Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak pctek ob 15. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celiu z do- stavo na dom po raznašalcih 5-50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmaijerjeva ui. 1, pritličje.desno // Telefon St. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // Leto XX. Celje, petek 2. decembra 1938 Štev. 49. Po prvem decembru Celje, 2. decembra. Včcraj smo slovesno praznovali 20- letnico zedinjenja. 1. december 1918 je j največji in najvažnejši mcjnik v zgodo- vini južnih Slovanov v teku zadnjih ti- soč let. Zato ostane trajno zapisan z zlatimi črkami v zgodovini našega na- roda. Vsakoletna proslava tega dne mora ostati za vse case naš največ- ji narodni praznik. Prvi december nas spominja vsako leto tisočletnega suženjstva, temnih davnih dni, ko je ječal r.as rod v su- ženjskih okovih in na lastni zemlji ro- boval oholemu tujcu. Toda vse neizmer- | ne žrtve, ki so jih doprinašali davni na- ši rodovi skozi mračna stoletja, polna muk in trpljcnja, polna ponižanja in sramotenja, niso mogle streti našega naroda, ki je moral do dna izprazniti čašo trpljenja na trnjevi poti skozi Gol- goto in ki je krvaveč iz- tisočerih ran na svojem mučeniškem telesu zbral po- slednje sile v obrambi svojih življenj- skih pravic ter srečno dokončal svoj največji dan, dan vstajenja in zlate svobode! S prvim decembrom pa ni bila za- ključena naša borba. Prvi december nas vsako leto znova opominja, da vztrajamo na braniku ljubljene domo- vine, ker temne reakcionarne sile še ne ntiirujejo, ampak so vztrajno na delu, da nas oropajo težkih pridobitev, za katere so neštevilni doprinašali največ- je žrtve skozi dolga stoletja. Prvi december nas kliče vsako leto v zbor, da položimo račune našega dose- danjega dela in snujemo nove načrte za bodočnost, ki bo terjala od nas še velikih naporov in žrtev za očuvanje na- ših pravic in v borbi za ureditev naših notranjih in zunanjih odnošajev. Prvi december pa je istočasno glasen memento, da je naša moč, naša usoda v narodnem cdinstvu in narodni slogi, v bratskcm utripu treh src, ki so se združila v eno telo in da je največji sovražnik našega obstoja bratska ne- , sloga, ki nas hujše ogroža, kakor vsi I zunanji sovražniki, katerih naklepi se | bodo razbili(ob granitni stavbi, ki so jo gradili s kostmi in betonirali s krvjo junaški borci za našo svobodo v teku dolgih stoletij in ki jo je posvetil s svojo plemenito srčno krvjo največji sin našega naroda — mučeniški kralj Alek- sander I. Prvi december je dan vstajenja naše- ga naroda k novemu lepšemu življenju, ki si ga moramo v bratski ljubczni in z medsebojno podporo urediti tako, da se izgladijo vse plemenske, verske in stanovske razlike, da se z združenimi napori izgradijo temelji socialno pravič- ¦ ne države, v kateri ne bo privilegiranih in zapostavljenih, čebelic, ki bi zna- šale svoj mcd v državni panj in trotov, ki bi brez dela uživali njihove sado- ve, ampak bo živel narod po geslu: »Vsi za enega, eden za vse!« in bo našel poslednji državljan1 svoj varen in Celje je svečano proslavilo 20-letnico zedinjenja Celje, 2. decembra. Celje je zelo svečano proslavilo 20- letnico zedinjenja. Ze na predvečer, v sredo, se je mesto odelo v državne za- stave, pročelje mesitnega poglavarstva pa je bilo v sredo in četrtek zvečer učinkovito iluminirano. Slavnostna sokolska akademija V sredo zvečer je priredilo Sokolsko društvo Celje-matica slavnostno telo- vadno akademijo v nabito polnem- Mestnem gledališču. Akademiji so pri- sostvovali tudi predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov. Mnogo So- kolov in Sokolic se je udeležilo aka- demije v slavnostnih krojih, v gledali- šču pa smo videli tudi več lepih ženskih narodnih noš. Ko se je dvignil zastor, je bil na odru ob navz>očnosti praporšča- kov z župnim, društvenim, naraščajskim in dečjim praporom ob sviranju državne himne izvršen pozdrav državni zastavi. Nato je ženska deca ljubko izvajala »Kola«. Eksaktne so bile vaje moške de- ce na gredi v domači sestavi. Moška in ženska deca je v zelo učinkovitih ko- stumih 'osvojila srca vseh gledalcev z izvajanjem »Ceške besede« z zaključno pesmijo »Teče voda«, ki jo je lepo pa- pel mali Peer. Člani so zelo pohvalno izvajali vaje na konju. Po sestavi in iz- vedbi je močno učinkoval nastop žen- ske dece s »Snom otroške duše«. Sklad- na je bila »Devetorica« moške dece, prav tako vaje ženskega naraščaja z veneki. Viharno odobravanje so izzvali člani z dovršenimi vrhunskimi prosti- mi vajami v domači sestavi. Moški na- raščaj je po več letih zopet nastopil na bradlji in se je dobro odrezal. Močno je ugajal ženski naraščaj z »Raznoterost- mi«. Clanice so cksaktno izvajale prosti vaji »Ritmična šestka« in »Borba in zmaga«. Zelo visoko stopnjo telovadne kulture so pokazali člani z vajami na drogu. Ob spuščanju državne zastave je godba zaigrala drzavn'O' himno, nato pa Pesem sokolskih legij. Posamezne točke je spremljal klavir, med točkami pa je igrala celjska železničarska god- ba. Akademija je po vsebini in izvedbi prekašala akademije v zadnjih letih ter je izpričala stalen napredek in viso- ko stopnjo sokolskega dela v Celju. prijeten dom. V tej narodni državi bo narod odločno izločil iz svoje sredine vse zločinske elemente, ki zaradi oseb- nih koristi podrejajo naše narodne in državne interese nenasitnosti tujca, ki nas skuša gospodarsko in politično za- sužnjiti. Tako zgrajena in urejena država bo naša dobra mati, okrog katere se bodo zbirali ljubeči otroci v stalni priprav- j Ijenosti žrtvovati v njeni obrambi svoje življenje. Proslava pred mestnim magistratom | V četrtek zjutraj je bila svečana služba božja v opatijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi ter v starokatoliški kapeli. Službi božji so poleg velikega števila prebivalstva prisostvovali pred- stavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, šol in korporacij, rezervni ofi- cirji, Sokoli in gasilci v krojih ter za- stopniki drugih društev. Na šolah so bi- le prisrčne proslave 20-letnice zedinjenja Ob 9.30 so se zbrali pred mesitnim poglavarstvom predstavniki vojaških in civilnih oblastev in uradov, sokolstvo s prapori, koroški borci, gasilci, zastop- niki društev, šolska mladina in velika množica prebivalstva, skupno okrog 6.000 oseb. Trnoveljska godba je za- igrala koračnico, železničarska godba pa državno himno. Nato je župan z bal- kona mestnega poglavarstva, orisal po- men zedinjenja ter vzkliknil Nj. VeL kralju Petru II., kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Ko se je vzklikanje množi- ce poleglo, sta zaigrali obe godbi po eno koračnico. Sokolstvo je krenil'O: z železničarsko godbo in prapori na čelu med navdu- šenim vzklikanjem zbrane množice iz- pred poslopja mestnega poglavarstva v Narodni dom. Ob 10. se je pričela v Obrtnem do- mu obrtniška proslava 20-letnice zedi- njenja. Proslave se je udeležilo mnogo obrtnikov. Sokolski slavnostni seji Ob 10.30 se je pričela v nabito polni j dvorani Narodnega doma slavnostna seja Sokolskega društva Celja-matice. Sveeanosti so prisostvovali tudi pred- stavniki vojaških in civilnih oblastev. Mešani zbor Celjskega pevskega druš- tva je zapel Premrlovo »Slovansko pe- sem«. Nato je društveni starešina br. dr. Milko Hrašovec v tehtnem in učin- kovitem govoru prikazal veliki pomen zedinjenja, označil naše glavne naloge ' za bodočnost ter podčrtal potrebo ! obrambne pripravljenosti vsega našega naroda in izvajanje gesla »Svoji k svo- jim!« Ko je pozdravil zastopnike vo- jaških oblastev je sokolska množica priredila viharne ovacije naši vojski. Ob zaključku svojega govora je br. stareši- na vzkliknil sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II., jugoslovenski do- movini in jugoslovenskemu sokolstvu. Po dvorani je zagrmel trikratni »Zdra- vo!«. Sledili sta deklamaciji pripadnika ženske dece in pripadnika moške dece. \ Salonski orkester,' železničarske godbe je zaigral potpuri slovanskih pesmi. Sledila je svečana zaobljuba številnega novega članstva. Ob zaključku je godba zaigrala himno »Hej Slovani!« in Pesem sokolskih legij, ki ju je pela vsa mno- žica. Ob isitem času je bila v Sokolskem domu v Gaberju slavnostna seja So- kolskega društva Celja I ob lepi ude- j ležbi društvenih pripadnikov. O prazni- ku zedinjenja je govoril društveni sta- rešina br. Franjo Vrečko. Tudi na tej slavnostni seji je bilo zapriseženo šte- vilno novo članstvo. Večerna povorka Ob 19. 'e krenila izpred Narodnega doma dolga povorka po Krekovi cesti, Gregorčičevi in Levstikovi ulici, Kralja Petra in Cankarjevi cesti, Trgu kralja Aleksandra, Ulici dr. Gregorja Zerjeva, Glavnem trgu, Gosposki ulici, Dečko- vcm trgu in Prešernovi ulici pred po- slopje mestnega poglavarstva. Na čelu povorke je korakalo vojaštvo s svetil- kami, sledila je železničarska godba, za sokolskimi prapori je stopalo okrog 350 sokolskih pripadnikov in pripadnic, njim pa je sledilo okrog 100 slovenskih fantov, deklet in mladcev. Ozračje so neprestano pretresali viharni sokolski vzkliki in navdušeni vzkliki občinstva, ki je tvorilo na ulicah špalir. Pred mestnim poglavarstvom je bil stik. Tu je prikipelo navdušenje do vrhunca. Ob ponovnem viharnem vzklikanju so se začele sokolske množice razhajati. Slavnostni koncert Ob 20.15 se je pričel v Mestnem gle- dališču slavnosten koncert v proslavo 20-letnice zedinjenja. Združeni zbori Celjskega pevskega društva, »Oljke« in »Celjskega Zvona« so ob spremljeva- nju orkestra zapeli državno himno. Na- to je orkester Glasbene Matice in Celj- skega godbenega društva pod vodstvom g. ravn. Karla Sancina izvajal Jenkovo overturo »Kosovo«. Orkester je tvoril harmonično enoto, zvenel je polno in je eksaktno rešil svojo nalogo. Mešani zbor »Celjskega Zvona« je pod vod- stvom pevovodje g. Avgusta Cererja skladno, čisto in z dobro dinamiko za- pel Jerebovo »Jutranjo«, Nedvedovo »Našo zvezdo in Vodopivčevega »Botra polža«. Sopranistka ga. Helena Lapaj- netova je s svojim barvitim, tehnično vseskozi izoblikovanim glasom in moč- nim občutjem zapela nežno nastrojena in melodiozna samospeva ravnatelja Karla Sancina »Poziv« in »Mors vic- trix« ob spremljevanju godalnega orkestra pod avtorjevim vodstvom. Moški zbor »Oljke« je pod vodstvom pevovodje g. Cirila Preglja izvajal Mir- kovo »Pradedom«, Prelovčevo »Jaz pa pojdem v daljne kraje« in Tomčevo »Gremo v goro vise«. Zbor je v zadnjem letu pod vodstvom svojega novega pe- vovodje znatno napredoval in je prido- bil na prožnosti in dinamiki, prvi tenor pa je zaenkrat še prešibek. Mešani zbor Celjskega pevskega društva je pod vod- stvom pevovodje g. Peca Segule ob spremljevanju orkestra izvajal Ada- mičevo »Budnico« in dr. Cerina »Jugo- slavijo«. Zbor je bil dobro naštudiran ter je pel skladno, precizno in z močnim zanosom. Občinsitvo je nagradilo vse iz- vajalce s prisrčnimi aplavzi. Slavnostni koncert je zelo uspešno zaključil vrsto lepih proslav 20-letnice zedinjenja. W^ "x % S3 K K W ČbA v noui Štirinad- f slropni lrQOVski palači, po še ne- po&nanif) nizkif) cenaf). K 5°: EL Mo3 W :«: Stran 2. »NOVA DOBA« Stev. 49. Sedemdesetletnica dr. Frana Tominška Preteklo soboto je Slovensko planin- sko društvo svečpno proslavilo v ve- randni dvorani hotela Uniona v Ljublja- ni sedcmdesetletnico svojega častnega predsednika dr. Frana Tominška. Jubi- lant je gornjesavinjski rojak. Študiral je gimnazijo v Celju ter je bil tukaj tudi v odvetniški praksi, zato hoče tudi naš list posvetiti zaslužnemu možu nc- kaj vrstic. Dr. Fran Tominšek se je rodil 26. no- vembra 1868 na Slatinah pri Gornjem gradu. Njegov dom se imenuje po do- mace pri Portovih. Stoji na gričku bli- zu tarn, kjer zavije banovinska cesta iz Gornjega grada v prelepi Horn, kake četrt ure od Gornjega grada. V tej mali skromni kmečki hišici je preživel dr. Tominšek svojo otroško dobo. Nadarjenega fanta so poslali v Ce- lje v gimnazijo. Tarn je prvič stopil v javnost s tem, da je organiziral sloven- ske dijake, da so pri svečani maši proti takratnim predpisom zapeli cesarsko pesem v slovenskem jeziku. V itakratni dobi je bil'Q treba za to mnogo poguma. Nagrada seveda tudi ni izostala, dobil je 16 ur karcerja. V začetku tega stoletja je dr. To- minšek že kot odvetnik v Ljubljani stopil v odbor Slovenskega planinskega društva, po nekaj letih pa je postal predsednik in je desetletja vodil to važ- no organizacijo. Pod njegovim vod- stvom se je društvo razvilo iz malih početkov v ogromno organizacijo, ki je napravila naše lepe gore dostopne najširšim slojem. Posebn'o je treba poudariti, da je dr. Tominšek pri tern svojem delu skrbno varoval narodno obrambni interes in preprečil, da bi prišle naše lepe gore v oblast tujerod- cev. Ko je dr. Tominšek odložil tež- ko breme predsedstva takrat že ogrom- ne organizacije in prepustil vodstvo mlajšim močem, ga je Slovensko pla- ninsko društvo v priznanje njegovih zaslug izvolilo za častnega predsednika. Castni predsednik dr. Fran Tominšek bi bil ob svoji znani skromnosti prav rad prikril svojo sedemdesetletnico, ka- kor se mu je to posrečilo ob šestdeset- letnici. Sedaj se mu pa to ni posrečilo in je tudi prav tako. Svečana proslava je jasno pokazala, koliko spoštovanja in naklonjenosti uživa dr. Fran Tominšek med Slovenci in da je javnost res želela temu dati tudi vidnega izraza. Razen odposlancev vseh podružnic SPD so se proslave v Ljubljani udele- žili tudi odposlanci turističnih organi- zacij iz Zagreba in Sarajeva, TK Skale in mestne obeine ljubljanske. V lepem govoru je sedanji predsednik SPD dr. Pretnar naslikal težko mladost in ' ogromno življenjsko delo slavljenca. Tajnik dr. Brilej je prečital pismene in brzojavne pozdrave bana dravske bano- vine, predsednika mestne občine ljub- ljanske ter češke, poljske in bolgarske turistične organizacije. Slednja je ime- novala slavljenca ob tej priliki tudi za svojega častnega člana. Dr. Tominšek je predsednik Slovanske zveze turistič- nih organizacij. Pri proslavi smo izve- deli, da se pripravlja zveza balkanskih turist. organizacij, v kateri bo včlanjena tudi Turčija in da je dr. Fran Tomin- šek predviden za predsednika te nove mednarodne turistične organizacije. Go- vorom oficielnih zastopnikov so sledili govori stanovskih tovarišev in osebnih prijateljev. Zlasti lepo je orisal slav- ljenčevo zvesto tovarištvo njegov dol- goletni sodelavec prof. Janko Mlakar, ki ob svoii znani hudomušnosti seveda tudi ni pozabil povedati, kako rie dr. Tominšek nekoč pred desetletji na po- vratku s planin pri »Korlu« sunil mač- ka ter ga nesel v nahrbtniku domov. Slovensko planinsko društvo je po- klonilo slavljencu pri proslavi krasno oljnato sliko mojstra Klemenčiča »Tri- glav s severno steno«. Kamniška po- družnica pa mu je izročila po svojem delegatu dr. Trampužu planinsko sliko kamniškega mojstra Koželja. Savinjsko podružnico SPD v Celju je na proslavi zastopal dr. Milko Hrašo- vec, konjiško pa dr. Teodor Sbrizaj. Opazili pa smo, da rojstna občina dr. Tominška ni poslala niiti pismenega pozdrava. Ko se oziramo na ogromno življenj- sko delo dr. Frana Tominška, moramo poudariti, da je bil slavljenec osebno vedno odločno naprednega mišljenja, saj je še danes predsednik Zveze jugo- slovenskih naprednih akademskih sta- rešin. V svojem dolgoletnem delu za SPD je bil vedno strogo nepristranski in nadstrankarski, zavedajoč se, da je ta organizacija last vseh Slovencev ne glede na politično ali svetovnonazorsko usmerjen'ost posameznikov. Njcgovo delo je zaradi (tega našlo tudi povsod | priznanje in hvalo. Iz vsega srea želimo dr. Franu To- minšku, da ostane med nami še dolgo vrsto let tako krepak in zdrav, kakor je danes. Gostovanje Mrakovega gledališča v Celju Krstna vprizoritcv Mrakovega »Groharja« Iz prejšnje sezone je vsem še dobro v spominu nastop Mrakove skupine, ki si je s kvalitetnim in dognanim po- dajanjem priborila namah sloves širom Slovenije. Kritiki so ugotovili, da se je ta skupina odlično uveljavila ob pro- fesionalizmu. Kakor prvikrat, prihaja Mrak tudi sedaj v Celje s krstno pred- stavo in to s svojo tragedijo o Grohar- ju. Kljub slabemu lanskemu obisku v Celju smatra za potrebno, da svoje no- vo delo najprej in predvsem pokaže eeljskemu občinstvu. Ker je prvi na- stop njegove prejsnje skupine vzbudil tako močan odmev po Sloveniji, bo na- stop njegove nove in še izbranejše skupine giotovo kulturen dogodek prve vrste. V Ljubljani n. pr. so bile pred- stave njegovega »Cajkovskega« tako močno obiskane, da so ljudje ponujali ' za stojišča po tri in še večkratno ceno. Opozarjamo že danes na predprodajo vstopnic, ki jo je iz prijaznosti prev- zela ga. Toševa v Celju. Krstna predstava bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču v Celju. Koncert Slavka Luk- mana v Celju Znani tenorist, operni in koncertni pevec g. Slavko Lukman bo priredil pred svojim odhodom k filmu v nedeljo 4. t. m. ob 16. koncert v mali dvorani Celjskega doma pod okriljem pevskega odseka »Vzajemnosti« v Celju. Gosp. Lukman je dosegel v zadnjem času s svojimi koncerti velike uspehe v Beo- gradu in drugih krajih naše države, iz- reden pa je bil njegov uspeh na kon- certu, ki ga je priredil pred štirimi ted- ni v Komnu v Julijski krajini. Na svojem celjskem koncertu bo pel skladbe Flajšmana, Pavčiča, Preglja, Verdija, Puccinija, Leoncavalla, Schu- berta, Gounoda in Padile. Spremljala ; ga bo pianistka gdč. Milena Oražmova. i Koncert g. Lukmana bo goitovo nudil i lep umetniški užitek. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goriearja vdove. Opoldanski vlak iz Celja naj vozi vsaj do Rogaške Slatine Nujna je potreba, da se z novim voz- nim redom doseže, da bo vozil opoldan- ski vlak iz Celja (12.45) mimo Grobel- nega — kamor vozi že sedaj — naprej vsaj do Rcgaske Slatine. Za to govore sledeči razlogi: Smarski srez nima poleg osnovnih nobene višje sole, tako da so vsi učen- ci primorani obiskovati sole v Celju in | KIHO METROPOL CELJE Eiiaaiai 2Jjn_3- decembra velik film našega Jadrana Mali admiral (Liebling der Matrosen) s sodelovanjem jugoslovenske mornarice. Traudl Stark, Wolf Albach Retty, R. Romanovsky 4., 5. in 6. decembra originalna dunajska glasbena komedija DUNAJSKE MELODIJE (Donauwellen) Marija Andergast Georg Alexander 7., 8. in 9. decembra globoko filmsko delo mednarodnega slovesa Nočni v a I č e k (Verklungene Melodie) Brigitte Horney, Willi Birgel, Hans Brausewetter so navezani na železniške zveze. Pouk dovršijo že dopoldne in morajo čakati na vlak, ki odhaja iz Celja ob 15.42. Tako izgubijo s čakanjem najlepši čas in pridejo domov šele zvečer. Ako bi sc pa mogli odpeljati z opoldanskim vlakom mimo Grobelnega naprej, bi prišli domov še celo h kosilu. Vlak ob 15.42 je navadno tako nabi- to poln, da mu ni nikakor v prid, da čaka nanj še v Celju toliko občinstva, ki se vozi le tri postaje do Grobelnega, da tarn prestopi v vlak proti Rogatcu. Večina teh ljudi je opravila svoj po- sel že v dopoldanskih urah in bi se bila odpeljala že opoldne, če bi imela priključek na Grobelnem. Opoldanskega vlaka iz Celja pa bi se posluževali v velikem številu tudi gost- jc Rogaške Slatine, bodisi da se peljejo le za popoldan tja iz Celja ali pa se slatinski gostje vračajo iz Celja, kjer so bili dopoldne po poslih. Tako bi bilo nujno potrebno v vseh ozirih, da se izpelje opoldanski vlak iz Celja mimo Grobelnega vsaj do Ro- gaške Slatine. Politični pregled X V popolni svobodi. Pod tern naslo- vom je obja^il ljubljanski »Slovenec« z dne 29. novembra 1938 uvodnik, iz ka- lerega dobesedno citiramo naslednje Lrdilve: > Vislice, glavnjača in konfina- cije so bile glavno sredstvo vladanja teh »demokratičnih« elementov, ki da- nes tožijo nad »reakcijo« Stojadinovič- Koroščevega režima, ki ni vsa tri leta vladanja niti enega človeka zaradi nje- govega političnega prepričanja zaprl ali mu sploh kakšno krivico storil. In kakšne so bile volitve pod režimi po- litikov, ki danes nosijo zastavo opozici- je? Uradnikom se je enostavno zapove- dalo, da morajo voliti režimsko listo; Kino Union CElJEpIedvaia: 3., 4. in 5. decembra velik zgodovinski film V glavni vlogi Anne Neagle in Adolf Wohlbrück, nepoza- ben iz filma »Carjev glasnik« Kraljica Uiktorija 6., 7., 8. in 9. decembra monumentalni film - največje filmsko delo v zadnjem času Pustolovščine Marka Pola Gary Cooper Sigrid Gurie | Octave Mirbcau — J. N.: Kandidat Bilo jc pred dvanajstimi leti. Nisem vedel, kaj bi počel. Mnogi neuspehi so me silili, da bi se obesil ali pa skočil v Seino. Bil je pa še en izhod. Prijavil sem se kot kandidat za volitve v za- konodajno skupščino v nekem voliv- nem okraju, kjer pa še sicer nisem nik- dar bil in kjer tudi nisem nikogar po- znal. Res je, da je mojo kandidaturo pol- uradno podpisal kabinet, ki tudi ni ve- del, kam z menoj in1 je v tem našel spretno in obzirno sredstvo, da se znebi za vselej mojih neprestanih in mučnih prošenj in nadlegovanj. Pri tej priliki sem imel z ministrom, svojim nekdanjim gimnazijskim tova- rišem in prijateljem, razgovor, ki je bil slovesen, domač, zaupljiv, vse ob enem. »Vidiš, kako ti gremo na roko«, mi je rekel mogočni in plemeniti prijatelj. »Komaj smo te izvlekli iz rok pravice — presneto nam je predlo — pa te bo- mo napravili za poslanca.« »Nisem še izvoljen«, sem zagodrnjal nevoljno. »Seveda, seveda! Toda najlepše nade imaš. Razumen si, osebno si prikupljiv, radodaren, če le hočeš; imaš tudi ne- precenljiv dar, da ugajaš. Možje, ki jih imajo ženske rade, so navadno tu- di ljudstvu priljubljeni. Stavim na te! Gre samo za to, da položaj dobro ra- zumeš. Sicer je pa zelo enostaven...« In priporočil mi je: »Predvsem nič politike! Nič obvez, ne zaleti se! V okraju, ki sem ga izbral zate, obstoji samo eno vprašanje, ki prevladuje vsa druga: pesa. Vse drugo ne pride v po- štev in je perfektova zadeva. Ti si po- polnoma poljedelski kandidat, še bolje, izključno kandidat pese. Ne po- zabi na to! Naj se zgodi kar koli v te- ku volivnega boja, drži se neomahljiv na tej izvrstni osnovi... Poznaš li peso?« »Pri moji veri, ne dosti«, sem odgo- voril. »Znano mi je samo, kakor vsa- komur, da se dela iz nje sladkor.« »Izvrstno! To zadostuje«, mi je pri- trdil minister pomirjevalno in prisreno. »Na tej podlagi krepko naprej! Obljubi sijajen pridelek, brezplačna umetna gnojila, železnice, ceste za prevoz tega zanimivega in patriotičnega pridelka. Napovej popust pri davkih, nagrade poljedelcem, težko obdavčenje konku- renčnega blaga... vse, kar hočeš! V tem oziru imaš polnomoč in1 podpiral te bom. Toda ne daj se zavesti v osebno ali splošno polemiko, ki bi postala lah- ko nevarna in bi mogoče s tvojo izvo- j litvijo škodovala ugledu republike. Kaj- ti, med štirimi očmi, moj dragi — ni- česar ti ne očitam, samo ugotavljam — nimaš popolnoma čiste preteklosti...« Nikakor mi ni bilo za smeh. Ujezile so me te besede, ki so se mi zdele ne- potrebne in neprijazne. Zavrnil sem ži- vahno svojega prijatelja in mu pogle- dal v oči. Lahko je videl, koliko sem nakopičil stvarnih in mrzlih groženj. »Bolj pravično bi bilo, da rečeš: Imava preteklost... Zdi se mi, dragi tovariš, da tvoja nima ničesar zavidati moji.« »Oh, jaz«, je dejal minister z izra- zom vzvišene hladnokrvnosti in brez- skrbnosli, »to ni isto ... jaz, moj ljubi, mene krije ... Francija!« In vrnivši se na mojo izvolitev je dodal: »Torej na kratko. Pesa, in šc pesa in zopet pesa! To je tvoj program. Glej, da ne zavo- ziš!« Potem mi ie izročil diskretno nekaj gotovine in mi želel mnogo uspeha. (Le jardin des supplices) TOLNENE TKAH1NE za damske obleke, kostume in pla'ce nudi vsakemu v veliki izbiri in po zelo nizkih cenah manufakturna in modna trgovina M. PiENliNIK.CElJE Ob stoletnici rojstva Janeza Hausenbichlerja (Dalje) Predaleč bi šel, ako bi hotel našteti vse neštevilne zasluge, ki si jih je pri- dobil v teku dolgih let javnega udej- stvovanja pokojni Hausenbichler na narodnem in gospodarskem področju. Najboljši dokaz, kako pravilno je ceni- lo savinjsko ljudstvo njegova zaslužna dela, je dejstvo, da so ga razne savinj- ske občine imenovale za častnega ob- čana, tako n. pr. občina trga Zalca, ob- čina trga Braslovč, občina Velika Pire- šica, občina Griže, občina Celje - okoli- ca itd. Za svoje zaslužno delo na gospodar- skem področju pa je prejel Janez Hau- senbichler tudi razne diplome in uradna priznanja s kompetentnih mest. Dne 4. oktobra 1890. mu je bila izročena di- ploma na deželni razstavi v Gradcu v priznanje zaslug na področju hmeljar- stva, Konjerejsko društvo za bivšo Šta- jersko mu je izročilo za zasluge na konjerejskem področju bronasto ko- lajno, Stajerska kmetijska družba pa mu je podelila za pospeševanje polje- delstva srebrno kolajno. Ako upoštevamo dejstvo, da so bila odlikovanja Slovencev v tistih časih s Štev. 49. »NOVA DOBA« St ran 3. kdor ni ubogal, je bil upokojen ali pre- stavljen ali celo odstavljen. Opozicija se sploh ni smela ganiti in orožniki so bili primorani razgnati vsak tudi po- slavno sklican sestanek. Laike in du- , hovnike ter predstavnike list so pred volitvami odgnali v zapor. Na dan voli- tev so Sokoli in četniki, ki jih je rcžim vpregel v svoj voz, z orožjem v roki strahovali celo vasi, da ne bi kdo črh- nil besedice zoper vladne kandidate, opozicionalno časopisje pa o kakšnem gibanju opozicije ni smelo sploh niee- sar poroeati. Vse drugače vlada dr. Sto- jadinoviča in Korošca. Noben človek ni bil, kakor je mogel s ponosoin pouda- riti dr. Korošec na svojcm veličastnem shodu v nedeljo 27. novembra na Vrh- niki, v sedanii volivni borbi zaradi agi- tacije za opozicijo zapri•; povsod po vs3j državi vlada najlepši mir in red, ker vlada strogo varuje volivno svobc- do, in zato nihče nima povoda, da bi se vznemirjal, četudi bi iskal za to pri- like. Opozicionalno casopisje mirno po- roča o shodih opozicije in govorih nje- nih kandidatov tcr dela zanje razpolo- ženje. Nemoteno se po vsej državi opo- zicionalci shajajo in govorijo ter agiti- rajo in se nikomur ne skrivi las, če se le drži postavnih meja. Nikcgar ne sili vlada, da bi zanjo glasoval, če ni sam toliko pameten, da ne ve, komu nai iz- rečc svoje priznanje in zaupanje, in ni- komur ne grozi s kakšnimi posledicami, 6e se bo posluževal svoje politične svo bode v smislu demokracije. Saj takega dejansko demokratičnega režima, kakor je današnji, Jugoslavija še nikoli ni imela!« X Volilno sibanje. Predsednik vlade in nosilec kandidatne liste JRZ za skup- ščinske volitve dr. Milan Stojadinovič je govoril v nedeljo na zborovanju JRZ v Bjelini. V ponedeljek je goivoril rio- tranji minister dr. Anton Korošec na manifestacijskem zborovanju JRZ v No- vem mestu in Crnomlju. Prosvetni mi- nister Magaraševic je govoril v nedeljo v Gabrovcih, minister za socialno poli- tiko in narodno1 zdravje Dragiša Cvet- kovič v Aleksincu in minister za gozdo- ve in rudnike Bogoljub Kujundžič v Gradačcu, Dolnjih Skublicah, Modriču, Vranjaku in Odžaku. V torek je govo- ril na zborovanju JRZ v Tuzli prometni minister Mehmed Spaho. X Državna kandidatna lista dr. Mac- ka potrjena. Kasacijsko sodišče v Beo- gradu je v soboto dopoldne potrdilo dr- žavno kandidatno listo z nosilcem dr. Vladimirom Mačkom. Potrjeni sta tudi državni kandidatni listi dr. Milana Sto- jadinoviča in Dimitrija Ljotiča. za damske plesne in večerne obleke se kupuje letos v ogromni izbiri v manufaktumi in modni trgovini M. Pšeničnik, Celje X Amnestija. Ob dvajsetletnici Jugo- slavije so kraljevi namesitniki izdali cbscžon ukaz o amnestiji in poinilostitvi j X Velike številke. Omladinski kultur- ] <:o poli'ticni list »Naša misel« objavlja v svoji številki z dne 20. novembra: Zadnjc case čitamo skoraj vsak dan ogr crane številke. Ce bi jih seštevali, bi kmalu prekoračili ne samo število moš- kega prebivalstva od 21. leta naprej, nego vsega prebivalstva Jugoslavia z deco in ženami vred. X Dr. Emil Hacha — novi president CSR. Ceškoslovaško narodno predstav- niatvo v Pragi je v sredo izvolilo prcd- sednika upravnega sodišča dr. Emila Hacho za prezidenta CSR. Za dr. Ha- cho je glasovalo 272 senatorjev in pc- slancev, 1 glasovnica je bila neveljavna, 39 glasovnic komunistov pa je bilo praznih. Vlada generala Syrovega je iz- ročila novemu prezidentu republike demisijo. Novi prezident je demisijo sprejel in poveril mandat za sestavo wo- ve vlade predstavniku stranke nar::l- rppEziDAvn PRODAlA ŠE CENEIŠE L flenur.r.kl I nega edinstva poslancu Rudolfu Beranu. Predsednik nove vlade je Rudolf Beran, podpredsednik in minister za Slovaško Karel Sidor, zunanji minister dr. Chval- kovsky, minister za narodno obrambo general Syrovy, finančni minister pa dr. Kalfus. X Splošna stavka v Franciji, ki so jo proglasili francoski levičarji v sredo v znak protesta proti reformam Dala- dierjeve vlade, ni uspela in se je izprc- menila samo v dclno stavko. X Usmrtitev vodij »Zelezne garde« v Rumuniji. Ko so peljali v sredo zgo- daj zjutraj vodjo »Železne garde« Cor- nelija Codreana in 13 njegovih sodelav- cev, ki so bili obsojeni na mnogo let ječe, iz kaznilnice v Ploestiju v vojaško kaznilnico pri Bukarešti, so po urad- nem poročilu hoteli obsojenci v nekem gozdu pobegniti, nakar so jih orožniki vse postrelili. KINO DOM CELJE Dne 2. in 3. t. m.: »Tajno povelje« Dne 4. t. m.: »Otok srnrti« Od 5. do 7. t. m.: »Beli tiger«. Od 8. do 11. t. m.: »13 stolov« ¦¦¦-.-.'¦'• ¦¦ .. ^> nmur MEHKA KOZA KLJUBUJE VSAKI STAROSTU ! Aktivni lecifin Solea-mila naj podpira delovanje hormonov I tudi v Vaši koži Domače vesti — Iz vojaške službe. Z vojaškim uka- zom z dne 1. t. m. je napradoval pe- hotni polkovnik g. Mihajlo S. Golubo- vič, bivši priljubljeni poveljnik 39. pp. v Celju, v čin brigadnega generala. i —Dunajska vremenska napoved za I aobcto 3. t. m.: Nobenih bistvenih spre- memb. Na hribih jasno, v dolinah oblac- no in megleno. Milo in megleno vreme bo še trajalo. Celje in okolica c Ponovitev sokolske akademije. So- kolsko društvo Celje-matica bo ponovilo tolovadno akademijo, ki je dosegla v sredo zvečer velik uspeh, v nedeljo 4. t. m. ob 15. v Mestnem gledališču. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Zaradi velikega za- nimanja priporočamo občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodaji. c Sokolski lutkovni oder bo vprizoril na praznik v četrtek 8. t. m. ob 14.30 v Sokolskem domu v Gaberju krasno božično igro Pavla Golie »Peterčkove poslednje sa.nje«, ki jo je priredil za lutkovni oder Mitja Švigelj. Opozarja- mo mladino in odrasle na to krasno igro. Pripravljcne so nove kulise in ueinkovita razsveitljava. Starši, vabimo vas, da privedete svo jo deco k predstavi! c Miklavževanje Sokola I bo v nedeljo 4. t. m. v Sokolskem domu v Gaberju oc. 18. dalje. Igral bo Jonny - jazz. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ne bo predavania. c »Peterčkove poslednje sanje« v Kledališču. Podmladka Jadranske s'trazc na drž. deški in dekliški meščanski šoli v Celju bosta vprizorila na Stefanovo v Mestnem gledališču »Peterčkove po- slednje sanje«, božično igro v 4 slikah, ki jo je spisal ravnatelj ljubljanske drame Pavel Golia. c Volilno gibanje. Socialni odbor mestnega sveta je na seji 1. t. m. skle- nil, da uvede s 1. t. m. rodbinsko dokla- do za delavce, ki so zapcsleni pri mest- ni socialni akciji. Doklada znaša za vsak delovni dan 2 din za vsakega otroka. c Miklavž bo nastopil v ljubki otroški igrci in bo obdaril pridne otroke v ' ponedeljek 5. t. m. ob treh popcldne v Narodr'.em domu. Starši, pripeljite svo- jo deco, pošljite darila in kupite vstop- nice v predprodaji v knjigarni K. Go- ričarja vdove. Vse vabi ženska podru?,- nica Družbe sv. Cirila in Motoda v Celju c Tujski promet, unii'ljivost in bre/- poselno;st. V novembru je obiskalo Ce- lje 1078 tujcev (940 Jugoslovenov ia 138 inozemccv) nasprcti 1213 v letoš- njem oktobru in 1020 v lanskem novam- bru. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 37 oseb in sic^r 10 v mestu in 27 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela se je od 21. do 30. novembra na novo prijavilo 136 brezposolnih, dclo je bilo ponujeno za 26 oseb, posredovanj je bi- lo 22, odpoltovalo je 18, odpadlo 63 oseb. Dne 1. t. m. je ostalo v evidenci 449 brezposelnih (348 moških in 101 žen- ska) nasproti 416 (295 rnoškim in 121 ženskam) dne 20. novembra. Delo do- bijc: po 1 mlinar in hlapec, 2 krojača, 7 kuharic, 4 kmecke dekle in 2 služkinji. c Koroški borci so zborovali. Krajevni odbor Legije koroških borcev v Celju je imel v nedeljo v hotelu »Evropi« se- stanek, na katerega je prišlo lepo šte- vilo koroških borcev iz bližnjih in od- daljenih krajev. Resnih obrazev so pri- hajali, zavedajoč se, da edino njim gre zahvala, da je Maribor že od prevrata naš. Postavili so severne meje, rešili so njim dano vojaško nalogo in izročili sa- dove svoje zmage v eksploatacijo mo- žem politike. Borci ob prevratu so imeli pred očmi edino skrb, kako biti najbolj koristen za domovino. G. predsednik je poročal o tekočih poslovnih zadevah. Pri slučajnostih so bili iznešeni razni umestni predlogi. Med drugim se je predlagalo, naj se deputaciji glavnega odbora pridruži delegat iz Celja. Za de- legata je bil soglasno izvoljen g. Ar- neje. Obenem je bil naprošen, da bi na odločilnih mestih iznesel vse želje, pro- šnje odnosno zahteve borcev. Ob prili- ki romanja severnih borcev na grob Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini- telja naj se borcem dovoli prosta voz- nina. Težko je borcem doma pustiti vse one revne in brezposelne, saj so se tudi oni kakor drugi udeležili bojev. Gosp. Brišček je z dokazili podprl zahtevo po priznanju dobrovoljstva koroškim bor- cem in navajal, kaj vse so rešili domo- vini, kar bi sicer gotovo zapadlo izro- strani avstrijskih oblasti prava red- kost, odlikovanja tako borbenih in na- rodno eksponiranih Slovencev, kakor je bil Janez Hausenbichler, pa docela iz- ključena, potcm moramo priznati, da je bil Janez Hausenbichler izredno delaven in za naš narod zaslužen mož. V svoji globoki ljubezni do slovenske- ga naroda se ni strašil Janez Hausen- bichler ne bojev ne žrtev in je v ogor- čeni narodnostni borbi vztrajal do kon- ca, visoko čislan od svojih prijateljev in rojakov, spoStovan pa tudi od narod- j nih nasprotnikov, ki so mu morali pri- znavati pošteno in nesebično dclo za ; naš narod. Janez Hausenbichler je bil ves čas svojega plodonosnega življenja odločen, samozavesten in ponosen Slovenec, ki ni nikdar klonil glave pred tujcem. Kot duhovit in izboren govornik je v jav- nem življenju znal vsekdar in povsod braniti cast in pravice zatiranega slo- venskega naroda, ki ga je ljubil nad vse V zasebnem življenju pa je bil po- kojni Hausenbichler izredno skromen človek, ki ni poznal napuha in ošabno- sti in je bil vsakomur — zlasti pa na- šemu kmetu — dober svetovaiec. V kro- gu svojih prijateljev in znancev je bil voscl in odkrit družabnik, ki je nad vse ljubil prelepo slcvensko pesern in slo- vensko govorico. Leta 1895. je ustanovil žalski tambu- raški klub, v katerem je sam marljivo sodcloval, dokler ga ni dolgotrajna bo- lezen priklenila na bolniško posteljo. Zaman je povsod iskal leka svojLbolez- ni. Dne 11. aprila 1896. je za vedno zatisnil svoje trudne oči. Veličasten pogreb v nedeljo dne 13. aprila 1896 je pričal o splošni priljub- ljenosti in vclikem ugledu pokojnega Janeza Hausenbichlerja. Pokojnika je spremila na njegiovi poslednji poti | ogromna množica ljudstva, v prvi vrsti savinjski hmeljarji, ki so s pokojnikom izgubili svojega največjega dobrotnika. Tako je zaključil svojo življenjsko i pot mož, ki je stal v službi naroda do konca svojega življenja. Podoben ne- ustraänemu vojsčaku na mrtvi straži je branil pravice zatiranega slovenske- ga naroda in stal vedno v prvi bojni vrsti visoko vihteč naš narodni prapor, za katerim je stopalo polno zaupanja in ljubezni do njega naše ljudstvo. Lik Janeza Hausenbichlerja, njegov narodni ponos in idealizem, njegovo ncsebično in požrtvovalno delo — nik- dar zase, ampal: vedno le za svoj ljub- ljeni narod! — naj nam bodo trajna vzpodbuda in svetel vzor globoke lju- bezni do naroda in do naše mile slo- venske zemlje! Janeza Hausenbichlerja ni več med nami, toda njegov duh še živi in njego- | va dela bodo živcla, doklcr bo bival ; tod naš rod! Slava spominu velikega rodoljuba in slovenskega prvoboritelja! Večna slava Janezu Hauscnbichlerju!« Kako velik ugled je užival pokojni Janez Hausenbichler med Slovenci, do- kazuje tudi nekrolog, ki ga je objavil po njegovi smrti dne 14. aprila 1896 »Slovenski Narod« in ki se glasi: f Janez Hausenbichler (umrl 11. aprila 1896.) »Umrl je — mož! Kje tak je še mej nami, Kot on, ki spi v prezgodnji groba jami ? | Umrl je mož! Umrl je mož pravice in resnice!« S. Gregiorčič. Savinjska dolina ie zgubila svojega vodjo, zatonila je niena svitla zvezda, — Janez Hausenbichler je izdahnil svo- jo blago, plemenito dušo, ki je, zapu- stivši onemoglo., od naporov utrujeno telo, poletela gori med zvezde, da prej- ' me tarn pošteno zasluženo plačilo. Janeza Hausenbichlerja ni več! Kaj pa znači to, ve in čuti ves Spodnji Sta- jer, zlasti Savinjska dolina, kateri je bil blagi rajni pravi oče in za katero ai je stekel nevenljivih zaslug. Nesebi- čen kakor malokdo, je skrbel za 3voje rojake kakor za otroka, proučeval vi- talna vprašanja in skrbel za napredek svoje ožje domovine. Ko je jelo pro- padati gospodarstvo, ko so začeli pešati vinogradi in so se kmetje vedno bolj pogrezali v dolgove, tedaj ni izgubil Janez Hausenbichler poguma, začel je misliti na nova sredstva, da si znova opomore borni ratar — in pomagal je. Poskusil je z nasadom hmelja, in ko se je poskus obnesel, je bodril rojake, naj se i oni poprimejo hmeljarstva. Spisal je v poljudnem slogu knjižico v pouk hmeljarjem in v par letih je dosegel, da je Savinjska dolina sedaj vprav po- gozdena s hmeljem, ki donaša leto za letom tisoče in milijone gioldinarjev v dolino, tako da se sme šteti mej najimo- vitejše pokrajine slovenske. To je zasluga Hausenbichlerjeva, on je položil temelj sedanji blaginji Sa- vinjske doline. Da povzdigne živinorejo, je ustanovil konjerejsko društvo, kale- remu je načeloval do konca svojega življenja. Učil je svoje rojake, kako je treba1 obdelovati in boljšati vinograde, usl.anovil šolo za pletarstvo, Savinjsko poswjilnico itd. (Konec prih.) AH ste že poravnali f narocnino • Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 49. panju. S sestanka je bila poslana glav- nemu odboru v Ljubljani naslednja br- zojavka: »Legija koroških borcev, kra- jevna organizacija v Celju, v imenu 690 članov poziva glavni odbor LKB v Ljubljani, da stori vse potrebno za priznanje dobrovoljstva ob dvajsetlet- nici Jugoslavijc«. c Stvari umorjenej»a Matevža Trat- nika so našli. Celjski orožniki so našli pred dnevi ob Savinji pri Levcu zavitek, ki ga je bila naplavila narastla Savinja V zavitku so bili čevlji, nahrbtnik, ura, ključavnica in žebljički, last krošnjar- ja Matevža Tratnika, ki ga je pred ne- kaj tedni umoril Ivan Spajzer. c Uradni dan Zboruice za TOI za Ce- lje in okolico bo v torek 6. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Zdru- ženja trgovcev za mesto Celje v Raz- lagovi ulici. c Mestno kopališče je od 1. decembra dalje odprto ob delavnikih od 13. do 20. ter ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. V ponedeljek bo kopališče zaprto kot doslej. Obratni čas je spremenjen zaradi premalega dopoldanskega obiska c Delavska godba apneničarjev Pc- čovnik - Celje obvešča celokupno član- stvo, da bo II. redni občni zbor v so- boto 17. t. m. ob 17. v prostorih gostil- ne Belaj na Polulah z naslednjim dnev- nim redom: 1. Citanje zapisnika zad- njega občnega zbora. 2. Poročilo pred- sednika, tajnika, blagajnika in nadzor- stva. 3. Sprememba društvenih pravil. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti Po pravilih imajo glasovalno pravico vsi člani, ki niso tri mesece v zaostan- ku z društvenimi prispevki. Ce bi ob na- povedani uri ne bilo navzočih dovolj članov, se bo pričel občni zbor po pre- teku pol ure ob vsakcm številu navzo- čih. Prosimo za polnoštevilno in točno udeležbo. — Odbor. c J«bilej gasilskcga veterana. V po- nedeljek 5. t. m. bo dopolnil g. Stefan Bomšek, posestnik na Sp. Hudinji pri Celju, 75. leto svojega življenja. Jubi- lant se je rodil 5. decembra 1863 na Prekorju pri Skofji vasi. 2e v mladih letih je izgubil svoje starše. V Tremer- ju pri Celju sc je izučil čevljarske obrti. Ko je odslužil vojaški rok, se je napotil v Trbovlje in služboval tarn tri leta kot čevljarski pomočnik. Nato se je preselil v Vojnik, kjer si je izbral Mari- jo Gorjupovo za svojo življenjsko dru- žico. Z ženo se je kmalu preselil v Ce- lje. Tu je služboval tri leta pri pokoj- nem notarju g. Kupljenu. V tern času si je ustanovil na Sp. Hudinji svoj dom. Leta 1900. *c. bil nameščen za grobar- ja na celjskem okoliškem pokopališču in je služboval v tern svojstvu polnih 18 let. Nato se je popolnoma posvelil svo- ji domačiji in poljedelstvu. Leta 1935. mu je smrt ugrabila ljubljeno in; izred- no skrbno ženo. Gosp. Bcrnšek je leta 1912. z nekaterimi še živcčimi ga3ilc.\ kot zavedcn Slovenec sodeloval pri ustanovitvi prostovoljnega gasilskega društva v Gaberju pri Celju in se šv vedno požrtvovalno in z vcliko vnemo udejstvuje v tern društvu. Za svoje ga- silske zasluge je projel v teku let več ocilikovanj. Od njegovih alrok jih živi osern: Mici mu gospodinji d'oma, Julka je soproga g. Špeglioa, bivšega blagaj- nika celjske okoliške občine in bivšega tajnika gasilskega društva v Gaberju, Nežika je vdova po trgovcu g. Gabro- nu, Frančka je vdova po stavboniku g. Kosu, Franc je hotelski uslužbenec v Zagrebu, Zinka je soproga izdelovalca pirotehničnih izdelkov $. Koštomaja, Vckoslav je trgovec in posestnik v Ce- lju, Maks pa brivec v Celju. Gosp. Ste- fanu Bornšku iskreno čestitamo k 75- letnici in mu želimo še dolgo vrsto 1st zdravja in zadovoljstva! c Coljski odsek Zvcze Maistrovih bor- eev bo imel svoj redni letni občni zbor na praznik 8. it. m. ob 9. dopoldne v sa- lonu hotela »Beli vol« v Celju. Poroeal bo tudi delegat zveze iz Maribora 0 važnih zadevah. Hubertus plasci nepretnočljivi od 175 din naprej pri tv. Franc Dobovičnik, Ceijtf. c Celjski šahovski klab je priredil v sredo zvečer prvensten brzoturnir, ki se ga je udeležilo 10 igralcev. Prvo mesto si je priboril g. Cijan z vsemi 9 doseg- ljivimi točkami, drugo mesto je zasedel g. inž. Sajovic s 7 in pol, tretje g. Gra- ser s 5 in pol točke. c Zetev smrti. V nedeljo je umii v Gosposki ulici 1 v starosti 35 let g. Maks Ledl, poslovodja tv. Zangger. V celjski bolnici so umrli: v soboto 40- lstni delavec Rudolf Jurgec iz Skalc pri Konjicah, v nedeljo 51-letni cinkarniški delavec Ivan Koražija z Zg. Hudinje h, 24-letna kuharica Jožefa Vidmarje- va iz Vojnika, v torek pa 49-letna dni- narica Terezija Petkovnikova z Brezja pri Mozirju. N. p. v m.! VOLIT V E! Predno creste v Celje, že dotna izvolite, kjc boste nabavili blago za zimska oblačila» Izvolite si najboljši in najcenejši nabavni vir. Blago želite dobre kakovosti. Cene morajo biti zmerne engros cene. Izbira dovolj velika za vsak okus, postrežba vseskozi poStena. Manufaktur na trgovina FRANC DOBOYICNIK, CEI^JE Vam vse gornje želje lahko izpolni. Ker je trgovina v stranski nepromctni Gosposki ulici, sestroco pazi na to, da je vedno blago vsaj nekaj cenej % da si na ta način privabi obilen obisk. VOLIMO torej ljudsko manufakturno trgovino F. Dobovičnik, Celje, ki se Vam toplo pri- poroča in Vam zagotavlja zelo ugoden nakup. Elst: Pazi na vlak! Pred leti se mi je nekaj zgodilo, o čemer sem doslej previdno molčal. Se- daj bi pa rad razodel to dogodivščino, ker se mi zdi največje junaštvo moje- ga življenja, čeprav sem zopet v dvo- mu — seveda sam pri sebi — ali je v tern sploh kaj junaštva. Nikakor pa tega dvioma nočem pokazati svoji fami- liji, zlasti še svoji ženki, ki me kaj ra- da podraži, da nisem dovolj korajžen, ko se rajši izognem sitnostim in pre- pirom tudi takrat, kadar je pravica na moji strani. V takem vzdušju ji krepko povem, naj mi pokaže še koga, ki si upa zaleteti se z avtom v drveči vlak, kakor sem to napravil sam, a se mu pri tern nie ne zgodi. Seveda proti takemu dokazu mojega junaštva je brez moči, a zame je domača vojna dobljena, kajti preostal bi še edino zadnji adut — 1 grožnja, da ponovim svoje junaštvo, tega bi pa niti familija ne hotela niti jaz za nič na svetu no napravil ponov- no. Takio sklenemo domače premirje in zaključimo razpravo o junaštvu kar s tern prvirn srečno prestanim slueajem. Zgodilo pa se je takole: Vlak se je vil ko dolga kača po stranski progi na- ših železnic, pogosto je zapiskal, zra- ven pa ropotal, da ga ni bilo mogoče preslišati niti nročno naglušnim uše- som. Avto pa se je pomikal tudi prav počasi, saj mi je previdnost že priro- jena. Vedel sem, da bo moja pot pelja- la preko proge. Zakaj bi tekmovala z vlakom, mar mu prepustim pnostovolj- no vse prednosti. Tako sva se bližala križišču. Vlak je še ponovno zapiskal, ker na križišču ni zatvornic. To je bil še posledrri opomin, .ki je itako vplival na mene, da sem krepko pritisnil na nožno zavoro. V tistem hipu pa se pre- trgajo na zavori žice. Avto poskoci kakor zbezlan teliček in seveda v vlak. TJsmiljene stopnice zadnjega vagona ga prestrežejo, primejo za blatnik, napra- vijo mu vdrtino v hladilnik in ga okre- nejo s ceste v jarek poleg proge. Vse se je zgodilo hipno in s strašnim tru- KČem, ki mi brni sedaj že nekaj let po ušesih, trga živca in se oglaša zopet in zopet v gluhih nočeh ... Pa čudo prečudno: Nikogar ni bilo, ki bi se zanimal, kaj se je zgodilo meni ali mojemu avtu, pač pa je prišla ko- misija, da dožene, kaj se je zgodilo vlaku. Baje je dobil tik stopnic drobno črtico za spomin. Pa ker je bil tuj va- gon in ga sosedje pri prevzemu niso »osporavali«, mi je bila tista črtica k vsej drugi nesreči odpuščena. Ostal pa je v meni nauk, ki ga rad širim, ker je bil meni milostiv: Ce se že želiš ka- korkoli zaleteti v vlak, pazi, da ga v nobenem oziru ne poskodujef?, kajti edino ta smisel morejo imeti belo-črni križi ob progi z določnim napisom: Fazi na vlak! ; c Andrejev sejem. V sredo je bil v Celju samo kramarski sejem, sejem ži- vine pa je bil zaradi slinavke in park- ljevke odpcvedan. Na kramarskem scj- rau je bilo v sredo znatno več prodajai- cev in kupcev nego v zadnjih letih. Kupčija jo bila prav živahna. c Za Miklavžev obisk na domu se pri- poroča gasilska četa v Celju. Naročila naj se oddajo v gasilskem dcmu na dvorišču mestnega poglavarstva. c Nočiio le!;annško službo ima od 3. do 9. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska win Celje. Od 4. do 10. t. rn. ima službo I. vod, inspekcijo na- mestnik ])oveljnika g. A. Košir. Sport >:' V držaMtii Higi so bile preteklo ne- deljo samo tri tekme: v Ljubljani Ljubljana:Gradjan3ki (Z) 0:0, v Beo- gradu pa BaskrHask 0:0 in BSK:Gra- djanski (S) 3:1 (1:0). - V tekmo\anju aa podsavczno prvesi- .stvo so bili v nedeljo doseženi nasled- nji rezultati: v Celju SK Celje :Atletiki 1:1 (1:1) in Amater:Olimp 3:0 (1:0). v Mariboru Zelezničar:Maribor 1:1 (1:0) in Rapid:Slavija 2:0 (0:0), na Jeseni- cah pa Bratstvo:Reka 2:0 (1:0). Kakor vsako leto dozdaj, se bo oglasil Miklavž tudi letos v veletrgovini K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra c. 7., da pošče med bogato izbiro nalivnih peres, pisemskega pa- pirja, albumov, knjig in drugih pred- metov najprimernejše za svoje velike in male obdarovance. Iz naših krajev Store š Miklavževanje So!