okraj, da bi nam požrl krompir Otrocl bodo tvonli prve brtgade, ki 6« bodo pod iz-košenlm vodstvoro borile protf hrošču. Letos v na&em okraju ne sme biti čio-veka, ki ima količkaj prilike prispevati k tafirantu hroiča, cia bi ga spoznal. Ves čas odkar je krompirjeva cima teltma, tnora biti krompirišfe vsaj en-krat )eden«ko akrbno pregledano. Z nre-dbo vlade FLRJ z dne 13. maja 1947 fljradm list FLRJ i\. 42<*324-47) je točno določeno, do je dolžan vsak pridelcvalec kronipirja najmanj enkrat tedensko pre-giedati svoj krompirjeV nasau, pred mno-žičnim preglpdom pa javitf krajevnemu ljud*;kernu odboru. kolikokrat je med tednom pregledal «vo) nasa"d in kaj je pn pregledu ugotovi! Ce «e prt pregle-du najde kakšen sumljiv primer, }e tre-ba istega takoj sporočiU krajevnemu Ijcdskemu odboru. ki ga more izrotiti ˇ odstvu antidorifome akcije pri okiaj* nerti poverjeništvu ia kmetljstvo. Kljub tolikSni nevarnosti, kl preti (crompir)u od koloradekegn hrošča, je se denef veliko Stevilo kmetovakffv in skupinovodij. kl se ne *avedajo svojih dclinostJ pri prpgledovanjo krompirje-vih nasadov Tako Imamr vrsto pnme-rov skupinovodi). ki ct> rkljub točnim navodilrm ki «o }ih prejeli od vodstva antidoriforne akcije ne xavedajo ivoje ost bne orfcmvornosti za piavofasno od-Itritje okuibe po hro^ču na dolofenih jlm sektorjih Skupinovodia Klinar, An-ton \z Grajcne le vodi! svojo skupino ob p.riliki prpgleda krompiri^f dne 15. tnaja okroo krompinevib nasadnv te.h, »da nf i^otrebno etnpiti na njivo ker bi se povrr^ila zaradi teqa orevdjka ško-da na krr^mpirišfu« Prav 'ako površno ie bilo de?,o skupinovodje Crešmka z Mestnega vrha, katerega skuplna pre-gledovalcev hodi po krompirisčih ne da bi vedela, zakaj se nahaja na krompir-jevih nasadib. Pri naštevanjv takinlh slučajev eeveda ne smejo Izoetati KLO Cirkovci, Hajdina. Sobetinci in Trniče, kjer Se tisto malo pregledovalcev k:om-pfrišč vrši svojo dolžnost po cestah ali v sencl. Večji del krivde za takšno po-rršno delo pa j« le na skupinovodjih, ki go zadolženi dosledno opraviH svojo nal-ogo. Stroga kontrola bo ugotovila* v«e icalomarneže in bodo občutTio kamova-ni. Vsak kmetovalec, zadnižnik te: vsi ostali delc/ni lj^dje so morajo temeljHo lavedati nevarnosti, ki preti krompirju 6 strani koloradskega hrošča ter viožiti v pregledovanje v«o resnost Z vso vestnostjo izvršeni mnnžičnl pregledi nam bodo potrdili. da hroiča ni, ali pa omogočili njegovo pravofasno odkritje. Le na ta način ga bo tnožno zatreti in tako zavarovati krompir za naso vsakdanjo hrano. GJ.