Poslušaj glas vesti
fgoratem Zagorji na Hrvatskem stoji samotoa koča, katero si je seiidal uljožen drvar.   Zdaj stauuje v tej koei atara vUova s svojim užž od» raslim sinom.   V rnalej, tesnej, aizkej in priprostej sobici je odbilo n& starej, lesenoj iiri ravno jedeuajst pred [rfludne, a gospodinja pripravlja kosilo,
priprosto kosilo, ksjti danes je včliki petek, najostrejši poat v oelem letn za vsacega pravega kristjaoa. Zdajci se odpr6 vrata, in na pragu se prikaže čvvsi mladenič v lovskej obleki, s puško iu lovsko torbieo v roci. Po vnaujpj podobi je bil zel6 oduren; dolgi lasjč niu so pokrivali čelo io erne oci so mu plainšle kakor živ ogeoj izpod ujoga.
rBodi Boga hvala, da si nž<? tukaj, Ijubi moj sin." pozdravila je skrbna^J mjiti sTCijega sina in priatopila k njetnu, da inu odvzauie bretne. nKadarkol^H te ni domi pri nieoi," nadaljerala je inati. rvselej ini je nekako težko pr^B srci zaradi tebe."                                                                                           ^M
Siu nokaj zagodroja, kakor da bi mater pozdravljal, a mati mu spraT^H puSko iu torbo v kot. Ko pa sin sname stiknjo s sebe, zavpije mati ^l^l ves glas:                                                                                                          ^M
^Bodi Bog z nami iu sveii kri?, božji, kaj se je zgodilo 3 teboj, dragi^| moj IvanV" Mati j« ugledala krvavo srajco na tclesu svojega sina.                  H
,,Ku, kaj se je zgodiloV" odgovori j«j sia osorno, rkaj neki druzega nego ^ li to, da mi eo prisli na slžd in trie ratiili v roko."
„0 moj Bog!" vzdUinila je mati, nali ti ne pravim vsaki dan, da Bi se •    poprijel uepoStencga dela, da si vsaki dan v nevarnosti in te isaki dan leliko smrt zadene!"  A lukaj vain morain povedati, da je bil Ivan lovaki tat iu je po tujih gozdib divjačino streljal.
..Vsacemu človekn je jedenkrat umreti," odvrne jej hladnokrvno sin. rTjodi si, da kdo poprej umre ali pozucje, to je pa5 vse jedno."
,Joj si ga meni, kako to govoriš, ljubi inoj ain! Bog nam ni dal aiv-Ijenja, da ga lehkouranu zapravljaiuo, nego dal Bam ga je v svojo Cast iu slavo.   Pdziti   narn jfj torej našega življenja. da si ga kolikor dlji? ohraniftio."
nZa svoj lasfcni užitek, hoteli ste morda reGi, ter v svojo slast in veselje, pa za ni6 druzega; t to svrio živim tndi jaz in Itdor Voli mi to Teselje krali, ta je moj sovražnik."
rNu, pa mi vsaj porfdi, kaj se je zgodilo, da iraaS krvavo srajco,'' vpraša ga mati drugič, ogleduTaje inn rano, katera ni bila ravno nevarna.
nDobro znate, da je ta čas najugMuejši za lov na divje peteline in zato   I ssin šel na. lov.  Ali kaj 8e zgodif Na kroglo iz moje puSke piileti tndi drnga krogla, ki me pa ni zadela tak4 bndo, da bi ne bil mogel bežati za ubitim pe-  1 lelinom. Zdajci zavpije narne gozddr, katerega do zdaj nisem niti opazil bil, ter I mi reče, da naj obstojini, ako hočcm, da mi krvt v žilah rie oljustavi, ali jaz se nisem ninogo brigal za njegoTO grožnjo, mnogo bolj sein s« brigal za lepega divjpga peteliua. Zdaj poei drngiii gozdarjeva puška, krogla me zadene v roko* in  tako je  lepi   peteliu prikd  dnigemu v roke.    0 jaz  ueumuež!   BU sem namreč pozabil, da je tudi druga oev moje dvocevke bila nabita,u
rM6lči," ti nesretino inoje dete; ali ti je morda žal, da uiai avojega bliŽBJcga lia življenji poSkodoval.
nGlava za glžvo, žMjenje za življenje, to je in bode vedno moje načelo!1*
nIn ravno to je, česarse jaz, uboga mati, toliko bojira, kajti dobro Tem, da m oecega dne ali domdv iei ne pomieš, ali pa, ie ae povrneS, rrneš se kot ubjjalec."
nIn teraii ne boto vi krivi, mati; kajti to, kar se navadno ubojsivo imenujo, v tacam  slnfaji je treba obrambe. i» moj prijatelj Andrejec mi je užč toli-
rati pripovedoval, kako bi njega užč davno ne bilo. ako bi se ne bil držal tega uaeela ter t>i se ga ne bil tudi poslu/.il aad pokojnim gozdarjem."
0 da bi mi biJo vsaj mogoče te iztrgati iz rok tega hudohnega in pre-greSnega človeka Andrejca, k&fcri ne pozua v celem letu nobenega pr&zuika, temveč vsak dan opravlja svojn vsakdauje pregrešno rokodelsLvo! — Io ali -.1 poaahii, da je daaes veliki petek? Mar uisi vsaj daaes mogel pasttti puške v niirn?"
nNikac ini mati iie govorite takč ati srce, vsaj znate, da uisem več otrok; lovcn je dan iu nof. svetek in petek, vse jednako."
MKrš<;atiskemu lovcu ae, Wmveč brezbožnemu lovcu," odvme mu maU -: solzami \ oč4b. ,,in ravno zato ga Bog zajtu.sča, kakor je tudi tebe isapuatil, moj grešoi siu.a
nMati, vi lako govorite, ker še vernjete v bodoče življeuje; naj vftffl Wode ta pvaaua vera, nu jai v to oe vfrujem, ter se ue bojun nikakeršnega rievidnoga gospodarja, niti Kogd saiuoga; jaz se bojtiu le tega, da bi jne ue dobil v stojo pest gozdar, katevega vidim, a uevidaega sodaika mi niti inar ni!u
nO DezosIiSane bnzboinosti la mpije mati 3 ireso&im glaaom, nali te je kaj tacego. učil tvoj rajnki oče, ali mar jaz, tvoja uesrečua rnati? Gotoro da ue; tiiarveč '>ui zloglasul Audvejec. traa na svojej vesti propatl tvoje cluše. On, ki je v grehib osfvel in se postdral, oii in oobeu drng te je tak<5 pokvaciit il<v se zdaj po noC*i klatiš po Uijib gozdih ter pobijaS divjnčino, hodfcč po stezi svoje laslne pogubp. Pošten človek 't tuoiitvijo začenja iu okomJuje svoje delo, a ti si aadužil v svojem srci posl^dnjo iskro do bogoljubnega življeiija, do vere in postav   božjih,  in jaz  slabotna  Žena inoram s prekrižaniiua rokama
globokeje potdplja v globimipo prokletsLva iu hudohije." Tu rekši, začno uboga uiati britko jokait.
nMati, uLohižite se!u reče siu z oekoltko bolj nfižnim gla3om, niiaj me stoji, kar koli bofie, pozneje hočeni painftuej^i biti, ali pa konec storiti s^o* jeinii življenju. Za zdaj mj je pa že veduo glavna skrb, da veselo živim, ker ini Ijiidje živirao na t^j zemiji sauio jedeokrat, in zakaj bi S8 tmli povoljuo ne naužili ti'ga življ^nja! V bodo^e življenje uimaui nobene vere, in kdo mi ^ie tudi porok, da bode ondu lepSe \a boljse ?J
^b rJezus KrisUis, sin božji, ki je za uas lm sveteoi križi uiurl in tretji ^BjUi slavuo od mvtTlfa vstalu — odvrne um za sveLo stvar zavzeta rnati s ^Brepkiu) glasnm; nnjegovo vstajenje DUin je porok za naSe pribodnje živJjeoje, ^Bp tudi mi bodoiuo, kakor bilku yl seaiena, kakor dau iz teinoo iioči, kakor ^Mzpčailad iz ziniskega spanja iu mrtviJa zopet k aoveruu življenju vstali." ^B lvau mtgne z ramami. rekof*: n^'se ^0 seil) ^11^' Jaz u^ slisaJ t Šoli, ^Bli da bi vsc to tudi verjel, k teinu uii maujka notvanjiiga glaau, ki bi mi ^Hbil porok, da je ^lovešfea favs-iL neiiinrjoča."
^m ,,VseiuogoČui Bog naj se t« uaniili, nesreLai človek! Kjegova milost ^Baaj obsije tvoj um. da bi se prfpričal iii spozual, česar iioceš verovati," to ^Hflkši, otide žalostna mati za sfojitni opravki, a lvau si v teni izmije ia oh-^BreSe rauo.
m                                                            ±*

Ko je mati skuhala in na mizo prinesla kosilo : prežgano jnbo in hlebd^ ^| krnha, potegne Iran iz lorske torbe Tclit kos pečenke in bokal vina, Wfl oboje postavi na mizo.                                                                                     S
BUž4 zopet si pozabil, da je danes Teliki petek," opominja ga skrbna I mati; ..(lober kristjan na U dan ne ji5 nobenega mesa, a zdrav in krepefc I tnladenič, kakerSen si ti, zdržf se tndi lehko vina, katero se na takoSen daa I saino bolnikoni v okrepilo dopnšSa."                                                                B
,,Kaj vani pade na nm," odvrne jej Ivan, ,,mi živimo tnkaj v samotj, I in nihče nas ne viiif."
nČe nas ne vidijo ljudje, vidi nas Bog," odgovorf pobožna Sena, nin to je vender «eI6 majhena žrtva, ki jo darnjemo predobremn Bogn s tem, 4i svoje greSno teW nekoliko pokorimo — v resnici ¦ majhena žrtva proti 6nitn neizmernim bolečinam, ki jih je njegov jedini sin na lesu svetega križa za nas prestal. Zakaj bi tedaj oa ta dan tudi ai\ vaaj nekoliko ne zatajili aa-mega sebe in ž njim čutili njegovih bolečin na sv. križi ?u
nJaz oe želim vaših naukov, mati, pa pustite tudi vi meni, dn delamt kakor si jaz mislim po svojej zdravej pameti." Xo rekši vsede se za miao ter prav po jaaaško obira rarzlo pečenjio iu pije vino, a uboga mati r tem srka prežgano julio, v katero si je skorjico suliega km]ia udrobila. Malo sta se mod kosilom Tazgovarjala.   Ko pa odjžgta, refie Ivali:
nMati, ali imate pop61ndne kak opravekV"
rSla bom v faro, da obiSCem grob DaSega izveličarja," odgovori mn m&K,
nfiavao prav, toliko laže bodete usliSali mojo prošnjo."
nEada, samo povedi, kaj Zeliš.*
nAndrejec je ustrelil danes velicega jelena, a nisva ga mogla odnesti, ker je aaju ngledal gospodar ter je za uama pogual tudi svoje ljudi; zatorej sv* jelena skrila, da ga popiludae odneseva in si ga razdeliva. Jeien leif.J za veliko peCino blizu dnega kamenitega križa, nU veste kje. Pojdite torej s košaro tja, in vzemite za dom dobro pečenko; kar ostaue, bomo «86 nt dmg kraj oddali."
Mati je uslišala sinovo prošiijo, da-sl nerada; nu bala se je še večjpga J zli, poscbno tega, da bi si njen hadobni sin ne najel tujlh rok v svojo m la^tno škodo.                                                                                                   H
Ivan popivai cel bokal vina, postane zaspan in len, zatorej se potegnefl v bližujej eumnati na postclj, naročivši 3c poprej materi, da ga naj za le«H koliko iastk zhudl, ako bi zoabiti zaspal. — Mati aiu to obljubi iu otide poV svojem opravku.                                                                                              1
Za dobro pol ure zasliši se v (Sumiiati jeCanje in britko vzdihovanje. To M je slisala mati ter je jela poslnSriti. Zopet Tse omolkDe. Mati vzame ko-fl Saro ter se uapravi ua pot. Ali Cnj! zopet jiio čuduo jeeanje 3 kratkiuiH presledki. — Veliko vpitje, iu potera globoki, težkl vždihljeji prizvali sofl matei- v čuiimato.                                                                                           H
Ivan jc trdo spal, ali na licu se mu je brala boleJina, krtevito so mvl »e napele žile io mizel pflt ga je oblival.                                                       I
nIvan, Iv»u, kaj tije? zbudi se!" 7pila je skrbna mati čvreto ga rukajoa^B
68
Ivan 38 hitro Vžilljflte, vprt svoje oči v mater, pogleda na okno, ter tpraSa: vAli se je zopet zjasnilo?1'
Ves Cas za tvojega spaaja m bilo niti uajmaajšega obl&čka na sebn, a ti si težko ječal in glasno si vpil, ter sem mislila jaz nboga mati, da te kaj bolf ali muči."
Ivan ter6č si p6t z obraza stresel je z glavo. rMati," reče naposled, nvi s sTojimi nauki in krčinar 8 svojim ponarejeoiin vinom zniedli ste mi možgane v gla?i tak6, da sem imel zelč hude in težke sanje. Kri nii še zdaj po žilah blodi. Čujte teiiaj! Zdelo se uii je, da stojim na visocem hribu v popoluoma neznanej mi deželi. Z visoke gore setti gledal v lepo pokrajiuo, razprostirajoSo se v gorBkem znožji — v krasno in diTno okolico, kakeršne še nikoli nisem, in je todi gotovo nikoli videl ne bodetn. Ali nisem ge dolgo radoval te krasote. SolDcet katero je vi začelka prekrasno sijalo, zakrili so črni oblaki in groboa tižina je nastala. Meni je bilo tak<> tesno pri srci, da vam tega popisati ne morem. Oči se mi ustavijo na nekej pre-krasnoj ogradi, okoli katere je vrvela velika množica Ijudi. Naposled se je jelo ljudstvo pomikati in sprevod se je začel, li kateremu se je pridružilo Se reč Ijudi, in Sli so skozi velika mestaa vrata via na prosto polje. — Sprevod se pomika na hrib. Ko so bili m.e vsi izvan mesta, ugledam t sredi Ijudstva ubozega čloTeka, pritisnenega pod težo velieega križa, zel6 utrujenega in od vseh strani zasramovanega."
nVseinogoiini Bog!" zavpije mati, nto je bU naš odrešenik, Jezus Kristus sam, katerega so peljali iz Jeruzalema na goro KalTarijo."
nKo sein ugledal ta meni se približajoči sprevod," nadaljuje sin, nhotel sem pobegoiti, ali — zauiaa! bil sem kakor pribit na zemljo ter se nisem mogel 2 mesta ganiti. — To je naredilo ^ino, ki mi je v glavo ndarilo, ter sem si t sanjah vse živo predstvavljal, kar sem oekdaj bral t sv. evangelji. — Havao pod menoj, kakor da bi se ta žalostna predstava zaradi mene vršila, slekli 80 Jeznsa jd ga jia križ položiJi. — Vsak udnrec Widi?a, s k»-teriin so. Kristusa na križ pribijali, segcl tni je globoko s srcč ler sein tudi jaz Bntil boleCine. Ali straSnejSi od vseh teh lank je bil pogled razpetega. Oči — še nikoli Disera videl tak6 goforefib oči — bile so r mene nprte, kakor da bi mi očitale, da sein tudi jaz kriv tega strašnega Kristusovega trpljenja. — A trinogi, kateri ga 80 tako grozovito lmičili. zrli so e posmehom in zadovoJjnostjo t mene, kakor da l>i mi hoteli reSi: ,,Tfojo voljo izpolnn-jemo!" — Mati, to so bile strašne sanje."
„0 moj sin! Bog daje večkrat ijudfSin sanje, da bi jo od greba regil; dobrim in Ukim Ijnd^m, ki imajo iSisto vest, daje ugoden počitck s prijetnimi sanjaini, a hudobne Ijudi Bog tndi v spanji kaznaje in preganja."
Matere nili pogledavši nadaljuje Ivao : nKo so povzdignili križ, začelo se je noro trpljenje za meiic. Ok<i razpetega odreSenika je bilo zopet obrueno v mene; ta ostri pogMd mi je suSil mozeg v kosteh in sreč me j« peklo kakor živ ogenj; kakor podnevai solnčni žarki prodiral mi je bolj m bolj v globočiuo srca ter mi je deial .tako tesnobo, da aein začel vzdihavati. Zdajci nastane nenadoma strašna tmina, silni grom prekine grobno tiišino in zdelo se nii jp, kakor da bi slišal glas: rTi si ga razp« na križ 1"

Uboga mati se je tresla po vsem telesn, io po licih so se jej vdrle de-bele soiz6. Prijela je sina za roko in mii rekla: nDaj Bog, da bi poslnSal t& glas svoje vesti. Lastaa vest ti je naredila te sanje. Ti gi razpel našega izTeličarja na križ s svojim brezbožniin življenjem, in ker tega nočeš pripo-zaati, očita ti tvoj uotranji glas tvoje grehe. 0 daj, poslušaj ta glas, ti ne-srečno moje dete!"
nVi to dobro zoate, mati," reee jej sin, ,da s tscimi rečmi Se nikoli niste nie opravili pri meni"
nXeiinmeži so, ki rerujejo v take (SenBarije in se boj6 svoje vestf. Vs»k človek si izbere sroj stan po svojpj volji in naravi. Ako ii kdo to, kar sem si jaz izbral hvali ali graja, to mi jn malo mar; jaz grem svoj naravai pot in malo me briga. ali storiui sebi kaj dobrega ali slabega."
nSn sam si priznal, da so te tvojo sanje zel6 gaoile!"
,ln kakd bi me ne? — V sanjah Bem se tudi jaz bal, ali zdaj sem ¦Aiijen, ter ne poznam nobenega stiahii — iko bi ne bil izpil toliko viaa, in da bi mi vi ne bili dajali toliko nepotrebnib naukov pri kosilu, gotovo bi bil ravno taki5 dobro apal, kakor drugekrati. — Nu bodi si temu, kakor mu drago, ne govoriva dalje več o tem.u
To rekši, vstane, obleče suknjo ia otide. A mati s solzaimi očmit oio-lijof se k B6gu, poišče košaro in otide za ujim.                                               .
m.
Nesrečna mati vdova 91 tolžži renio sree na grobu n&šega odreSoniki, ter iskreno moli, da bi se neskončno dobri Bog po zasluženji svojega danes na križi rezpetega in umrSega sina usmilil njenega izgubljenega sioa.
Zalostoo je stopala s košaro » roci proti <inem kiaji, katerega jnj je sin [van povedal, ter je pretekla sina in Andrejca. Vsedši se polng kameuitega križa, vzame evangelje, da bi Se jedeakrat prebrala trpjjenje ( Goapodovo.
Gvonoovit pok iz pu?kf> in te?.ko ?.aj6čanje ustrašijo \>bogo ieno, tla vstane in se trese kakor giba na vodi.    Neka firna siutaja so poiasti njeue duše.
rO Bog ! uionia je luojega siua zadela ta krogla," hila jej je prva misel ter pohiti proti {nieni kraji, od koder je sližala ječanje.
Komaj je nekoliko korakov storila, ngledala je človeka, ki je s težkimi koraki skozi gosto grmovje proti ujej atopal.
Vznemirjeno sroA jej je silno bilo in poprejžoja slutnja se je še bolj polasti, da se je v obližji nesreSa prigodila. — Hitro stopa dalje.
Koraki se jej bolj in bolj približujejo, in zdajci stopi iz goščave Itan ooaeč na ramab svojega tovžriša Andvejca. stavega. grešnika, ki so je ves bled in prepadeii čvrsto držal okoli vratu niočnega inladtni(5a.
rMati, idite hitro v vas po ilubovna, a jaz bočem v tem ranjencu ob-vezati rano."
PrestraSena žona je takrtj videla, kaj sa je dagodilo, ker tacega dogodka se je yedno bala. Niti besedice ue izpregovorivži liilela je po duhovnega gospoda.
Ivau položf svojega starega tovariša na zemljo, položivži suknjo pod njega.   Nu, naj povemo, kaj se je zgodilo.   (Jozdar jima je priSel na sled,
                            65
ravno ko sta hotala zjutraj ubitega jelena oa varncjši kraj odnesti. Baztha-eni Andrejec sa takoj posluži svojega orožja, ali U pot bres Tsega uspeluv liozdar, ae brineč se za nikogar, sproži puško fanjt ter ga smitno rani. Da-si je gozdar saru bil, in Ivauova pnžka dobro nabita, veader ai Ivan mislil f tem Irenotku na nič druzega nego na to, kako bi svojega starega tovariža spravil v varno zavetje in mu, ako mogoSc, pomagal. Ker sta na take do-goilke Ijila veiluo pripravljeua. zato sU ime/a r priprari rse potrebfle strari za obvezovanje ran. in Ivau je bil zdaj raaoceluik.
nCudiš se temu, kaj ne, Ivau," reče Audiejec, rda želim duhovnegft goapoda V   Ali življeuje moje je na konci, to jaz dobro uutim."
Irao je ve3 osupel stal in posluSaL
rKadar človeka življenje zapnšča, zapnšfiajo ga tudi zmOte in strasti," nadaljuje staruc, ,a i smrti je resnica; zato pa želim popraviti, kar še pc praviti raorem.
,,Pusti take sanjariju zdaj na strau," tolažil ga je Ivan, rter glždi rajše na to, da si i nepotrebnim natezanjem duha šo bolj ne pokvariš STOJeg* zdrayja."
nJaz ne ozdraviai nikoli več, ter želini samo to, da bi mi bila vest zdrava, želim, da bi rssj jedno dobro deJo storil v svojem Srijenji, in da bi mi bil večni sodnik milostiv."
Osupneu ga je gledal Iran neVoliko easa, potem ga je vpvašal: ,,Maf (i verujež v nenmrjoSnost Sioveške duse in na večno življenje ?"
,,Verujem," odvrne mn Andrejee s ponosom in z nekacim vzvišenim glasoui, nverujein vse, cidkar mi je krogla zadala smrtno vano. Ali veS, kaj roe najboij prepri&ije o neumrjočnosti človeške duSe ? Moja vest! Ali maf raisliš, ako bi duša ne bila nemnrjoča, da bi se uii kesali svojih greb-07 id hiulobnih del ? Naša vest je oua teana zveza. katera se od uas nikoli 110 loOi, niti v vefinosti oe; pa uaj bi tudi spala. kakor moja. ves čas našega živjjenja, prebiidjtj se- mora, abo poprej ne, vsaj ob L^asu nale smrti, kadar jirehajamo iz tega življeuja v ve^nost. Takrat najbolje čutiino, kako se boji -lopiti na 6ni svet zaradi težkega bremena našib grehov. Moji grchi me bolj pekii in mučijo nego skelefa rana na mojem telesu !"
Ivau nehol^ sklene roki iu nagae težko glavo na prsi.
,,Ne žalaj po meni, mladi prijateij moj! Ti imai! Se dosti časa preiireti, in ravno ta najina lofitev je zaSetek tvoje srače in trojega duSaega blago-sianja. — Ali da to dosežeS, treba je, da voruješ vae to, kar ti t tem zadojem treiiotkn svcjega življeuja povem. — Jeden je vsemogočni Bog, katerega pra-viCna roka me je danes zidela, msne nevernika, kateri seni njegov sveti dan daues takč grdc oskrnnil; ali trdno upam, da me bode sodil po svojej ve-likcj milosti, ker acm preprifan, da si je ravno mene izbral, da tvojo odpadlo in propadlo duSo ?.opet k njenm pripeljem. ln jaz to tudi stoiim s tem, da U' opozarjam na fafiga, katerega sem jaz še aedavno tajil."
Ivan je vedno bolj poaluSal. V prsih ga je nekaj tižčalo, ter ni mogel niti besediee izpregovoriti.
nDeset svojih življenj bi rad dal za (mo jedno sanio, katero sem v svoj;>j mJadosti uoiSJ; kakor vroSa žrjavica, kakor strnpena kača muH me vest za to hudodolatvo zdaj v posledajih trenotkih  mojega življenja.   nDaj
56
Edaj odgovor," kliCe mi vest, ker na <neni svetn se deli z»9lnženo plačilo.« Zato, zato, ljubi moj rrijatclj. duša bode, dnSa mora na včke žiteti!"
V tem pride duhovnik, ramo ?e o pravem čas«, da ae je spokornik Andrejec še mogel izporedati svojih grehov in prejeti sv. reSnje telo kot po-potnico v večnost. Komaj da je vse to opratil, pade t popolno nezsvednost. Se jedenkrat vprS svoje nmirajoee oči t podobo križanega izveličarja, potem globoko vzdahne ter — udihne svojo dnSo.
Zdaj se raztopi led v Ivanovem srci. Z debelimi solzami v o56h in na veliko reselje svcje matere, stori obljnbo, da se hoče pokoriti in zapustiti svoje grešno življenje. Cestiti »ospod duhovnik, kateremu je Iran pod milim nebom sroje grehe z najreejim obžalovnnjem obstal, rzdigne klečetoga spo-kornika, ter mu ponarlja toe tolažilne besede Kristusove, katere je Ivan to-likokrat nž^ poprej slišal v 5cli in cerkvi, namreC bcsedc: .Večje je ve-selje t nebesih nad jeduim greSnikom, ki se spokorf, nego nad devet in deretdeset pravičnimi, kateri pokore ne potre-bujejo."                                                                                          , •  ,