Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
G O
leto iv. št. 82
L S T R I J A
TRST, II. NOVEBMRA 1950
) 15
r ★ K M
S TV O
CENA LIR 20
Dolarska zrv se |e zaprla
Devolucija v ameriški ziiiiaiijiftrgovini - posletlica korejskega spopada
ZASEDANJE FAO
DAVTON IZZVAL vladno krizo v Italiji?
IZVOZ
1,1
Zgornji črtež nam ^fikazuje vpraia-nte tako imenova-^ »dolarske zevi«. r° vprašanje je v Podrobnostih sicer f®*0 zamotano, v “ls‘vu pa je doka. reProsto. Evropske “^ave uvažajo iz ‘■druženih ameriških držav več bla-Predvsem nena-otnestljive surovi-e> kakor izvažajo ZDA. Na drugi rani evropske dr-n?Ve.. ne morejo MvCati. pasivne raz-e ki nastaja med “vozom in iZV0Z0m dolarji ki bi jih /»služile s svojim ‘Vozom v druge de-e sveta; po vsem Vetu je namreč ? 'ko pomanjka-Je dolarjev, ker Ua več izvažajo e samo v Evropo temveč tudi v vse stale dele sveta.
''OVsod torej povprašujejo po dolar-"t da bi z njimi plačali ameriško aSo, ki ga nujno potrebujejo. Recimo, da bi ZDA iz vrste držav c uvažale kakor tja izvažale in da 1 Prebitek uvoza plačale z dolarji, poem bi te države svoje nabave v dr-avah, ki potrebujejo dolarje, plačale ‘ dolarji; tako bi te države svoje dol-®°ve nasproti' ZDA krile lahko z do-drji. Ker pa je dejanski položaj dru-Ssčen, kakor smo že ugotovili zgoraj, Planejo samo i.. j.cd ,e uožnošti za esitev tega vprašanja: ali ZDA same Postavijo svojim dolžnikom na razpo-a£o potrebne dolarje — prav to se JP ‘Sodilo z izvajanjem Marshallovega acrta, ki pa seveda ne more večno rajati; vprašanje je rešljivo tudi na la način, da ZDA skrčijo svoj prebitek v izvozu. ZDA skrčijo lahko svoj pre-thtek v izvozu na dva načina: lahko ‘manjšajo svoj izvoz ali pa dvignejo sv°i uvoz. Zmanjšati izvoz bi za ZDA Pomenilo udariti po svojem lastnem Sospodarstvu in spraviti v krizo svo-i° industrijo. Tako preostaja samo mož-n°st, da ZDA uvozijo več tujega bla-*ja kakor doslej. Za to ni potrebno, da uvozijo več prav evropskega blaga, emveč bi se moral uvoz povečati vsaj 12 drugih držav; to bi namreč posred-n° ali neposredno evropskim državam
TBGOVlNiKA BILANCA EV80I>E
(v milijar-cdah dolarj9\>)
PASIVNA TBGOVSkA BILANCA
omogočilo, da bi nabave za ZDA lahko plačale s svojim delom.
K. R.
Razmotrivanja našega sotrudnika K. R. v osnovi držijo, vendar se je položaj po izbruhu spopada na Koreji dejansko izpremenil. Nastopile so namreč prav tiste okolnosti, ki jih naš sotrudnik predvideva in ki omogočijo rešitev vprašanja »dolarske zevi» na ta način, da prično ZDA več uvažati. (Podatki na črtežu podajajo položaj, kakršen je bil pred izbruhom korejskega spopada). Prvič po trinajstih letih je namreč ameriški uvoz večji kakor izvoz. V avgustu so ZDA izvozile za
760,700.000	dolarjev blaga, toda uvoz je nenadoma skočil na 819,400.000 dolarjev. Uvoz je od julija do avgusta narastel kar za 110,000.000 dolarjev.
Podatki o izvozu vključujejo tudi ameriške dobave v okviru Marshallovega plana in P.A.M. (se pravi, ameriška pomoč za oboroževanje v okviru atlantske pogodbe), kakor tudi izvoz trgovinskega značaja.
Tudi položaj evropskih držav nasproti ZDA se je med tem časom zboljšal. Izvoz iz ZDA v Evropo je v juliju nazadoval od 246,000.000 na 167,500.000 dolarjev; v istem času je narastel tudi evropskih izvoz. Podatkov o avgu-
stu še ni,, vendar je gotovo, da gre razvoj v dosedanji smeri dalje.
Evropske države vedno bolj uvažajo blago iz neameriških držav. V juliju je n. pr. francoski uvoz iz ZDA nazadoval od 35 milijonov na 14,200.000 dolarjev. ZDA so n. pr. skrčile izvoz bombaža. Poleg tega ameriški industrije!, ki se boje, da bi ostali brez nekaterih surovin in polizdelkov, nabavljajo določene vrste blaga v Evropi; v to vrsto sodijo predvsem metalurški izdelki, kakor jeklo in neželezne kovine, toda prav tako tkanine iz sintetičnega vlakna in volne, steklo in gnojila. V ZDA se posebno občuti pomanjkanje jekla, ker so ameriške jeklarne prejele nalog, da morajo 20-25% svoje proizvodnje rezervirati za obrambo.
Kakor znano, je šterlinsko področje že vzpostavilo trgovinsko ravnovesje napram Združenim državam. V zadnjih dveh tromesečjih je po zaključku, vsakega dosegla celo prebitek v višini
180.000	dolarjev nasproti ZDA. K temu so v bistvu pripomogli ameriški nakupi kavčuka in malajskega kositra ter avstralske in novozelandske volne. Tako je nastala ugodna konjunktura za vso angleško Državno skupnost (COmmonvcealth).
Tako se je »dolarska zev» v bistvu zaprla.
imi v iiMLUoiiKi m
Ostra, polemika o vzrokih
hada Zahodne Nemčije je z novim "krepom odpravila prost uvoz (brez Uvoznega dovoljenja) vrste izdelkov 'n Pridelkov iz Italije. S tem je bila odpravljena politika liberalizacije, ki je doslej vodila Zahodna Nemčija '■asproti Italiji v smislu navodil Orga-uižacije za evropsko gospodarsko sode-'ovanje v Parizu (OEEC). Italijane je ukrep nemške vlade zelo razhiuril, so-po pisanju italijanskih gospodarskih listov in po izjavi, ki jo je da! '»ulijanski trgovinski dopisnik v Frankfurtu dr. Aldo Morante. Iz vse te po-lemike se da razbrati, da niso Nemci s»oriii tega zaradi pasivnosti, ki se v ‘adnjem času splošno pojavlja v nji-"pvi zunanji trgovini, temveč zato, da U’ Pritisnili na Italijo, ki z visokimi carinami ovira uvoz izdelkov nemške Ujekanične in avtomobilske industrije 1|',a Pritožbe italijanskih gospodarskih istov odgovarjajo Nemci, da je polivka njihovega ministra prof. Erharda dovolj širokogrudna. Ce omenjeni dr. ^tdo Morante trdi, da je nemška avtomobilska industrija zastarela in da jto cene nemških avtomobilov previso-km — se vprašujejo nemški listi — za-Kai se je potem italijanska avtomobil-ka industrija zavarovala pred nemškim uvozom s carino 40% in s kon-'ngentiranjem? Poleg tega je znano, a so nemški avtomobili znamke Mer-ledes-Diesel v Italiji zelo priljubljeni.
DVE NEMŠKI TOVARNI V ITALIJI NA PRODAJ
Italijanska vlada je v smislu mirov-Ue Pogodbe dala na dražbo dve nem-j tovarni v Italiji, in sicer nemško Vl'dko Societa Italiana prodotti Sche-."»§ v Milanu, ki proizvaja zdravila, m družbo Officine Strebel, ki izdelu-)e opremo za centralno kurjavo. Vzklic-a cena za prvo tovarno je 700 mili-Jonov, a za drugo 123 milijonov lir.
TOVARNA »LJUDSKIH AVTOMO-l 8 v Zahodih Nemčiji je v ok-ob!'u izdelala 9.623 avtomobilov (v ^cptembru 8,165). Izvozila je 3.259 vo-4 > med temi 5 v Abesinijo.
nemška tovarna ‘daimler -
( IIZ je v oktobru napravila 3.310 *Sebnih avtomobilov (3.110 v septem-»tO, 733 tovornih avtomobilov (635) n 26 avtobusov (53).
NEMŠKA TOVARNA »OPEL« je v izvozila 47,7% svoje proiz-L. 1948 je ta tovarna avtomo-i ' fzvozila 13% svoje proizvodnje, ■»849 16,8% in letos skupaj 36,2%.
ČSR na zimanfih trgih
IZVOZ ZLOŽLJIVIH HIS
Z izvozom zložljivih hiš se bavi češkoslovaško izvozno podjetje Ligna Comp. Cehi si prizadevajo, da bi na tem področju izpodrinili tujo konkurenco z izdelavo hiš, ki bi v vsakem pogledu ustrezale naročnikom. Oni trdijo, da so uspeli zgraditi takšne zložljive lesene hiše, ki bodo trajale 60 do 80 let in ne zaostajajo prav nič za hišami iz opeke. Ne gre samo za stanovanjske zložljive hiše, temveč tudi za šolske s avbe, hotele, dvorane in kmečka poslopja.
ČEŠKOSLOVAŠKA LETALA ZA VZHOD
CSR je v zadnjem času prodala več svojih letal. Upa »Aero 45« in »So oi Mid«, ki so namenjena civilnemu le:al-stvu Cejlona in Siama.
Češkoslovaška družba »Keramika« j t izdala nov katalog karlovarškega porcelana, in sicer v angleščini, francoščini, španščini in nemščini.
IZVOZ USNJA V INDIJO
CSR izvaža svoje usnje tudi v Indijo, kjer njeni usnjeni izdelki uspešno konkurirajo tujim. Gre predvsem za usnjene izdelke za ženske potrebe.
Obnova Varšave
Pred dobrim mesecem so v Varšavi pričeli obnavljati znameniti predel »Maršalkovska«, kjer je bilo nekdaj središče najbolj razkošnega dela mesta, s trgovinami, bankami in drugimi poslovnimi prostori. Ta del mesta je bil med vojno popolnoma uničen, tako da so morali porušiti še zadnje o-stanke. Maršalkovska bo zgrajena popolnoma nanovo po povsem novem revolucionarnem načrtu. Stanovanja bodo zavzemala 1,820.000 kub. m, trgovine in gostilne 290.000 kub. m, uradi za prosveto in zdravje okoli 400.000 kuta. m. V novi četrti mesta bo stanovalo
45.000	ljudi. V njej bodo nastanili 11 šol, 22 dečjih domov, 11 dečjih jasli, 8 lekarn, 2 bolnici, 18 klubov, 2 kinematografa in gledališče, 5 poštnih uradov, 5^ central za kurjavo, ki bodo ogrevale vsa stanovanja in pisarne, in končno 3 postaje bodoče podzemeljske železnice. Danes živi v Varšavi okoli
600.000	ljudi.
SREBRNE MARKE. Vlada Zahodne Nemčije je v Mehiki kupila večjo količino srebra, iz katerega bo spomladi dala kovati srebrni novec po 5 mark.
Pr v g p®eša£š(š o ČSR s® hiši zgrešeni
Uradna češkoslovaška poročevalska agencija sporoča; da so bili podatki o češkoslovaški zunanji trgovini v času od januarja do avgusta 1950, ki jih je agencija objavila ‘v septembru, zgrešeni. Po teh podatkih je bilo v omenjeni bilanci 71 milijonov čeških kron primanjkljaja; v resnici je češkoslovaška bilanca izkazala 52 milijonov kron prebitka.
Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja se čedalje bolj uveljavlja kot pomorska zemlja vzporedno s pomorskim razvojem v Jugoslaviji sami. Pred drugo svetovno vojno je morje opravilo približno eno tretjino prometa z inozemstvom. Danes si ga je morje prilastilo kar 80%. Pomorstvo je postalo v Jugoslaviji najproduktivnejša panoga. Prvovrstno brodovje, izdelano doma in v prvih ladjedelnicah sveta, uspešno konkurira po svetu z drugimi mornaricami. Uveljavlja se- krepko tudi v Trstu, kjer so konkurenti dvignili krik proti ladjam in posadkam. Obnavlja se stara slava naših mornarjev.
To se vse odraža tudi v coni B. Vse drugo življenje je v naših lukah, kakor je bilo v prejšnjih časih. Ze v Kopru začuti popotnik živahen promet v bližini luke. Pogosto prihajanje in odhajanje ladij ;obala namenjena tovornemu prometu je založena z masovnim blagom. To je tudi v ostalih lukah, čeprav so bile v vojni deloma ali popolnoma razdejane.
UPRAVNA ORGANIZACIJA PLOVBE
Zlasti v zadnjem letu se čuti v coni intenzivna krepitev našega pomorstva. Luška kapetanija v Piranu je vrhovna pomorska oblast v coni B. V Kopru je inšpektorat pomorstva. V Piranu je-agencija »Agmarid«, ki vodi vso državno plovbo. Pomorska akademija v Piranu pripravlja nove pomorske kapetane in celo kapetanice. Delokrog Kapetanije, Agmarida in vsega plovnega parka cone B stalno narašča.
Zastava cone B-je poverjena lepi «Vidi», potniški ladji, ki vozi skozi luke cone B v Trst in obratno. Potniški promet v coni B oskrbujeta še pa-robroda »Gradac« in »Makarska«, lastnina Jadranske linije, ki vozita v cono B skozi Pulj. Med Trstom in Ko-
Na sestanku Organizacije za prehrano in poljedelstvo OZN v Washingto-nu razpravljajo o upravnih in finančnih zadevah. Na sestanek je od 63 držav članic poslalo svoje odposlance 53 držav. Sprejet je bil sklep, da se dovoli tudi Španiji piistop. Zanj je glasovalo 38 držav, 9 se je glasovanja vzdržalo, medtem ko je Jugoslavija glasovala proti.
Prihodnje leto aprila prenese FAO svoj sedež v Rim. Februarja 1951 ji bo italijanska vlada stavila na razpolago posebno poslopje.' O tem je bila že sklenjena posebna pogodba.
26. OKTOBRA JE MINISTRSTVO za javna dela izročilo predsedništvu angleškega parlamenta popolnoma obnovljeno poslansko zbornico, ki je bila med vojno porušena. Čeprav so si arhitekti prizadevali, da ohranijo tudi pri novi stavbi stare tradicije, so zbornico opremili z najmodernejšimi pridobitvami stavbne tehnike. Prostori za novinarje so takoj za sedežem predsednika. V ozadju, je za novinarje nameščenih 70 telefonskih kabin. Novinarski odsek je povezan s poštnim u-radom v zbornici s pnevmatičnimi cevmi, ki prenašajo brzojave in pošto.
AVTOMOBILSKI POTNI PROMET V SOVJETSKI CONI Nemčije je bil podržavljeni.
PROIZVODNJA JEKLA JE V PRVIH DEVETIH MESECIH tega leta dosegla v ZDA 71,608.358 ton, t. j. 6,5 milijona ton več kakor v istem razdobju 1949 in 4,52 tone več kakor v prvih devetih mesecih leta 1944. Do konca leta 1952 naj bi ameriška proizvodnja surovega jekla dosegla 110 milijonov ton letno.
MaKedonka obira mak, ki daje drago-
eao zdravilo opij. Po petletnem načrtu todo proizvodnjo opija v Jugoslaviji mignili za 71%.
Angleške naložbe v zgradbe so od konca druge sve.ovne vojne do danes dosegle približno 20% narodnega dohod .a — najmanj 10 milijard funtov šterlingov. Denar je bil potrošen zal delovno silo in graoivo.
ANGLO-IRANIAN OIL Co. bo morala po sporazumu iz lela 1949 plačati Perziji 30 milijonov funtov za izkoriščanje perzijskih petrolejskih vrelcev. Perzijska zbornica še ni'odobrila te pogodbe.
Nakazila ERP
Po obvestilu ECA (uprave Marshallovega načrta) je uprava v zadnjih tednih odobrila 800 tisoč dolarjev Svobodnem tržaškem . ozemlju za nakup petroleja.
Do 25. oktobra je bilo vsem članicam nakazanih 9.932.,675.000 dolarjev. Nakazila so bila razdeljena med posamezne države tako-le (v dolarjih): Avstrija	455,548.000
Belgija - Luksemburg	496,928.000
Danska Francija Nemčija Grčija Islandija Irska Italija Holandija Norveška Portugalska'
Švedska Trst Turčija
Velika Britanija
prom pa vozita še tržaška parnika »Vettor Pisani« in »Itala«.
V	času od 15. IX. 1949 do 15. IX. 1950 je bilo prepeljanih v celoti 891.971 potnikov. Bolj razveseljiv pa je razvoj tovornega prometa po morju.
Veliko vlogo igrajo v lukah cone B številne motorne jadrnice. (4 v Izoli in 65 v Piranu). Samo »Evgenija« je državna last. Vse so zaposlene in ko-važajo iz Portoroža vejike tovore soli na Reko, v Split in druge luke. Ako je mogoče, jih v Jugoslaviji prehodno zaposlijo za tamkajšnje prevoze in jih zelo dobro plačajo.
LADIJSKI PROMET
V	navedenem razdobju (15. IX. 49 do 15. IX. 50) se je razvijal ladijski promet takole:
V	luke cone B je priplulo:
8.326 motornih jadrnic s skupno netto tonažo	185.778	ton
4.559 parnikov s skupno netto tonažo	404.655	ton
Iz luk cone B je odplulo:
8.288 motornih jadrnic s skupno netto tonažo	185.329	ton
4.553 parnikov s skupno netto tonažo	404.134	ton
Navedene ladje so prevozile; v tuzemskem prometu (med lukami cone B)	89.874	ton
in med lukami	cone	B	in	tujimi	lukami	109.956	ton
Skupno	torej	199.830	ton
Ker je bilo v razdobju od 15. IX. 48 do 15. IX. 49 prepeljanih v celoti 62 tisoč ton tovorov, se je blagovni promet v coni B v zadnjem letu povečal za 322%.
Razvoj tega prometa je organičen in naravna posledica domačih del in povezanosti cone B z Jugoslavijo.
Za cono B je novost velik promet s Puljem. Lesno podjetje «Bor» do-
Uai/Lun in lipa
Sef ameriškega odposlanstva ECA'^a Italijo Lev Dayton je takoj po svojem nastopu že v treh izjavah ostro krkizi-ral italijansko gospodarsko politiko.
Sodeč po njegovih izjavah in poročilin iz VVashingtona gre za to-le: Američani zahtevajo od italijanske gospodarske in finančne politike več gibčnosti in se ne začovojlijo s stiskaško politiko ministra Pelle, ki si predvsem prizadeva, da bi ohranil liro pri sedanjem tečaju. Po mnenju Američanov mora Italija bolj izkoristiti svojo delovno silo in tako zmanjšati nezaposlenost. Zalo je treba vložiti v podjetja več denarja, ne pa ga tiščati v zakladnicah, čeprav bi se lira zaradi tega nekoliko stresla. Pella se ne more odločiti za to politiko in se obotavlja; pri tem ga podpira ministrski predsednik De Gasperi. — Oboroževanje Italije lahko spravi liro v nevarnost.
Minister Pelin vztraja
Finančni minister Pella je še po izjavah šefa ameriškega odposlanstva ECA g. Daytona izjavil da bo vztrajal pri sedanji finančni politiki, ki tezi za ohranitvijo sedanjega tečaja lire. To je finančna politika, ki jo je začel nekdanji predsednik Italijanske narodne banke m današnji predsednik Italijanske republike g. Einaudi. S to smerjo se strinja tudi znani italijanski gospodarstvenik Bresciani Turroni, ki je zdaj predsednik upravnega odbora zavoda Ranco di Roma. V skladu s to Imančno politiko je Italijanska narodna banka pomnožila svoje rezerve v dolarjih na 557 milijonov dolarjev, medlem ko so dolarske rezerve v letu 1938 znašale samo 213 milijonov dolarjev.
Italijanski industrije! so i asprotni takšni finančni politiki, ki skuša za vsako ceno ohraniti liro pri sedanjem tečaju. Tako je. predsednik Zveze Italijanskih industrijcev g. Costa izrazil mnenje, da je bolje prilagoditi liro dejanskemu položaju to se pravi znižati njen tečaj, kakor jo^ umetno vzdrževati na sedanji višini. Zgodi se namreč lahko kakor se je zgodilo Mussoliniju, da lira po umetnem vzdrževanju na nerealnem tečaju — zdrkne toliko globlje.
Zuczii šmiuslvšjuuu proti
Angelo Costa se je oglasil v milanskem gospodarskem listu »24 Ore« (29. X.) v imenu Zveze italijanskih industrijcev. Pisec ponavlja staro zahtevo industrijcev, naj bi se izdatki za socialno zavarovanje znižali. Poleg, tega je po njegovem mnenju razmerje odsotnih delavcev zaradi bolezni previsoko. (V . tekstilnih tovarnah znaša 10%). Italijanski industrije! morajo nabavljati surovine na šterlinskem področju, ki je postalo drago, ker jim Italijanski devizni urad noče dati dolarjev. Industrije! ne zahtevajo znižanja realnih plač delavcev in so za to, da se proizvodnja dvigne, tako da bi potrošniki lahko kupovali blago ceneje. Costa v svojih izvajanjih pobija Daytonovo trditev, da-je razlika med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami v Italiji previsoka. Poleg tega zahteva znižanje davkov in večjo gibčnost v valutni politiki, ki ne sme vztrajati za vsako ceno pri sedanjem tečaju lire.
biva les iz Pulja in prav tako veleblagovnica «Omnia». Iz Jugoslavije dovažajo preko Pulja zlasti pohištvo. Iz Pulja prihaja v cono B po priliki 70 ton blaga na dan.
Z Reke dovažajo v glavnem cement, iz Raše premog za lastno rabo in za oba tržaška parnika »Vettor Pisani in »Halo«, katerima je raški premog zelo dobrodošel.
TOVORNI PROMET S SLOVENIJO
Seveda je poleg morskega prometa v coni zelo razvit tovorni avto-promet s Slovenijo in Reko ter ostalo Istro. V glavnem prevaža vino, sadje in bencin.
Dober del Istre na progi Kozina-Pulj je povezan s cono B v avtb-prometu. Nakladalna postaja je Podgorje. Jugoslavija in cona B se odlično spo-polnjujeta v izmenjavah. Vse to jamči za močan razvoj prometa s cono B in lepo bodočnost cone B.
OBNOVA LUK
Jugoslovanska zasedbena oblast je našla v lukah cone B po vojni veliko razdejanje. Luke Piran, Izola, Umag in Novigrad so bile silno porušene. Popravila so že dovršena v Piranu. V Izoli so največ potrošili in obnovili kakih 30 m gata. Prihodnje leto bo že vse popravljeno. V Umagu je popravilo še precej napredovalo in v Novem gradu se. šele začenja.
Koprska luka ni bila poškodovana, vendar so ji morali poglobiti dno za 2% m na 4 m, da omogoči sedanji promet.
Vsa dela na teh popravilih vrši »Pomorsko.. gradjevno poduzeče« z Reke, ki je zato sklenilo pogodbo s tukajšnjo vojno upravo.
R.
Razvoj pomorskega prometa v pasu B
Nove zveze z Jugoslavijo Obnova luk
222.883.000
2.055.043.000
981.282.000
374.344.000 16,216.000
130.218.000
1.121.760.000
907.386.000
202.538.000
34.970.000
100.179.000
30.389.000
104.397.000
2.689.594.000
Po mnenju pariških listov utegne spor zaradi finančne politike ministra Pelle povzročiti vladno krizo v Rimu.
Vodja socialističnih desidentov Sara-gat se ne strinja z gospodarsko in finančno politiko ministra Pelle in dela na tihem proti njej. Z druge strani se trije ministri, in sicer Ivan Matteo Lombardo, Simonini in Daragona, ki pripadajo Saragatovi skupini, ne strinjajo v tem pogledu s Saragatom, temveč podpirajo ministra Pello in predsednika vlade De Gasperija. Saragat je po izbruhu spora takoj ponudil svojo ostavko glavnemu tajniku stranke, vendar ga je ta prepričal, da je ostavko umaknil.
Spor je tako oster, da lahko izzove krizo med samimi Saragatovimi socialisti. V političnih- krogih ne izključujejo možnosti, da vsi štirje ministri Sa-ragatove skupine izstopijo iz vlade. Spor se bo dokončno rešil šele, ko se minister Ivan Matteo Lombardo vrne iz VVashingtona. Vodstvo Saragatove skupine je dalo medtem pobudo za ožje stike z Združeno socialistično stranko, ki ji pripadata Silone in Romita. Gre za združitev obeh skupin. Silone očita Saragatu, da ni izvršil dosedanjih dogovorov. Združeni socialisti za-hievajo, da Saragatova skupina stopi iz vlade pred izvršitvijo združitve. Saragat je bil doslej pristaš sodelovanja z De Gasperijem, vendar so zadnji spori' z ministrom Pellom zaradi gospodarske politike precej ohladili to njegovo navdušenje.
NOV ZLOT'
Poljska vlada je izdala uredbo, po kateri se dosedanji zlot zamenja z novim. Uredba je bila uveljavljena 30. oktobra. Novemu zlotu je bil določen tečaj v razmerju 0,222168 grama čistega zlata. Plače in cene se določijo v razmerju 100 starih zlotov za 3 nove. Denarni zneski se menjajo v razmerju 100 starih zlotov za 1 novega.
Tečaj novega zlota je zdaj v skladu s tečajem rublja, ki je bil 28. februarja 1950 postavljen na zlato podlago. Poljska zbornica je hkrati z uredbo o vpeljavi novega zlota odobrila tudi zakon, ki prepoveduje poljskim državljanom posestvovanje inozemskih valut, cekinov, zlata in platine.
Po prvih komentarjih v Londonu pomeni uvedba nove valute na Poljskem »izenačenje« z rubljem in je samo političnega značaja. Lahko pa predstavlja precedent za druge države, ki so podrejene sovjetski gospodarski politiki. Po vsem tem je poljski korak gotovo vznemiril tudi te države. Vpeljava nove valute na Poljskem ne bo imela nikakršnega vpliva na poljsko-an-gleško trgovinsko izmenjavo, pa tudi ne na izmenjavo z ostalimi zapadnimi državami, ker se ta oslanja na poravnavo v funtih, dolarjih in drugih inozemskih valutah.
Poljska narodna banka je določila naslednje tečaje, nasproti ameriškemu dolarju 3,99 zlota za dolar (nakup) odnosno 4,01 zlota (za prodajo), za angleški funt 11,17 odnosno 11,23 in za kanadski dolar 3,85 odnosno 3,87 zlota. Po uradnem tečaju stane gram čistega zlata 4,50 zlota.
VREDNOST RUBLJA DEJANSKO
NIŽJA?
V	publikaciji Mednarodnega denarnega sklada »Stali Papers» je nekdanji poljski delegat Wyczalkowski, ki je ostal na svojem mestu tudi po prelomu med Poljsko in Mednarodnim denarnim skladom, napisal članek o dejanski vrednosti rublja. Po kupni vrednosti moči ima rubelj vrednost 10 stotink ameriškega dolarja, ne pa 25 stotink, kakor to določa uradni sovjetski tečaj. Uradno je bila vrednost rublja postavljena za 150% previsoko. Naj-novejsa določitev tečaja rublja pomeni za Sovjetski zvezi gospodarsko podrejene države veliko škodo. (Poljska je odpovedala dogovor z Mednarodnim skladom in Mednarodno banko za obnovo 14. marca 1950).
liAZVREDNOTE 4JE KRUZEjRA?
V	New Vorku napovedujejo .gvted-notenje brazilske valute nasproti evropskim valutam; napram dolarju bi kruzejro ostal pri sedanjem tečaju. Takšno razvrednotenje bi pomenile uvedbo dvojnega tečaja in bi zahteva le strogo nadzorstvo. Računajo tudi r možnostjo, da bodo Brazilci ukinili nadzorstvo nad svojo valuto, kakor sito storili v Kanadn V tem primeru h, kruzejro kvotiral na svobodnem trgu 25 kr. za dolar. Uradna pariteta je danes določena na 18,75 kr. Na črni borzi plačajo v Rio de Janeiro za dolar 32 kruzejrov.
Dejansko se že 20% brazilske zunanje trgovine razvija v okviru kompenzacijskih kupčij in po razvrednoteni valuti. V samem Rio de Janeiru ne računajo na razvrednotenje. Zunanja trgovina se razvija namreč v korist Brazilije. Glavno izvozno blago - - kava je čedalje dražja: julija 1946 je bila cena na newyorški borzi 22 stotink dolarja, julija 1948 27 stotink in oktobra 1950 54 stotink. Povpraševanje po kavi jp tako veliko, da bi brazilska vlada lahko takoj razprodala svoje zaloge kave. V Rio de Janeiro so mnenja, da si razvrednotenje kruzej-ra želijo predvsem v državah, ki kupujejo brazilsko blago. Prav tako bi tudi Mednarodni denarni sklad želel stabilizacijo kruzejra na nižji osnovi.
Stran 2
GOSPODARSTVO
11. novembra 1950.
Zategnimo pasove!
Podatki Urada za delo govorijo o povišanju življenjskih stroškov v Trstu v avgustu mesecu. Pripominjamo, da ti podatki po mnenju statističnih strokovnjakov ne Jistrezajo dejanskim razmeram, ker so preoptimistični, to se pravi, da so v resnici življenjski stroški višji, kakor jih prikazuje tabela.
V juliju je nastopilo zboljšanje, t.j. življenjski stroški so bili nižji za 1,0% (403 lire) nasproti juniju, medtem ko smo šli v avgustu zopet navzgor (za 224 lir, t.j. 0,6% nasproti juliju). Podražitev je nastopila na vseh področjih razen pri kuhi in razsvetljavi; podražili so se predvsem živila, tkanine (žensko poletno blago in moške srajce), nekoliko pa tudi stanovanja. Krušne cene so šle navzgor že julija, ko je bilo v smislu naredbe ZVU opravljeno racioniranje kruha in testenin. (Pri sestavi statističnih podatkov o življenjskih stroških je upoštevana cena povprečnega — ne popolnoma belega kruha medtem ko gre v drugi tabeli o gibanju cen živilom za povsem beli kruh).
Statističnih podatkov za september in oktober še ni. Ti bodo zabeležili novo podražitev živil, tkanin in stanovanj, o čemer nas prepriča že vsakdanje življenje.
Dne 1. oktobra so bile povišane najemnine povprečno za 48,4%. Za novoletno darilo prejmejo najemniki nov povišek, in sicer'v iznosu 1/3 novih najemnin (povišanih 1. oktobra). To bo peti povišek po vojni. Prvi povišek (1. junija 1946) je znašal 50%, drugi (1. februarja 1947) 70%, tretji (1. maja 1949) 30%, četrti (1. oktobra 1950) povprečno 48,4% in pett torej (1. januarja 1951) 1/3.
Ni nam na tem, da bi razpravljali, do katere mere je povišanje najemnin upravičeno. Gotovo je, da nekdo mora stavbe vzdrževati in da je treba z druge strani dati vzpodbudo za gradnjo novih hiš. Naj omenimo le, da je kategorizacija poviškov, kakor jo predvideva zadnji zakon prav relativnega pomena, čeprav Ima socialno ozadje, kolikor hoče višje najemnine bolj povišati kakor nižje, ker računa, da so v jstanovanjih z višjimi najemninami manj premožni ljudje. Mnogo je namreč primerov, ko morajo prav gmotno slabše podkovani plačevati visoke najemnine iz prostega razloga, ker jih je fašistični režim pregnal iz Trsta in so se morali po povratku zadovoljiti tudi z dragimi stanovanji.
Poudariti hočemo dejstvo, da bo moral najemnik nekje najti denar, potreben za plačilo zvišane najemnine. Ker so ostale plače neizpremenjene, se pravi, da bo treba skrčiti druge stroške. Verjetno se bo treba slabše oblačil!. Ta verjetnost je toliko večja, ker postajajo tkanine dražje. (V resnici so se volneni in bombažni izdelki na tihem že podražili). Toda podražila so se tudi živila. Povsem tem bo treba vendar zategniti pas!
Skrčenje izdatkov za obleko, opremo in hrano prinaša zastoj v trgovino in industrijo. Pristojna oblastva bodo vsekakor morala na novo proučiti ves socialni položaj nameščencev in delavcev, ker poleg vseh omenjenih znamenj splošne podražitve, ki je v zvezi z reakcijo svetovnih trgov na korejske dogodke, trka na vrata ostra zima.
Življenjski stroški v 1.1950
(INDEKS OSNOVA: POVPREČNI MESEČNI IZDATEK 1938 - 100)
c/]	> 'N £ ...		n
TO •O	SL! J3 «3 CG	V)	£ i
	U ►4	« n JC	.S -J
Me s. povpr. 1938	788,92	100	492,89
Januar	35773	4534	28275
Maj	35755	4532	27928
Junij	36776	4662	28910
Julij	36373	4610	28516
Avgust	36597	4639	28714
Prip. Življenjski strošl slimi otroki.			
	Obleka		Kurjava Kuha Razsvetlj.
Indeks	•S J	Indeks	.s -J
100	43 67	100	49,67
5737	2318	5308	1366
5666	2228	5102	1764
5865	2228	5102	1785
5785	2221	5086	1785
5826	2230	5106	1785
i veljajo za		petčlansko	
	r3 o		o	
	1			
	1X1		a	
	b	j«	c.	J2
1	J	D 'O	3	
J3		JS		
100 119,81		100	82 88	100
2750	568	474	3246	3917
3551	579	483	3256	3929
3594	579	483	3274	3950
3594	579	483	3272	3848
3594	584	487	3284	3962
družino s		tremi nedora-		
Razvoj cen živilom na drobno v prosti prodaji
Blago
Povprečne cene v lirah Indeks (za kg)	(1938=106)
Kruh iz moke 00
Testenine iz čistega zdroba
Riž navaden
Pšenična moka 00
Koruzna moka
Fižol
Krompir
Paradižnikova konserva Sladkor rafiniran Vino navadno 10 sl.
Oljčno olje Semensko olje Maslo Slanina Mast
Meso goveje
Meso svinjsko
Salama
Gnjat surova
Polenovka suha
Sir prvovrstni
Mleko liter
Jajca komad
Kava prž. »Santos II«
Oglje
Drva
Junij	■Julij	Avgust	Avgust
141,80	138,20	136,15	4695
172,80	172,60	172,60	6769
116,45	116,35	118,15	6028
129,55	129,60	132,—	4981
74,65	' 76,50	88,60	7145
278,90	263,—	332,85	11438
60,20	50,—	49,65	9930
263,40	260,65	259,90	8411
285,20	285,20	285,20	4257
124,50	126,57	126,45	4790
397,95	396,80	455,20	6151
336,35	340,35	414,95	6287
1012,40	1015,30	1107,—	7541
419,30	418,30	467,20	4658
296,15	300,35	402,59	4399
878,60	880,—	880,—	8178
876,65	880,—	920,—	8958
1566,95	1552,50	1552,75	7058
2068,85	2061,90	2064,60	6134
752,—	728,—	765,—	11860
1216,85	1130,85	1152,80	7680
66,35	66,35	66,35	5720
22,35	26,25	31,—	5536
1628,35	1599,20	1677,60	5441
37,62	37,62	37,62	6840
13,15	13,50	13,50	7500
Tržaška plovba
(V »Gospodarstvu« z dne 30. sept. smo priobčili prvi del razprave o tržaški plovbi tik pred izbruhom prve svetovne vojne).
Močno je bil zastopan slovanski kapital v najmočnejših plovnih podjetjih, t. j. pri «LIoydu» in «Austro-Ame-ricani». Razen avstrijskega (dunajskega) je bil zastopan v teh podjetjih hrvatski kapital s 25%, odnosno 20%, medtem ko italijanskega sploh ni bilo. Hrvati so sodelovali pri ustanovitvi in organizaciji teh družb.
Po vpeljavi parnega pogona je postal «Lloyd» naj znamenitejša ustanova te vrste v Sredozemlju Njegova organizacija plovnih prog je bila svetovnega glasu. Celo po mnenju hamburških strokovnjakov je bila tako močna, da se ji ni bilo treba bati konkurence. Leta 1913 je «Lloyd» dosegel vrhunec: vodil je 10 zelo važnih prog s 53 agencijami, 119 manjšimi agencijami in 25 agencijami za potnike. Imel je monopol v lukah Levanta in Azije.
Lloyd je bil ustanovljen leta 1836. Ze od prvega začetka je imel pri njem kapital iz zaledja veliki delež in odločujočo besedo. Pri sestavi njegovih statutov je igral največjo vlogo Karl Ludwig Bruck, tržaški gospodarstvenik nemškega rodu, ki je pozneje postal avstrijski minister za trgovino in finance. Takoj po ustanovitvi je Lloyd podpisal dpgovor o subvenciji s strani avstrijske vlade. Dunajčani so si kmalu zagotovili 75% udeležbe pri delnicah in obveznicah. Tudi kasneje je bil Lloyd vedno odvisen od Dunaja, od njegovega denarnega tržišča in od podpore avstrijske vlade, ki mu je o-mogočila borbo proti konkurenci močnih evropskih plovnih društev v Le-vantu in na drugih progah. Prav pri Lloydu, glavnemu nosilcu tržaškega pomorskega prometa, vidimo jasno vlogo zaledja pri finančnem podpiranju velike luke.
Podobno je bilo tudi pri «Austro-A-mericani«. Tudi ta družba je nastala na pobudo Trsta in brodarjev z otoka Lošinja (Kozuliča) leta 1901. Prešlo je v roke kapitala dunajskih bank. Zaradi hude konkurence nemški-h plovnih družb je prišlo do dogovora med Au-stro - Americano in družbo aNorddeu-
tscher Lloyd» ter družbo «Hamburg-Amerika«, da bi se usmeril del izseljencev iz Srednje Evrope. Nemški družbi sta sicer pristali na to, toda za to sta dobili kontrolo nad Austro-Ameri-cano. Ta snop delnic je kasneje prišel v roke avstrijskih bank. Kapital je bil za 55% avstrijski (dunajski), 25% hrvatski in 20% italijanski. Iz proračuna avstrijskega ministrstva za trgovino, ki je vodilo tudi pomorstvo, navajamo naslednje podatke:
Cel. izdatki v I. poli. 1914 K 121,746.930 Cel. dohodki v I. poli. 1914 K 123,493.000 Za vse leto 1913, izdatki K 244,596.576 Za vse leto 1913, dohodki K 236,585.970
(GLEJ TABELO OB STRANI!)
Te podatke smo posneli iz knjige »Oesterreichischer Verkehrs - Alma-nach», službenega organa avstrijskega ministrstva za trgovino zato, ker niso podatki v italijanskih publikacijah, kakor n. pr. v knjigi »Trieste e‘la sua fisiologia economica« (str. 46) izdani v Rimu 1915, natančni.
Avstrijski vladi je treba priznati, da je mnogo pripomogla k razvoju tržaškega brodarstva. Res je, da je s svojo protekcionistično politiko hotela podpirati v prvi vrsti industrijski izvoz iz zaledja v čezmorske dežele, toda ni dvoma, da je od te politike imela neizmerno korist tudi avstrijska mornarica, v prvi vrsti pa tržaška. Avstrijska mornarica je v zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno narasla za 75%. Vzpon tržaškega pomorstva je pač delo avstrijskega (dunajskega) in slovanskega zaledja Trsta.
Avstrijska država je podpirala tržaško brodarstvo, ker je spoznala veliko vlogo, ki jo je imelo pri ekonomski ekspanziji v svetu, in končno tudi zaradi lastnega političnega prestiža.	D. U.
300 zložljivih his bo izdelala novosadska tovarna »Beton« do konca tega leta. Ta tovarna bo izdelala samo betonske dele za zložljive hiše. V njih bo prostora za 600 stanovanj.
ZA BOGASTVO FORMOZE
so se borili Evropejci, Kitajci in Japonci
Na otoku Waku sta predsednik Združenih držav g- Truman in vrhovni poveljnik ameriških čet na Koreji Mac Arthur dobro uro razpravljala o For-mozi in se končno sporazumela. Mac Arthur je bil poprej nasprotnik Trumanove in Aachesonove črte, po kateri je potrebna previdnost glede For-moze in celotne strategije na Daljnem vzhodu, in je bil mnenja, da je treba je potisnil Formozo še bolj v ospredje, saj je danes ta otok prava pravcata trdnjava Can-Kaj-Sekove vojske, udariti z vso silo ne glede na skrbi ameriškega zunanjega ministrstva.
Jakob Malik, vodja sovjetske delegacije pri OZN, je zadnji dan svojega predsedstva v. Varnostnem svetu dne 31. avgusta postavil na dnevni red
vprašanje Formoze in »oboroženega vdora ZDA na Kitajsko«; Formoza naj bi bila po tej tezi sestavni del Kitajske republike. Izbruh korejske vojne a hkrati tudi oporišče ameriške mornarice.
Formoza leži okoli 150 km južno od kitajske obale. Otok je dolg 3S5 km in širok 121 km, nekaj manjši kakor Holandija. Prebivalstvo je zelo gosto naseljeno — 141 prebivalcev na 1 kvadratni kilometer — in doseže skupno okoli 7 milijonov; 90% prebivalstva je kitajske narodnosti.
Okoli dve tretjini otoka sta pokriti z gozdovi, v katerih rastejo japonska cedra, eben in kafrano drevo. Cez otok se plečeta dva gorska grebena s 16 vrhovi, ki večinoma presegajo 3000
v službi zaledja
IZDATKI (V KRONAH)
	I. poli. 1914	Leto 1913
Luška in sanitetna služba	3,375.210	9,135.990
Subvencije za ladijski promet	13,087.850	23,319.360
Javna skladišča v Trstu	1,507.180	2,613.770
DOHODKI		
	1. poli. 1914	Leto 1913
Luška in sanitetna služba	828.620	1,456.520
Subvencije za ladijski promet	954.500	1,070.000
Javna skladišča v Trstu	816.70.0	1,547.400
Glede državne subvencije za plovbo posnemamo		naslednje podatke:
I. AVSTRIJA		
I. polletje	1914	
a) potrebe		
	redne	izredne do 30. VI. 1914
Avstrijski Lloyd	3,740.000	—
a) miljarine	560.000	—
b) prehodi (Suez)	4,300.000	—
Južno - ameriška plovba	—	550.000
Dalmatinsko - albanska služba	—	450.000
Donavska plovba	■—	1,877.350
Podpora trgovinski mornarici in prispevki: Za brodogradnjo		
a) obratni prispevki	440.000	—
b) potniški prispevki	3,888.50p	—
c) gradbeni prispevki	750.000	—
Skupaj Za razvoj pomorskega prometa:	5,078.500	2,877.350
Subvencija »Dalmatija«	400.000	—
Subvencija »Ragusea«	130.000	—
Subvencija razne	300.000	—
Skupne potrebe	10,210.500	2,877.350
b) kritje		
Avstrijski Lloyd	—	400.000
Kazni za plovne prestopke Povračilo obresti prostih preduj-		2.500
mov od donavske plovbe Povračilo ogrskega deleža za pre-		100.000
hode skozi Suez		452.000
Skupno kritje	—	954.000
II. OGRSKA		
a) P o t r	e b e	
	1914/1915	1913
Adria	4,600.000	1,452.000
Levante	1,759.000	180.000
Navigazione Ungaro - Croata	2,775.000	590.000
Navigazione Ungaro - Fiumana	1,880.000	800.000
Kritje za prehod skozi Suez	600.000	600.000
Plovba na Blatnem jezeru	24.000	24.000
Donavska plovba	200.000	200.000
Subvencija za nakup ladij	850.000	850.000
Subvencija za gradnjo ladij	50.000	50.000
Subvencija za linijsko plovbo	600.000	600.000
metrov. Na vzhodni strani se gore spuščajo strmo v morje in napravljajo vtis ogromnih sten, medtem ko so zapadna pobočja bolj položna in ustvarjajo terasna polja, po Katerih
so Kitajci tudi imenovali Formozo ___
Tayvan. Podnebje in tla so ugodni za pridelovanje riža, čaja, sladkorju, sadja in lubenic, ki jih Formožani radi jedo zakisane. Riž obrodi na Farni ozi dvakrat na leto; po drugi žetvi riža nasadijo še repo ali peso.
Toda avgusta in septembra kaj radi obiščejo otok tajfuni, ki napravijo silno škodo. Druga nadloga so pogosti potresi, ki stresejo otok povprečno 330-krat na leto, t. j. skoraj vsak'dan. Na otoku je kar 12 vrst raznih kač.
Med Evropei so prvi prišli na Formozo Portugalci in sicer v 16. stoletju. Za njimi so prispeli Holandci, ki jih je narodni junak Koksinga pregnal z otoka leta 1662. Okoli Formoze se je v tistih časih zlasti razvilo gusarstvo. Japonci so skušali vdreti na otok že v 16. stoletju. Leta 1683 je bila Formoza priključena h kitajskemu cesarstvu. Kitajci so izpodrinili domače prebivalstvo z najboljših polj. Formoza je ostala pod kitajsko oblastjo 212 let. Priseljeni Kitajci so se tudi plemensko prilagodili razmeram na For-mozi, tako da se danes tudi po zunanjosti. že razlikujejo od pravih Kitajcev. Govorijo fukiensko narečje, ki ga pravi Kitajci sploh ne razumejo.
Kitajci so bili po vojnem porazu leta 1895 prisiljeni odstopiti otok Japoncem. Japonci so s silo zadušili vse vstaje in zadržali oblast v svojih rokah do leta 1945. Staro domače prebivalstvo so potisnili visoko v gore in se zavarovali z žičnimi pregrajami, ki so se vlekle 530 km v daljavo. Na dolžini 350 km so leta 1920 v pregraje
napeljali električen tok. Za stražo so postavili 5000 moderno oboroženih mož.
Japonci so zelo modernizirali deželo, toda z jasnim namenom, da njena bogastva čim bolj izkoristijo. Zgradili so 2463 milj železnic in 11.300 milj dobrih cest. Ob jezeru Jihyehu so zgradili velike elektrarne (300.000 kW). Izkoriščali so zlasti premog, katerega ležišča cenijo na 400 milijonov ton, dalje nafto, iz katere so pridobivali okoli 2200 litrov bencina na dan.
V Kaohjiungu so zgradili veliko tovarno aluminija, ki je pridobivala lOtfo vse japonske proizvodnje aluminija. Ob izbruhu druge svetovne vojne je Formoza izvažala več blaga kot n. pr. Turčija ali Jugoslavija. Izvoz s Formoze je Japoncem prinašal okoli 100 milijonov dolarjev čistega dobička.
Okoli 10% Formožanov je zaposlenih v industriji, okoli 71% pri obdelovanju zemlje. Skoro vsaka kmečka bajta na Formozi ima električno luč, česar si navadno ne morejo privoščiti Azijci. Med drugo svetovno vojno je Formoza zelo trpela zaradi ameriškega bombardiranja. Američani so uničili 42 tovarn sladkorja. Kitajcem so zavezniki med vojno obljubili Formozo, kakor hitro bo sklenjena mirovna pogodba z Japonsko. Danes so ZDA na stališču, naj o tem odloči OZN.
Kitajska uprava se ni posebno izkazala. Kitajski guverner Chen Yi jr vladal despotsko. Po zlomu nacionalistične vlade na Kitajskem se je priselilo na Formozo okoli 2 milijona Kitajcev. Domače prebivalstvo se pritožuje, da se ti vedejo kot osvajalci. Kljub vsemu temu je kitajskim nacionalistom uspelo, da so dvignili proizvodnjo na 75% predvojne.
Pod Japonsko so Formožani morali oddajati oblastvom 70% svoje žetve, medtem ko danes odračunavajo kitajski nacionalistični upravi 37%. Can-Kaj-Sekova vojska šteje okoli 5000 mož.
Število starega domačega prebivalstva se je skrčilo na 160.000 ljudi.
lEleko iiajpopolnejša hrana
Užitno in neužitno - Pasterizacija
Mleko je najpopolnejša hrana, ki jo pozna človek. Mleko zadostuje samo. brez druge hrane za preživljanje mladih sesalcev tudi za daljšo dobo, če gol le ti dobivajo v zadostni količini, kar ni mogoče reči o nobeni drugi hrani.
Človek je našel v mleku domačih živali že v pradavnih časih svojim potrebam in željam izredno ustrezajočo pijačo in hrano. Ta se odlikuje po svojem okusu in po svojih hranilnih snoveh. Te vrednote mleka domačih živali uporablja človek od nekdaj v raznih oblikah: kot naravno mleko, smetano, maslo in sir.
Dandanes pot uhi človek še vedno največje količine mleka v njegovi naravni obliki, bodisi da ga uživa čistega, ali pa da ga primeša drugim pijačam, med katerimi prednjači kava. Potrošnja naravnega mleka je ogromna posebno pri evropskih narodih. Danci, Švedi, Norvežani in tudi Nemci ter Čehi porabijo dnevno povprečno en liter naravnega kravjega mleka na glavo. Posamezni Švicar je v letu 1949 potrošil 237 kg mleka kot pijačo in 236 kg v obliki raznih mlečnih proizvodov, skupaj nič manj kot 473 kg; to ustreza približno enaki količini v litrih (1 kg — 0,97 litra mleka).
Po vsem tem je razumljivo, da posvečajo pri vseh naprednih narodih in državah veliko skrb in pažnjo kakovosti in zdravstvenemu stanju mleka, ki je namenjene potrošnji. Namen odgovornih oblastev je zagotoviti potrošnikom kolikor mogoče pristno in zdravo mleko. V ta namen vodijo odločno borbo proti raznovrstnim nalezljivim boleznim pri domači živini, kot so n. pr. goveja sušica ali tuberkuloza, zvrženje ali abort vsled bakterij »ban-ga«, slinavka itd. Ob/aistii skrbijo pred. vsem za strokovni pouk živinorejcev in za zboljšanje neprimernih, temniH in vlažnih hlevov.
Za proizvajalce in Za razdeljevalce mleka obstajajo v Švici, kakor tudi drugod posebni pravilniki, ki urejajo ravnanje z mlekom, namenjenim za potrošnjo od molže do potrošnika. Mleko se zelo hitro kvari posebno ob toplem vremenu, ko dnevna toplota presega 20 stopinj C. Kvari se zaradi tega, ker se pri tej in pri višji toploti v mleku razmnožujejo nepojmljivo hitro vsakovrstne drobnogledne glivice ali bakterije, za katere je mleko tudi zelo dobra hrana. Dočim vsebuje snažno mleko ob molži 1 kub. cm približno 5000 bakterij, jih moremo našteti po 24 urah v enaki količini mleka in Pri toploti 5 stopinj C komaj 2400 več. Toda glivice narastejo v istem času in v isti količini (1 kub. cm) mleka pri toploti 35 stopinj C na čez 812 milijonov.
Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se na primeren način prepreči ali vsaj omejuje razmnoževanje omenjenih bakterij v mleku, ki ga kvarijo. V ta namen mora živinorejec posvetiti največjo pažnjo že pri molži mleka, da bo ta opravljena z največjo snago. Takoj po molži se mleko precedi na cedilu z drobnimi luknjicami in, posebno poleti, ga takoj ohladijo z mrzlo vodo na posebnih hladilnikih. Ohlajeno mleko se potem dvakrat dnevno odvaža p podeželska zbirališča. Tukaj preizkusijo mleko na okus, na maščobo in na morebitne pokvare ali bolezni, ter ga po potrebi še enkrat bolje precedijo in ohladijo. Iz zbirališč morajo mleko prepeljati vsaj enkrat dnevno v osrednjo ali centralno mlekarno, ki je zgrajena navadno v bližini potrošniškega mesta.
POSTOPEK Z MLEKOM V OSRED-NJI MLEKARNI
Za hitro pripravo znatnih količin konsumnega mleka morajo osrednje mlekarne razpolagati s primerno o-premo raznovrstnih strojev in aparatov. Najprej prečistijo še enkrat temeljito vse mleko s posebnimi centrifugami; v manjših obratih uporabljajo še posebna cedila. Po očiščenju o-hladijo mleko naglo na 4—7 stopinj C. Za to opravilo služijo najbolje veliki ploščati hladilniki, na katerih se mleko hladi in zrači. Seveda morajo to delati v zračnih in zdravih prostorih, kjer ni prahu, ker bi sicer ta mleko zopet onesnažil. Cisto in ohlajeno mleko ohranijo v ogromnih posodah, ki jih imenujejo tudi »tanki« in ki so postavljeni v hladne in prostorne kleti.
To mleko je surovo in vsebuje še vsakovrstne koristne in škodljive bakterije, med katerimi so lahko tudi razne bolezenske klice. Razvažajo in razmnožujejo tako mleko potrošnikovi navadno v zaprtih vrčih. Na vsak način pa je treba tako nFeko pred uživanjem zavreti, kajti samo visoka toplota 100 stopinj C in še višja lahko uniči bakterije v mleku.
Brez predhodnega zavretja smemo uživati le mleko iz zaprtih steklenic, ki so jih mlekarne napolnile s »pasteriziranim mlekom«. Pasterizacijo opravljajo lahko na več načinov. Pri »počasni pasterizaciji« segrevajo mleko v Primernih posodah ali pa p ceveh, okrog katerih se pretaka vroča voda, na 63—65 stopinj C za dobo pol ure. »Nagla ali visoka pasterizacija« pa obstaja v segrevanju mleka od 71 do nad 110 stopinj C v posebnih aparatih za dobo samo nekaj minut ali celo sekund.
Zadnji način se uporablja v osrednjih mlekarnah v vedno večji meri, ker poškoduje vitamine manj kot prvi, v kolikor nima kisik pristopa.
Spicšna pasterizacija odprtega mleka za potrošnjo ima pa tudi svoj e dla-be strani. V mleku, pasteriziranem pri toploti izpod 100 stopinj C, se sicer uničijo vse klice, ki ne tvorijo trosov ali spor, ostanejo pa žive bolezenske klice, ki so naredile trose. Mleko popolnoma brez klic dobimo le, če ga segrevamo čez 100 stopinj C. Pasterizacija p navadnem smislu torej samo zniža število klic p mleku, ki se zaradi tega tudi delj časa ohrani. Odprto, pasterizirano mleko se pa lahko okuži kakor surovo mleko na poti iz mlekarne do potrošnika. Neposredno uživanje takega mleka zna biti pod raznimi pogoji zdravju celo bolj škodljivi kot uživanje surovega, ker se s pa' »ter.izaclijo mleka uničijo v njem ne jamo baotoško zešo pomembne bakterije mlečne kisline, ampak tudi še druge važne in naravne isnoVi, ki branijo človeka pred boleznijo. Oddaja ali prodaja pasteriziranega mleka more biti res zadovoljiva, samo če se t" izvede v steriliziranih in hermetično zaprtih steklenicah.
Vsekakor se tudi pasterilizirano mleko v steklenicah ohrani le omejen čas in ne sme nikakor biti izpostavljeno svetlobi in toploti. V zvezi s tem1 moramo še omeniti, da pasterizacija še nikakor ni dosegla z dosedaj poznanimi postopki svojega zaključka v tehničnem razvoju. Utemeljeno je tudi upanje, da se bodo Z napredkom tehnike našla še nova pota tudi v ten1, pogledu.
(Po »Neue Zuercher Zeitung« z dm6 13. sept. 1950.	A. C-
MODERNA NAPRAVA
PA STERIZACIJO
novembra 1950.
GOSPODARSTVO
Stran 3
u.
SEDEŽ. TRST - ULICA FAItlO FtLZI ST. 10/1. - TELEFON ST. 7S.II8
SPOmRSKFGA ZDRU2EN.IAI
tehtnice iz medi prepovedane
Znano je, da sta baker in med strupeni kovini, ki v dotiku z dru-širni snovmi zlasti s soljo tvorita zdravju škodljive sestavine. Občinski zdravstveni urad je zaradi tega opozo-r'l rnaloprodajalce monopolskih predmetov in soli, da je uporaba tehtnic *Z medi prepovedana; prizadeti jih mo-laio najkasneje do 31. decembra t. 1. Zamenjati s tehtnicami iz drugih ko-' v'n. Od 1. jan. 1951 dalje bo Zdravstveni urad nadzoroval izvrševanje teh Predpisov ter bo v skladu z zakonskimi predpisi postopal proti tistim, ki bodo še imeli in uporabljali teht-Pice iz medi pri tehtanju soli. Da se ‘Zognejo nepotrebnim kaznim, priporočamo prizadetim članom, da se pozi-Vu zdravstvenega urada odzovejo. Pripominjamo, da za izvršitev teh zakonskih predpisov ni potrebno, da se teht-aica v celoti zamenja, ampak zadostu-ie’ da se zamenjajo krožniki tehtnic.
TROSARINSKI DAVEK
Dne 20. oktobra t. 1. je zapadel rok, do katerega je urad za trošarinski da-Vek lahko odpovedal dogovore glede v'šine trošarinskega davka. Oni, ki do tega dne niso prejeli od omenjenega Ptada nikake odpovedi, bodo v prihodnjem letu plačevali trošarinski da-Vek v isti izmeri kot letos, v kolikor Oiso predložili prošnjo za popravek "ziroma znižanje tega davka. Oni pa, ki so dobili odpoved do 20. oktobra, Morajo do 10. novembra dobiti obve-siilo o novi izmeri trošarinskega davka. Proti odločbi občinskega’ urada za trošarine se davkoplačevalci lahko pritožijo v roku 30 dni na občinsko komisijo.
Tajništvo SGZ je članom na razpo-ago za vsa pojasnila in sestavo prizivov proti povišanju izmere trošarinskega davka, ki ne ustreza stvarni delavnosti trgovskega podjetja.
Davek na poslovni promet
Urad za davek na poslovni promet v Ul, Udine 1 poziva trgovce, ki plaču-ie3o ta davek v naročnini, da se javita na uradu, da se dogovorijo glede davčne osnove (konkordata). Opozar-tamo člane, da se oglasijo v tajništvu tiUZ, kjer bodo prejeli vsa potrebna Pojasnila.
NAJEMANJE PRILOŽNOSTNIH DELAVCEV
U smislu sedaj veljavnih predpisov smejo delodajalci najemati uslužbence 6 Po Uradu za delo. Edina izjema je 23 priložnostne delavce, ki jih delodajalci lahko direktno najemajo, t. j. P0 da bi od Urada za delo zaprosili Za odobritev. Gre pa tu le za res priložnostna dela, ki trajajo le dan dva 'P ki niso odložljiva. Vendar mora de-lodajalec pri direktnem najemanju Priložnostnih delavcev paziti, da so ti Prijavljeni na Uradu za delo kot brezposelni in v posesti brezposelne knjižice (cartellino rosa).
Italijanski trgovinski odnosi
V številki z dne 2. septembra t. 1. smo objavili preglednico trgovinskih odno-s°v Italije z inozemstvom. Od takrat sklenila Italija z dvema v pregled-Pici navedenima državama, Švico in Dansko, novo trgovinsko in plačilno Pogodbo.
Pogodba z Dansko z dne 4. X., ki ve-9a od 15. X. 1950 do 14. X. 1951, po-stavlja trgovinske odnose na klirin-*ito podlago in recipročni posli, kolikor niso bili do 15. X. od pristojnih vladnih organov že odobreni, niso več dopustni. Pogodbi so priložene štiri tabele s kontingenti blaga, ki se bo mo-glo uvoziti v obe državi. Ker sta pa °be državi članici OEEC, velja osnov-P° načelo, da bosta vladi uporabljali Slede proizvodov svoje države določbe OEEC; zato veljajo za medsebojne Pbnose tudi predpisi o liberaliza'.iji Ugovinske izmenjave, t. j. predpisi, ki U& jih državi že izdali ali jih še bosta izdali glede prostega uvoza blaga do-°čene vrste; blago take vrste se lahko torej prosto uvozi ne glede na kontin-Sente omenjenih tabel. Izvršilne določbe k tej pogodbi je izdalo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino z okrožnico št. 453659 z dne 25. X. 1950. ^ njih je navedeno, izvoz katerega olaga dovoljujejo carinarnice same, Ur uvoz katerega blaga je podvržen ministrskemu izvoznemu oziroma uvoz-Pctnu dovoljenju.
. Za plačilni promet se vodita dva ra-Cuna, eden pri Danmarks National-bank v danskih kronah na ime Cam-bitala, drugi v lirah pa pri Cambitalu Pa^ ime imenovane danske banke. Ob-računski tečaj bosta določevali Cambi-
tal in Danska narodna banka na temelju paritete danske krone v razmerju do ZDA dolarja, oziroma po drugi strani srednje kvotacije ZDA dolarja v Italiji.
Pogodba s Švico z dne 21. X. velja prav tako za eno leto od 1. XI. 1950 do 31. X. 1951 in se bo avtomatično podaljšala, če ne bo odpovedana. O-snovna določba je tudi pri njej ta, da veljajo v prvi vrsti predpisi o liberalizaciji trgovinske izmenjave (.OEEC). V ostalem pa vsebuje pogodba dve tabeli kontingentiranega blaga, ki se bo izmenjalo na podlagi kliringa; uvoz blaga, ki ni prost po predpisih o liberalizaciji in tudi ni naveden v tabelah, se bo dovoljeval do višine največjega uvoza, ki se je dosegel v letih 1948 in 1949; pač pa si je Švica pridržala pravico, omejiti ali povsem ukiniti uvoz svežega sadja in zelenjave proti vsaj 8-dnevnemu poprejšnjemu naznanilu. Recipročni posli se od L XI. ne dovoljujejo več.
Plačilni sporazum med Italijo in Švico temelji na sporazumu za ustanovitev evropske plačilne unije z dne 19. septembra t. 1. Za zavarovanje tekočih plačil odpre Švicarska narodna banka na ime Cambital «račun A» v šv. frankih; pooblaščene švicarske banke pa bodo odprle pooblaščenim italijanskim bankam aračune šv. frankov B»; poleg tega si bodo smele odpreti pri njih lirske račune, imenovane »lirski računi B». Plačila se bodo smela opravljati v dobro ali v breme bodisi »računa šv. fr. B» ali »lirskega računa B». Cambital in Švicarska narodna banka pa bosta smela opravljati plačila pre-
ko »računa A». Načeloma bodo »računi šv. fr. B» služili za poravnavo obvez, ki se glase na šv. franke, »lirski računi B» pa za poravnavo lirskih obveznosti.
Valutni tečaj se bo do nadaljnjega računal tako, da se bo vzel za podlago tečaj ZDA dolarja v Italiji (povprečni milanski borzi) in pariteta ZDA dolarja v Švici (frs. 4,37282 za dolar).
Nemčija. Cambital je z okrožnico št.
I	Germ. occ. z dne 12. X. t. 1. izdal obsežna pojasnila in predpise o plačilnem prometu med Italijo in Nemčijo v zvezi s trgovinskim in plačilnim sporazumom, ki sta ga državi sklenili 12. julija letos. Celotno besedilo okrožnice je bilo objavljeno v št. 42 z dne 19. X. publikacije »Informazioni per
II	commercio estero».
Poljska. Z izmenjavo not z dne 27. IX. 1950 sta Italija in Poljska dogovorili podaljšanje trgovinskega sporazuma z dne 15. VI. 1949 in ustreznih kontingentnih seznamov do konca tekočega leta.
Madžarska. Na konferenci italijan-sko-madžarske mešane komisije, ki je bila v septembru, je bilo sklenjeno povečati obojestranske uvozne kontingente, predvidene v trgovinskem sporazumu z dne 16. XII. 1948 in v poznejših* dogovorih.
Liberalizacija trgovinskih izmenjav.
K obstoječemu seznamu blaga, ki se lahko uvaža v Italijo iz držav, ki so članice OEEC, prosto, tudi izven določenih kontingentov, je italijanska vlada izdala dodaten seznam, ki je objavljen v Uradnem listu z dne 28. IX. 50.
Zopet sprememba pri ZVIJ
V sporočilu Urada za obveščanje javnosti pri ZVU je sam gen. T.S. Ai-rey objavil, da je ameriško vojno ministrstvo pozvalo brig. generala Cly-dea D. Eddlemana, ki od junija 1949 opravlja posle glavnega ravnatelja za civilne zadeve pri ZVU, v Washington. Gen. Eddleman bo dodeljen glavnemu ameriškemu generalštabu. Na njegovo mesto v Trst pride brig. gen. Charles C. Blanchard, ki je bil doslej v službi v Monakovem. Blanchard bo prevzel posle glavnega ravnatelja civilnih zadev in pomočnika poveljnika amerL ških čet. Gen. Blanchard je bil tudi dve leti pri ameriški vojaški vladi na Japonskem pod poveljstvom gen. Mac Arthurja. Gen. Airey se v svojem obvestilu zahvaljuje gen. Eddlemanu za uspešno delo.
2e po stilizaciji obvestila gen. Aire-ya se da sklepati, da ne gre morda za bistvene izpremembe v dosedanjih polnjenih in gospodarskih smernicah vladanja ZVU. ki so sicer po splošnem mnenju poosebljene v Angležu gen. Aireyu, vrhovnem načelniku ZVU. Sodeč po dosedanjih izkušnjah dajajo smer politiki ZVU angleški funkcionarji.
Olmiiiiio posli jo M ifrodlli
Po časopisnih poročilih je prinesla evropska konferenca za železniške vozne rede v Amsterdamu, katere se je udeležil tudi ravnatelj železnic STO-ja polk. Parneli, nekaj zboljšanj tudi za Trst. Orient-expres, ki je doslej vozil mimo Trsta, se bg ustavljal tudi na glavni tržaški postaji. Tu ne bo treba presedati temveč teodo vozovi vozili direktno. Vožnja na progi London -Pariz - Trst bo za 45 minut krajša.
Neglede na to poživitev mednarodnega prometa ni' openska obmejna postaja niti doslej ustrezala zahtevam obmejnega prometa. V zadnjem času je promet na meji živahnejši, postaja pa je še vedno pravzaprav zasilna. Tako ni na postaji niti prave čakalnice. Tudi uradništvo je stisnjeno v barake, ki so pozimi mrzle, poleti pa vlada v njih neznosna vročina. Gre namreč za paviljone s pločevinastimi strehami. Poleg tega so poti do postaje popolnoma zanemarjene od ceste, ki pelje proti Repentaboru. Kazalo bi tudi, da bi zgradili most čez železniški tir na postajo, ki bi omogočil pretiod pešcem in jim skrajšal pot, ker bi jim prihranil ovinek skozi podvoz. Morda bi dobili kredit za takšno konstrukcijo iz skladov Marshallovega načrta.
Nova cementarna bo nesla
»Gospodarstvo« je že poročalo, da bo italijanska delniška družba »Italce-menti« pričela graditi v industrijskem pristanišču v Zavljah cementarno. Gre za donosno podjetje, ki ga je hotela zgraditi domača finančna skupina, toda ZVU ki ima vezane roke po sklenitvi rimskih gospodarskih sporazumov
v marcu 1948, se je rajši odločila za italijanski trust. To je toliko bolj značilno, ker je znano, da ameriška vlada s posebno zakonodajo pobija truste.
V	času, ko je treba obnavljati, kar je vojna uničila in ko se uporaba cementa čedalje bolj širi tudi zaradi napredka gradbene tehnike, so cementarne pač donosne. Z druge strani je tudi že znano, da pripelje družba »Ital-cernenti« vse upravno osebje iz Italije. iz Italije tudi pridejo strokovne delovne sile. Po vsem tem ostanejo Tržačanom najnižja dela.
Prav zadnja bilanca družbe »Italce-menti«, dokazuje, kako velike dobičke prinašajo delničarjem takšne cementarne. Bilanca za poldrugo leto (od L jan. 1949 do 30. jun. 1950) izkazuje 1.378 milijonov čistega dobička (v prejšnjem bilančnem letu 557,7 milijona). Dividenda bo znašala 300 lir za delnico (prej 150). Za amortizacijo (odplačilo strojev in drugega inventarja) je bilo določeno 1.404,8 milijona lir (prej 868). Vrednost inventarja znaša 12.777 milijonov lir. Polovica je že amortizirana. Delniška glavnica znaša 4 milijarde. Kosmati dohodki so znašali 18,5 milijarde (prej 10,5), izdatki pa 17,139 milijarde lir.
ACEGAT OVIRA STANOVANJSKO AKCIJO
K podatkom, ki smo jih navedli v zadnji številki »Gospodarstva« v podkrepitev, da previsoke tarife ACEGAT ovirajo stanovanjsko akcijo, navajamo še tega-le;
Za priključek vode k novi uradniški stanovanjski hišici na razdaljo 5 do 7 m zahteva ACEGAT 75.000 lir. Stranka izkoplje sama potrebni jarek, medtem ko da ACEGAT 5 do 7 m cevi. . Vsaj v primeri ko gre za grad-
njo stanovanjskih hišic z namenom, da se pobija stanovanjska kriza, bi ACE GAT moral zmanjšati svoje pristojbine za priključek vode. plina in električnega toka.
AMERIŠKA TOVARNA «LUCKY SHOE Co.», ki prične v Trstu v kratkem obratovati, bo izdelovala samo ženske čevlje. Čevlje bodo izvažali predvsem v Ameriko; tržaška potrošnja bo znašala okoli 5% proizvodnje.
MADŽARSKA MORNARICA V- TRSTU «11 Traffico« poroča, da je glede vesti, da namerava Madžarska vpeljati plovno progo med Jadranom in Levantom, ugotovil, da so v tržaških pomorskih krogih mnenja, da je mogoče, da bo Madžarska izvršila več voženj med Jadranom in Bližnjim vzhodom v teku te zime. Verjetno bo Donava pozimi zamrznjena. Po vsem tem ne gre za uvedbo stalnih prog.
V	SEPTEMBRU JE BILA VPISANA V TRGOVSKI REGISTER NOVA TVRDKA pod imenom Ivančič Rudolf — Zgonik-Gabrovica kot avtomobilsko prevozno podjetje.
V	NOVI GORICI SO ODPRLI prve prodajalne, in sicer prodajalno živil in prodajalno sadja in zelenjave.
limet mrt
Zgodovinski razVoj
tržaške gospodarske fakultete
Njena organizacija in njene naloge
OBISKUJTE RAZSTAVE NAŠIH UMETNIKOV!
V galeriji »Scorpione« razstavlja 19 umetniških del slovenski slikar R. Saksida. Med razstavljenimi deli je 10 akvarelovi ostala so olja. Sorodnost Saksidove tehnike s Spacalovo je očitna; v glavnem ljubita oba močne barve, le da so te pri Spacalu krepkeje začrtane in se ne prelivajo. V harmoniji barv sta oba prava mojstra, če-prav jih včasih namečeta na isto platno več kakor bi morda predmet sam zahteval. Pokrajine in kmečki motivi so Saksidi gotovo bolj pri srcu kakor ostali sižeji in ni dvoma, da prav zaradi tega publiki najbolj ugajajo. Prav na tem področju pride bolj do veljave njegova ustvarjalna sila. Nekatera druga dela, kakor n. pr. »Tvornica«, niso dovolj karakterizirana in pustijo gledalca povsem nevtralnega. Vsekakor skriva Saksida v sebi močno izvirno ustvarjalno silo.
Dolžnost našega človeka je, da okrasi svoj dom z deli domačih umetnikov!
—ib.
Trst, 8. novembra V preteklih dveh tednih so priplule v naše pristanišče, oziroma odplule iz njega naslednje:
AMERIŠKE LADJE »George S. Boutwell. (7800 t. New York) je izkrcala v silosu tovor žita in je odplula prazna v ZDA. »Eugene Lykes» (8000 t. New Orleans) je izkrcala manjši tovor raznega blaga in vkrcala celulozo, tiskarski papir za Havano, Fort, of Spain in Cindad Trujil-lo ter 100 ton aluminija v palicah za Ne jv Orleans. »Simon Benson« (7300 t. New York) je izkrcala popoln tovor žita v silosu. «Dorothy Stevenson« (7000 t. Wilington, Del) je razložila popoln tovor žita v silosu.
TRŽAŠKE LADJE »Jano« (3700 t. Trst-Balducci) je naložila v luki pri Sv. Andreju tovor lesa.
JUGOSLOVANSKE LADJE »Sabac« (2649 t. Reka) je naložila v luki pri Sv. Andreju popoln tovor lesa za Limasol. Motorna ladja »Tito-giad« (3199 t. Reka) je razložila v luki pri Sv. Andreju razno blago. »Žužemberk« (1310 t. Reka) je izkrcala v luki pvi Sv. Andreju večji tovor starega železa naravnost v železniške vozove. Motorna ladja »Pula« (2400 t. Reka) je priplula v Staro luko.
ITALIJANSKE LADJE »Milano« (7176 t. Neapelj) je naložila razno blago za Indijo. »Campido-glio« (3702 t. Benetke )je naložila razno blago, »Treviso« (3706 t. Benetke)
Za .jSloiienijn^-^Črna gora“
V Amsterdamu so te dni splovili novo čezoceansko motorno ladjo »Slovenija«. Splovitvi je kumovala Marta Brilej, žena jugoslovanskega poslanika v Londonu. Nosilnost nove ladje je
9.000	ton. Ladja je bila zgrajena po navodilih iz Jugoslavije, medtem ko je ostali dve veliki ladji »Srbija« in »Makedonija«, ki sta" bili zgrajeni tudi na Holandskem, kupila Jugoslavija, ko sta bili deloma že zgrajeni. Sele pozneje sta bili ti dve ladji preurejeni po določbah jugoslovanske trgovinske mornarice. V gradnji v Amsterdamu je še druga motorna ladja, ki bo imela prav tako nosilnost 9.000 ton in bo nosila ime »Črna gora«. To ladjo bodo splovili proti koncu letošnjega leta. »Slovenija« je dolga 132 m, ima 9 skladišč in 16 električnih žerjavov. Ladja je zgrajena v varjeni in ne za-kovičeni konstrukciji. Z zmogljivostjo (i.950 konjskih sil jo bodo pogonski stroji gnali z brzino 16 morskih milj na uro.
PROIZVODNJA ELEKTROPORCELA-NA V POLNEM RAZVOJU
Jugoslovanski strokovnjaki so odkrili bogata ležišča kaolina, ki je potreben za proizvodnjo elektroporcelana. Po tem odkritju so začeli graditi velike sodobne industrijske obrate, medtem ko v dosedanjih tovarnah že izdelujejo elektroporcelan. Domača proizvodnja elektroporcelana bo krila že 60% potreb v zvezi z elektrifikacijo. Industrija se čedalje bolj izpopolnjuje, tako da bo lahko izdelovala še boljše izdelke, kakor so današnji. Se do leta 1948 je Jugoslavija morala uvažati vse drobnostisnjene izdelke elektroporcelana. Preiskave v laboratoriju zagrebške tovarne »Rade Končar« so pokazale, da
Prav na obletnico prihoda italijanske vojske v Trst (3- novembra 1918) so letos odprli novo poslopje Tržaške univerze. Otvoritvi so prisostvovali poleg dveh italijanskih ministrov tudi rektorji vseh italijanskih univerz. Svečanost je bila uradno prirejena tako, da bi se sprevrgla v manifestacijo za priključitev Trsta k Italiji.
Zdelo se je, da smo v letu 1938, ko je Mussolini na Glavnem trgu (18. novembra 1938) obljubil Trstu popolno univerzo in dan nato položil temeljni kamen za novo poslopje. (K temeljni listi je Mussolini priložil »rimski im-perijski cekin«.) Vendar so uradnim prirediteljem režijo popolnoma pokvarili tržaški študenti, ki so hrupno protestirali celo med uradnimi govori.
Politične strani smo se dotaknili samo zaradi uvodu. Naš glavni namen
je naložila v Stari luki razno blago za Aleksandrijo in Beirut. »Carbonello« (2500 t. Benetke) je naložila večji tovor lesa ter manjšo količino raznega blaga. »Lamone« (3500 t. Ravenna) je vkrcala popoln tovor lesa za Sirijo. »Triton Maris« (1457 t. Ravenna) je naložila popoln tovor lesa za Palestino. »Abbazia« (3752 t. Benetke) je naložila v luki Sv. Andreja popoln tovor raznega blaga za Egipt. Nadalje so priplule v Staro luko potniška ladja »Es-t. Benetke) in majhna motorna ladja peria«, motorna ladja »Laredan« (1638 s hladilniki »Lago Zuai« (332 t. Rim) in v luko pri Sv. Andreju »Angelica« (4320 t. Genova).
GRŠKE LADJE
»Thetis«, »Pavlos« in »Ekaterini« so priplule v Staro luko. »Tinos« (2000 t. Pirej) je naložila v luki pri Sv. Andreju popoln tovor lesa za Grčijo.
Britanska ladja »Heathmore« (7300 t, London) je razložila v luki pri Sv. An dreju popoln tovor sladkorja angleškega izvora. Panamska ladja »Pakistan Pioneer« (4800 t, Panama) je naložila v luki pri Sv. Andreju popoln, tovor raznega blaga za Indijo. Argentinska ladja »Rio Cuarto« (7000 t. Buenos Aires) je razložila popoln tovor ovsa naravnost v železniške vozove za Avstrijo.
Zaradi praznikov je promet v pristaniščih nekaj dni skoraj počival. Med raznim blagom, ki gre skozi pristanišče v tranzitu, ima še vedno prednost les.	D.
je mogoče iz domačih surovin izdelati izvrstne izdelke.
SPALNICE NAMESTO PISALNIH MIZ bo odslej izdelovala znana tovarna upognjenega pohištva v Duplici pri Kamniku. Doslej je tovarna izdelovala izključno pisarniško pohištvo, katerega bi zdaj pravzaprav ne mogla več razpečati. Po novih ukrepih jugoslovanske vlade je namreč uradom prepovedano nabavljati novo pohištvo. — Nova velika tovarna pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici, ki izdeluje pohištvo, bo prihodnje leto obratovala s 4/5 projektirane zmogljivosti in bo verjetno izdelala 2500—3000 spalnic.
716 ŽELEZNIŠKIH VOZOV JE ŽE ZGRADILA tovarna v Rankovičevem od januarja do konca avgusta 1950.
SE EN PLAVŽ BODO PRIŽGALI V SISKU NA DAN republike. Zmogljivost novega plavža bo 140 ton surovega železa na dan. To je tretji plavž bodočega kovinskega kombinata in di-u-gi v obratu po osvoboditvi.
PRVO INDUSTRIJSKO OLJARNO so dobili v Bosni in Hercegovini;’ začela je obratovati v Brčkem.
DRUŠTVO EKONOMISTOV LRS so ustanovili v Ljubljani. Naloge novega društva so; združevanje ekonomistov Slovenije za proučevanje in obdelavo splošnih ekonomskih vprašanj, posebno graditve socializma v Jugoslaviji. Pri volitvah v upravni odbor je bil izvoljen za predsednika Klemenčič Ivo, za prvega podpredsednika inž. Orthaber Albin, docent ekonomske fakultete, za drugega podpredsednika Bole Anton, glavni ravnatelj tekstilne industrije LRS, za prvega tajnika Debevc Boris, ravnatelj statističnega urada, za drugega pa Dintinjan Zvonko, predavatelj partijske šole CK KPS.
je, dati naši javnosti nekaj pojasnil o postanku in ustroju tržaške gospodarske fakultete.
Osnovo za današnjo tržaško univerzo moramo iskati v ustanovitvi enoletne Visoke trgovske šole »Revoltel-la«, ki je na dan ustanovitve 7. oktobra 18TJ dobila uradno ime »Istitu-zione fondazione Revoltella — Corso superiore di insegnamento commercia-le«. Znani tržaški veletrgovec Pasgua-le Revoltella je ob svoji smrti zapustil 200.000 goldinarjev za ustanovitev takšne šole z izrecno željo, »da bi se pospeševali trgovski stiki med Trstom) in notranjimi deželami avstrijskega cesarstva«. Dodal je 40.000 goldinarjev Za dve dijaški štipendiji.
Leta. 1920 o Italijani dali Visoki trgovski šoli značaj ekonomske fakultete pod imenom »Višji institut za ekonomske in trgovske vede« (Istituto Superiore di Scienze commerciaili). Absolventi šole so lahko napravili doktorski izpit. Podobne institute imajo Italijani v Benetkah, Genovi, Turinu in Rimu. Znana je milanska visoka trgovska šola »Bocconi«, ki je urejena približno tako, kakor omenjeni institut.
Leta 1924 je fašistična vlada podelila institutu naslov »Univerze Za ekonomske in trgovinske vede« (Univer-sitd degli Studi economici e commer-ciali).
Leta 1938 so dodelili pravno fakulteto in preimenovali zavod v »Univer-sitd degli Studi«. Kakor omenjeno so prav to leto položili temeljni kamen za novo palačo (Univerza je bila poprej v starem poslopju v Ul. Santi Martiri). Vlada je nakazala za gradnjo najprej 5 milijonov, potem še 10; občinske ustanove pa 10 milijonov Ur. Za notranjo opremo in popravila je vojaška uprava po vojni nakazala o-koli 50 milijonov lir.
Med drugo svetovno vojno so dodali še filozofsko fakulteto (facoltd di lettere e flVn/sofia) in fakiflteto za pomorske gradnje in mehaniko (facoltd dHngegneria navale e rneccanica), zatem pa še fakulteto za matematične, fizične in naravoslovne vede (facoltd di scienze matematiche, fisiche e na-turali).
Da se je prav v Trstu porodila misel predvsem na trgovsko visoko šolo, je pač naravno. Trst je važno pomorsko, trgovsko in industrijsko središče. Ze ustanovitelj visoke šole Revoltella je poudaril, naj bi šola pospeševala trgovske stike z zaledjem. To misel srečamo tudi pri otvoritvenih govorih ravnateljev in dekanov trgovske visoke šole, odnosno ekonomske fakultete.
Na tržaško visoko trgovsko šolo so pod Italijo res prihajali tudi dijaki iz zaledja, zlasti iz Jugoslavije, ČSR, Ro-majhnem številu. Tržaška gospodarska fakulteta ne privlačuje dovolj dijakov iz zaledja, ker ni pouk na njej prikrojen Zahtevam, ki jih postavljajo odnosi s temi državami. Kakor rečeno, ima Trst posebne na'oge že po svoji naravni legi; med temi je glavna ta, da pospešuje gospodarske stike Z bližnjimi državami v Podonavju in na Balkanu. V resnici se pouk na tržaški gospodarski fakulteti ne razlikuje mnogo od pouka na italijanskih gospodarskih fakultetah. Tudi učno osebje je po večini iz Italije.
Posebnost tržaške gospodarske šole bo morda v tem, da se na njej poučujejo jez ki tržaškega za edja, kakor srbohrvaščina, nemščina, ruščina in madžarščina, toda polaganje izpitov iz teh jezikov ni obvezno. Edino nemščina je enakopravna angleščini, francoščini in španščini. Pri predavanju gospodarskega zemljepisa, zgodovine, trgovine in trgovskih uzanc bi šola morala mnogo bolj upoštevati razmere t žaškega zaledja.
Med ostalimi predmeti, ki se poučujejo n« gospodarski fakulteti, naj omenimo zlasti: politično ekonomi, o, statistiko, finančno matematiko, blago, znanstvo, knjigovodstvo, civilno, trgovsko, delovno in javno pravo, finančno vedo itd. Pouk obveznih jezikov traja tri leta; dijak mora izbrati najmanj dva jezika med naslednjimi: francoščino ali španščino, angleščino ali nemščitio. Med dopolnilnimi predmeti se mora dijak odločiti za dva predmeta izmed dvanajstih; meji lemi so omenjeni neobvezni jeziki (srbohrvaščina, ruščina, madžarščina in češčina) ali pomorsko, industrijsko in mednarodno pravo, civilni pc- tcpek, demografija in rudninstvo. Po r.bsol-viranju četrtega letmka obstoji neobvezna specializacija navadno v zavarovanju ali bančnem poslovanju.
Na gospodarsko fakulteto sprejmejo absolvente srednjih šol (tudi srednje trgovske in pomorske); sprejemajo se tudi dijaki iz tujine, ki so absolvira'i srednje šole, priznane v Italiji.
Lj.
nr priirnniir/j
INDUSTRIALIZACIJA JUGOSLAVIJE
Pašniki in senožeti so seveda prvi P°goj Za živinorejo, brez katere ni P]'avega gnoja za poljedelstvo. Kmet-,e iz Piščancev so razpolagali nekdaj, • j. preden je bila zgrajena nova že-lezniška proga, ki teče nekoliko više nad to vasjo, s precej obširnim paš-nikom nad vasjo do nekdanje stare c'este; ob tej teče zdaj proga openskega tramvaja. Da bi si ohranili last-aiiisko pravico do pašnika, so si ga Jhetje svoječasno razdelili. Ta razde-lteu je seveda onemogočila skupno ,ašo vaške živine. Razen tega je nova l.czniška proga odrezala pašnik od lvine in tako so ostali tamkajšnji "Tctje popolnoma brez pašnika.
^ Kaicpr da ne bi imeli kmetje dovolj 1ugih težav, imajo vrhu tega opra-di še z raznimi birokratičnimi ukre-l\ U hlev nekega kmeta je prišla na Jlmer zdravstvena komisija in zahte-. a’ da se hlev, v katerem stojita kravi, opremi med drugim tudi , betonirano kanalizacijo ter da se Ai^ne 3as^ zamenjajo s cementnimi.
° bi hotel kmet ugoditi vsem po-šk n‘m zahtevam, bi moral za stro-e prodati obe kravi. Kaj pa naj po-ni priveže k novim, jaslim?
GOSPODARSKI POLOŽAJ. V TRŽAŠKI OKOLICI
Volja se umikajo hišam in toVarnam
Neodvisnih kmetov, ki živijo samo od svpjega kmetskega dela, je danes pri Piščancih še šest, in sicer: Rudolf Piščanc, Josip Piščanc, Josip Volpi, Anton Babič, Anton Piščanc in Anto-nija Piščanc. Nekoliko više pri Lajnarjih sta še dva: Iv. Mar. Ferluga in Just Piščanc; še više, tam kier se konča stara cesta (Trgovinska ul.), Josi-pina Cesar in Vinko Cesar; spodaj globoko pod staro cesto tudi dva: Jakob Svagelj in Karlo Sosič. Skupno število krav v hlevih vseh 12 naštetih kmetov znaša približno 30 vn en sam konj. Nekaj krav imajo tudi tisti posestniki, ki le deloma živijo od poljedelstva, in najemniki nekaterih posestev.
V Sčedni, kjer je bilo nekdaj lepo število premožnih kmetov, ki so imeli mnogo izvrstne zemlje tudi pri Sv. M.
Magdaleni Spodnji in v. Čarboli in pridelovali znamenito ščedensko vino in mnogo olja, gre vinogradništvo vedno bolj navzdol. Meščani so hodili nekdaj, posebno ob nedeljah, v trumah pit ščedensko vino, o katerem so peli, da je »sladko kakoi balzam«. Najprej so plavži in druge tovarne izpodrinile mnogo vinogradov, potem pa se je začela nekdanja vas, zdaj že veliko predmestje, širiti tja, kjer so bile prej najlepše njive. Vsa južna stran ščedenskega griča, od vrha do morja in do dolinice z mestno klavnico in zloglasno rižarno, se je korenito spremenila. Kjer so bile nekdaj bujne njive in pozneje moderni vinogradi, naletimo zdaj večinoma na hiše z vrtovi in tovarne. Bolj kompaktni vinogradi so le še na griču Sobotnjak-Turkovec med omenjeno dolinico in Zavljami. Sicer pa so med zadnjo
vojno tudi tam bombe razrile in uničile mnogo lepih vinogradov.
Josip Godina (Cajne) je zadnji šče-denski kmet, ki živi izključno od dela na svoji zemlji. Dela pa zelo pridno in z velikim veseljem; letos in lani je na prej zapuščeni zemlji nasadil 2800 trt in 300 hrušk. Poleg vina skrbi tudi za druge pridelke, predvsem za grah, fižol in krompir. Ima samo eno kravo.
Ako bi bile razmere Za kmete nekoliko bolj ugodne, bi bilo v Sčedni lahko še nekoliko drugih neodvisnih kmetij; tako pa se ljudje rajši bavijo z drugimi posli, ki jim omogočajo ugodnejše življenjske pogoje. Kdor ima še kaj zemlje, mu je kmetijstvo le postranska stvar. Omeniti bi bilo še par najemnikov, ki pa Zelo trdo živijo.
Iz povedanega je torej razvidno, da je v Sčedni ostalo sicer še nekaj vi-
nogradov, kmetov, pravih kmetov pa ni več.
Glede vrste belega grozdja so vinogradniki najbolj zadovoljni z malvazijo, v srednjem veku slavna tržaška rebula pa je popolnoma izginila. O črnem refošku tojijo, da tukaj ne uspeva ter vedno bolj peša, namesto njega so začeli že proti koncu preteklega stoletja uvajati burgundec, sedaj pa merlot.
Za nove nasade trt in sadnega drevja ter sploh za zboljšanje vinogradov prispeva vlada (ZVU) 35% stroškov. S tem pa se ne dajo rešiti vinogradi, ker tiči vzrok krize v tem, da morajo kmetje prodajati svoj vinski pridelek po Prenizkih cenah.
»Prenizke cene« — ni prav točno povedalo, ker cene, po katerih proizvajalci prodajajo svoje pi-oizvode, ne morejo biti nep renizke, ne previsoke,
ampak so pač take, kakršne sb. Prenizke se zdijo le, ker je življenje predrago. Draginja pa je posledica prevelike razlike med ceno, po kateri proda proizvajalec svoje blago, in ceno, ki jo mora Za to blago plačati potrošnik pri nakupu v nadrobni trgovini. Kolikor bolj bi uspeli to razliko zmanjšati, toliko cenejše in lažje bi postalo življenje. Se posebno velja to Za italijansko gospodarstvo, v katero nas je vključila ZVU. Sam Dayton, načelnik Marshallovega plana Za Italijo, je izjavil, da prodajajo italijanski špekulanti določene proizvode celo petkrat draže, nego so jih kupili od proizvodnikov. Radi te nenasitne požrešnosti brezvestnih špekulantov ne propadajo le naše kmetije, ampak propada sploh vse gospodarstvo našega tržaškega ozemlja. Ker se pa ne da niti sanjati o tem, da bi se v doglednem času moglo ozdraviti na stoletnih tradicijah sloneče špekulativno italijansko gospodarstvo, ni za nas drugega izhoda, nego da se osvobodimo iz njegovega objema in da se naše neodvisno gospodarstvo začne voditi po zdravih in poštenih načelih.
—od—
TRŽNI PREGLED
ŽITA
Na žitnem trgu so se na koncu oktobra cene blaga nagibale navzdol, v prvih dneh novembra pa so zopet pridobile zgubljene točke, zlasti na trgih bližnje Benečije. Tendenca šibkejših cen se opaža pri rižu, krepkejših pa pri koruzi in nekaterih postranskih žitih, Za zdaj ni pričakovati na tem trgu značilnejših sprememb.
Verona:	pšenica 1950 prvovrstna
0.600-6.700 lir za cent, ista II. 6.450 do 6.500; oves 4.000-4.100; rž 5.000-5.100; ječmen 4.700-4.900; proso 6.900-7.000; koruza 6.100-6.200 lir za cent.
Benetke, za blago fco kamion brez vreč: pšenica I. 6.900-7.000, II. 6.650 do 6.750, III. 6.400-6.500; koruza 6.300-6.400; bela koruza 4.800-4.900 ;oves 3.850-4.000; domača rž 4.600-4.800 ;uvožena rž 4.350 do 4.450; ječmen 4.500-4.700 lir za cent.
ŽIVINA
Potrošnja mesa je v sedanji sezoni v znatnem porastu. Zaradi tega se povečana ponudba živine ne odraža v znatni meri na tržnih cenah, trg pa poteka mirno in normalno. V prihodnjih mesecih bodo cene zelo verjetno nazadovale glede na običajne sezonske razmere, vendar sodijo opazovalci, da ne bo zavzel ta pojav večjega obsega.
Reggio Emilia: voli I. 240-28U lir za kg žive teže, isti II. 220-250; krave I. 200-240, II. 190-210, III. 140-170; prašički Ib-zO kg 340-450 lir, isti 20-25 kg 420-430 ;prašiči 30-50 kg 390-420, 50 ao 80 kg 360-390, 100-150 kg 360-370, 150 do 180 kg 370-380, nad 180 kg 380-400 lir za kg žive teže.
Treviso: voli 240-260 lir za kg; teleta 400-430; krave 210-240; prašički 450 do 520; mršavi prašiči 320-360; pitani prasiei 330-380 lir za kg žive teže.
MLEČNI IZDELKI
V oktobru so cene mleka in mlečnih izdelkov zaznamovale znaten napredek, v začetku tega meseca pa se je tendenca naraščajočih cen ubiaž;la. To velja zlasti za maslo in trde sire. Nazadovanje cen je odvisno predvsem od povečanega uvoza blaga in od znižanih uvoznih carin. Tako prodajajo argentinsko maslo po 750 lir za . kg na debelo, t. j. po ceni, ki je znatno niž-. ja od cen, ki veljajo za domačo proizvodnjo.
Razvoj cen mleka v zadnjih treh letih je razviden iz naslednje razpredelnice, ki jo je sestavila Trgovinska zbornica pokrajine Cremone, ki dobavlja mlekarni ««Soresinese» mleko in mlečne proizvode tudi na tržaški trg. Po tem viru so bile odkupne cene mleka pri proizvodnji v lirah za kg naslednje:
Poljedelsko leto 1948/49	43,36
November 1949	39,70 '
December 1949	37,35
Januar 1950	35,35
Februar 1950	34,85
Marec 1950	32,85
April 1950	29,85
Maj 1950	27,00
Junij 1950	24,25
Za naslednje mesece ni točnih podat-	
kov, vendar se zdaj cena mleka na istem področju suka okrog 30-31 lir za kg, t. j. okrog 10 lir manj kakor novembra lanskega leta in za skoraj 15 lir 'manj kakor novembra leta 1948.
VINO
Kupčija z novim vinom je še vedno v začetnem razvoju. Doslej ni bilo opaziti za blago nove proizvodnje velikega povpraševanja. Poznavalci sodijo, da se ne bodo tržne razmere na vinskem trgu mnogo spremenile v primerjavi z lanskim letom. Cene pa se bodo vsekakor ustalile verjetno na nekoliko višjih kvotacijah .
Na krajevnem trgu vina gre prodaja vinskega pridelka precej dobro od rok. Cehe se sukajo od 95-105 za liter po kakovosti.
Na italijanskih vinskih tržiščih so najnovejše kvotacije naslednje:
Videm: običajna rdeča vina 10 stop. 4.300-4.700 lir za hi; Merlot 5.300-5.800; ■Kabernet 6.200-7.000; Tokaj 7.000-8.000; rizling 7.800-8.000 lir za hi.
Asti: običajno vino 10 stop. 4.000 do 4.500 za cent; isto 11-12 stop. 4.500 do 5.000; Barbera do 12 stop. 6.000-6.500, isto do 13 stop. 7.000-8.000, moškat 8.700 do 9.500 lir za cent.
Firenze: običajna vina 1949	11-12
stop. 4.700-5.000 za cent; ista nad 12 stop. 5.500-6.500 ;fina vina 1949 11-12 stop. 5.000-6.000, 12-13 stop. 6.000-7.500, 13-14 stop. 7.500-7.800.
Bari; rdeča Vina za rezanje »Barlet-ta» 380-400 lir za hl/stop.; ista 12-13 stop. 330-350; fina bela vina Gorato 440-480 lir za hl/stop.
OLJČNO OLJE
Vesti, ki prihajajo iz proizvodnih središč oljčnega olja se precej križajo. Splošna tendenca cen je usmerjena še vedno na napredovanje, čeprav nekatera tržišča tvorijo v tem pogledu izjeme. Tržišča oljčnega olja potekajo vsekakor precej mirno, kar bi pomenilo, da ni pričakovati v bližnji bodočnosti večjih sprememb pri cenah.
Taranto: oljčno olje do 1,5 vsebovane kisline 400-420 lir za kg, do 3 stop. kisline 390-400, do 5 stop. kisline 375 do 385: oljčni sadeži prvovrstni 7.000 do 8.000 lir za cent.
SLADKOR
V tržaških skladiščih so precejšnje količine sladkorja, namenjenega tranzitni trgovini, vendar se sklepa le malo tranzitnih kupčij. Ponudbe prihajajo predvsem s strani angleških izvoznikov, ker so kubanski proizvajalci zaposleni z dobavljanjem blaga ZDA. Ponudbe- za sladkor fco vagon Trst se
KOVINE
Na svetovnih trgih vlada še vedno občutno pomanjkanje najvažnejših surovin. Strateški razlogi so v mnogih primerih potisnili v ozadje civilne potrebe. Spekulativne operacije z neželeznimi kovinami so se vrinile v mednarodno trgovino kljub raznim odredbam vlad. Ameriška kontrolna ustanova ((National Production Authority>i ima n. pr. polne roke dela z izdajanjem vsakodnevnih ukrepov za zajezitev teh pojavov.
V primerjavi s predvojno dobo je najdražji svinec in sicer 8-krat dražji; cene bakra in cina so poskočile 4-krat,
Med vsemi kovinami' se je v zadnjih tednih najbolj podražil cin. V Singapurju t. j. na najvažnejšem trgu te kovine se je cin podražil v treh urah kar za 12 stotink dolarja za upicubi (1 picul je 62,5 kg) in dosegel do zdaj najvišjo kvotacijo 510,5 dolarja za picul. Svinec kvotira v ZDA uradno 18 stotink dolarja za lunt, medtem ko je pred dvema tednoma kvotiral 16 stotink dolarja. V Londonu so se cene kovine zvišale zaradi tega od 128 na 136 funtov šterlingov za tono. Se vedno zelo iskan je cink. Zaloge te kovine so znašale na koncu septembra v ZDA 10.300 ton, t. j. manj kot kdaj koli doslej (pri tem niso seveda vključene strateške zaloge). V istem mesecu so v ZDA proizvedli 71.057 ton cinka (1 ton je 927 kg) proti 73.400 ton v avgustu. Potrošnja je v septembru narasla na 80.600 ton. Glede živega srebra so opazovalci mnenja, da so visoke kvotacije odvisne bolj od špekulativnih operacij italijanskih in španskih proizvajalcev kakor od stvarne razpoložljivosti kovine.
Pri vseh omenjenih podražitvah je nad vse značilen pojav pocenitve zlata na nekaterih svetovnih trgih. Tako kažejo cene zlata v Tangerju na nazadovanje. Na tem trgu so na koncu oktobra in v začetku novembra prodajali na prostem trgu unčo čistega zlata po 38,40 doiarja, medtem ko je cena zdaj 38,25 doiarja. Na ostalih trgih so kvotacije zlata naslednje: Hong Kong 39, Bejrut 38,40, Pariz 41,25, Mehiko 31 in Bombay 54 dolarja.
VLAKNA
Veliko povpraševanje po bombažu povzroča zelo krepke cene na svetovnih bombažnih trgih. Ameriški izvozni kontingent bombaža do konca prihodnjega marca je določen na 2,146.000 bal. Kljub temu pa je uprava za Marshallov načrt prepričana, da se bo ta kontingent zvišal in je celo opozorila članice ERP naj ne nakupujejo bombaža prekomerno na ostalih trgih. Menijo namreč, da bi ZDA zadostoval nresežek 3 milijonov bal napram 4 mi) kolikor jih je določilo letos ameriško ministrstvo za poljedelstvo. Predvidevajo, da bo prišlo ob otvoritvi ameriškega kongresa do ostrih kritik proti {(bombažni politiki« vlade, ki ji nasprotujejo predvsem trgovci in poljedelci.
Medtem je egiptska vlada odobrila kredit 50 milijonov eg. lir, da bi s tem podprla bombažno trgovino ter izvozne cene. Računajo, da znaša celokupna vrednost letošnje egiptovske proizvodnje bombaža (okrog 9. milijonov kantarjev) 250 milijonov eg. lir.
Cene volne na svetovnih zlasti pa na avstralskih tržiščih so še vedno nenavadno krepke. Sovjetska zveza je v zadnjih časih na avstralskem trgu znatno pospešila svoje nakupe. Ker se pri-
gibajo okrog 180-181 dolarjev za tono. Angleški izvozniki ponujajo blago (izročitev v novembru) po 166,75 dolarja cif Trstu. Značilno je popuščanje češkoslovaških izvoznikov, ki ponujajo tono sladkorja po 170 dolarjev za tono fco Trst. S tem sp cene čehoslova-škega sladkorja postale zopet konkurenčne v primeri z blagom ostalega izvoza.
pravlja nova organizacija mednarodne trgovine z volno so se avstralski proizvajalci že zdaj postavili proti vsaki odpravi dosedanjega karakterističnega sistema dražb pri prodajah avstralske volne. Avstralski minister za trgovino je medtem zahteval znatno znižanje carine za uvoz volne v ZDA.
ŽITA
Cene pšenice na svetovnih trgih so še vedno precej krepke in potekajo s tendenco rahlega napredovanja, vendar prevladuje mnenje, da ne bo ta konjunktura dolgo trajala, ker razpolagajo mnoge države, med temi Kanada in Francija, z znatnimi kontingenti pšenice za izvoz. Slabši je položaj na področju koruze zaradi suše, ki je zajela nekatere "velike proizvajalce.
V Genovi se je zaključilo zasedanje mednarodnega sveta za žitni sporazum. Svet je izrazil svoje zadovoljstvo nad izvajanjem sporazuma, čeprav so v okviru dogovora prodali doslej manj žita (11,78 milijonov ton), kakor je bilo v načrtu. Maksimalna cena, ki je že lani bila določena (180 stotink dolarja bušel prvovrstne pšenice) bo Ostala neizpremenjena do konca dogovora, medtem ko se bo minimalna cena znižala za 10 stotink dolarja na leto, t. j. od 150 v letu 1949/50 na 120 stotink dolarja v letu 1952/53.
Izvoz nemških strojev
Po nemških virih je izvoz strojev iz Zapadne Nemčije znatno napredoval. V prvem polletju letošnjega leta se je n. pr. skoraj podvojil v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ter dosegel vrednost 500 milijonov mark. V preteklem juniju pa je isti izvoz celo prekoračil mesečno povprečje, ki so ga zabeležili 1. 1938.
V tekočem polletju so se naročila nemških strojev s strani inozemstva še povečala. Okrog 90% nemškega izvoza strojev gre v evropske države, od tega 2/3 v države vključene v ERP, ostala tretjina pa v dežele vzhodne Evrope. Za rudniške naprave ter stroje za valjarne in livarne se opaža največje povpraševanje s strani zapadne Evrope ter Češkoslovaške. Holandija je na prvem mestu pri nakupih preciznih strojev. Največ parnih turbin kupujejo ZDA, Poljska in Posarje. 75% kompresorjev je v tekočem polletju kupila zapadna Evropa, ostalo pa vzhodnoevropske države, zlasti Jugoslavija. Najboljši kupci hladilnikov so bile Belgija, Švedska in Jugoslavija. Skoraj 40% poljedelskih strojev so poslali v Francijo, medtem ko je večina strojev za urade, strojev za predelavo usnja ter tekstilnih strojev dobila dobre kupce zlasti v azijskih državah in v Južni Ameriki.
Avstrijci za izvoz
obdelanega lesa
Avstrijski lesni industrije! so pravkar izglasovali resolucijo, v kateri zahtevajo ukinitev izvoza neobdelanega okroglega lesa v Zapadno Nemčijo. Nemčija je namreč v zadnjih časih ovirala izvoz žaganega lesa, čeprav je bil ta izvoz predviden v trgovinski pogodbi med obema državama. Avstrijski industrijci se poleg izgube pri prodajnih cenah za neobdelan les boje predvsem nezaposlenosti dobro razvite avstrijske žagarske industrije.
= MEDNARODNA TRŽIŠČA —
CHICAGO			
	U/X	25/X	8/XI
Pšenica (stot. dol. za bušel)			223 50	226 —
Koruza	„	„	„						149—	159—
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)			 24.82	24 50	24.50
Cin	,,	,,				 112. -	118.75	155—
Svinec	„ „	„				 16 —	16—	17.50
,, ,, ,, 			 17.50	17.50	17 50
Aluminij „ „	„				 19.-	19,-	19—
Nikelj	„ „	„				 48.—	48—	48—
Krom (dol. za tono) 			 42.—	42—	42—
z., srebro dol. za steklenico				 90,—	95—	95—
LONDON			
Baker (f. šter. za d. tono)			 202.	202—	202—
Cink	„	„				•151 —	151 —
Svinec ,, „	,,	,,				 128.	128 —	136—
ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ I. (talerjev za kantar) .		 107.55		122.90
,, ,,Ashmouni“ 1.	,,	„	) .		 —	— .		121.45
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)			 204.40		.		199.-
JE5 0K25A.
VALUTE V MILANU
Funt šterling	27. X. 8.150	8. XI. 8.350	Min. 8.150	Maks. 8.350
Napoleon	6.225	6.350	6.150	6.400
Dolar	669	670	668	675
Francoski frank	175	174	173	175
Švicarski frank	153.50	156	153	156
Funt št. papir Avstrijski šiling	1.680	1 689	1.675	1.680
	21	22	21	22,50
Zlato	860	865	855	865
BANKOVCI V CUR1HU dne 8. XI. 1950
ZDA (I dol.)	4,35
Anglija (1. f: št.)	11,10
Francija (100 fr.)	1,12
Italija (100 lir)	0,63
Avstrija (100 šil.)	14,20
Čehoslov. (100 kr.)	1,—
Belgija (100 fr.)	8.55
Holand. (100 fi.; 103.--»vedska (100 kr.) 74 .— Izrael 1 f, št.)	5. —
Španija (100 pez.) 8.20 Argent. (100 pez.) 21.50
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
	27. X.	8. XI.	Min.	Maks
Južna železnica	2.520	2.400	2.390	2.6’0
Splošne zavarov.	6.725	6.550	6.460	7.020
Assicuratrice	805	925	805	925
Riun. Adr. Sic.	1.915	1.820	1.800	2.020
Jerolimič	1.975	2.000	1.975	2.000
»Isir.a-TrsT	500	500	500	500
c Lošinj«	6.500	6.500	6.500	6.500
marlinolie	1.350	1.400	1.350	1.400
Premuda	.	3.215	3.350	3.215	3.350
Tripkovič	6.425	6.650	6.425	6.650
Tržaški tramvaj	580	£80	580	580
Openski tramvaj	991	991	991	991
Terni	248	243	234	266
ILVA	237	220	218	243
Zdr. jadr, ladjedel.	130	125	125	130
Ampelea	800	800	800	800
Arrigoni	1000	1000	1000	1000
mresem kmečke zveze
SEDEŽ; TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. 1Q I. - TELEFON ŠT. 54-58
Razlastitev zemljišč v Žavljah v^ieKdVsahirdpSie
ogroža življenjski obstoj številnih kmetovalcev
V zadnjih letih so gradnja mestnih stavb razširitev industrijskih obratov ter graditev prometnih zvez zasegle v tržaški okolici mnogo zemljišč, ki so bila deloma v posesti tržaške občine, pretežno pa lastnina naših okoliških kmetov. Za prenekatere povečini male posestnike je zasedba zemljišč velik gospodarski udarec. Doslej so se zasedbe omejevale na manjše in več ali manj raztresene parcele (n. pr. pri gradnji ceste Padriče - Sesljan, šole pri Sv. Ani, poboljševalnice v Padričah itd.).
Novo in pereče vprašanje je v tem pogledu nastalo, ko se je lansko leto pričel izvajati načrt za gradnjo industrijske cone v Žavljah. Gre v tem primeru za strnjeno področje, ki obsega več sto hektarov zemlje in zadeva mnogo intenzivno obdelovanih zemljišč. Z razlastitvijo bo prej ali slej prizadetih na stotine malih posestnikov, polovinarjev in najemnikov pri Sv. Ani, na Kolonkovcu. pii Sv. Mariji Magdaleni, v Ricmanjih, Dolini, Skednju in celo v Lonjerju.
Za uresničenje načrta industrijskega pristanišča v Zavljah je bila ustanovljena posebna »Ustanova za industrijsko pristanišče v Zavljah«. Na prošnjo te ustanove je pred nekaj meseci Zavezniška vojaška uprava izdala ukaz o javnokoristnosti naprav industrijske cone na obširnem področju južno do ceste Sv. Ana - Carinarnica (Dazio), Domjo ter vzhodno od črte, ki poteka od Domja preko žaveljske ravnine do točke, ki je približno 500 m vzhodno od čistilnice »Aquila«. Po proglasitvi javne koristi gradnje pristanišča so lastniki zemljišč, zgradb in naprav na omenjenem področju podvrženi posebnemu postopku glede prisilnega odvzema posedovanih objektov.
Razlastitev se mora izvršiti na podlagi določb, ki jih vsebuje 85 let star italijanski zakon, ki je bil izdan 1. 1865. Te določbe so v bistvu naslednje:
1)	Razlastitelj (v našem primeru Ustanova za industrijsko pristanišče) mora izobesiti na občinski deski seznam objektov (parcel, zgradb itd.), ki jih namerava razlastiti, imena prizadetih lastnikov ter vsoto, ki jo ponuja za odškodnino.
2)	Prizadeti lastniki morajo prejeti pohudbo pismeno, proti razlastitvi pa se ne morejo upreti.
3)	Proti ponudbi razlastitelja se lahko prizadeti pritožijo . (v 15 dneh po objavi na občinski deski) pri pristojnem županu, ki bo moral, če treba s sodelovanjem občinskega odbora, skrbeti za prijateljsko poravnavo glede odškodnine.
4)	Ce posredovanje občinske oblasti ne rodi uspeha, se zadeva izroči okrožnemu sodišču (tribunalu), ki izda dokončno razsodbo o višini odškodnine na podlagi cenitve enega ali treh cenilcev. Sodni stroški se razdelijo med obe stranki, če se po sodišču določena odškodnina razlikuje za 10% od prvotne ponudbe; v nasprotnem primeru gredo stroški v breme razlastitelja.
Zakon izrecno predvideva, da mora biti odškodnina določena na podlagi pravične cene, ki bi jo imela nepremičnina pri sklepanju svobodne kupoprodajne pogodbe.
Poglejmo, kako se te določbe praktično izvajajo. Ustanova za industrijsko pristanišče povabi pismeno vsakega posameznega lastnika ter mu predlaga, naj sprejme odškodnino, ki so jo že poprej določili. Ker so odškodnine neprimerno, nizke (za lepe vinograde ponujajo n. pr. 300-350 lir za kv. m, medtem ko se ta zemljišča na svobodnem trgu prodajajo po najmanj 700' 800 lir za kv. m), se vsi prizadeti pro-tivijo tem ponudbam. Uradnik, ki ima
zadevo v rokah, prične tedaj s prepričevanjem in z dokazovanjem, da je odškodnina pravično določena, da je ustanova odločila najvišje mogoče cene itd. Ker to ponavadi ne prepriča lastnika mu pričnejo dopovedovati, da bi mu vsak odklon samo škodil, da bi na podlagi zakona gotovo določili nižje cene, da se mu bo pa vsekakor tako določena vsota plačala šele čez nekaj let itd. Največkrat se lastnik vda pritisku in podpiše pogodbo.
Vsem prizadetim moramo nujno svetovati, naj se medsebojno povežejo in zahtevajo točno izpolnjevanje predpisov, predvsem pa določbo, da mora cena ustrezati razmeram in cenam zemljiščnega trga. Možnosti priziva na občinsko oblast s postopkom, ki ne zahteva nobenih stroškov, bi se morali vsi prizadeti, ki so nezadovoljni s ponudbo Uprave industrijskega pristanišča, poslužiti.
Razlastitev bo zajela kakor rečeno razmeroma zelo veliko področje, izvršila se bo postopoma in po potrebi v dolgem razdobju. Ze zdaj lahko rečemo — čeprav ne razpolagamo zaenkrat še s točnimi podatki — da bodo lastnike v Zaveljskem zalivu po dovršeni razlastitvi opeharili za vsoto, ki je prav gotovo večja od 500 milijonov lir. Gradnja industrijske cone bo zahtevala, v kolikor bo seveda uresničena, investicijo mnogih milijard Ur. Zakaj, se vprašujemo, bi se morala industrija, ki je deležna že itak velikih podpor in ki uživa znatne olajšave, okoristiti prav na račun naših po večini revnejših kmetovalcev? Saj bi konec koncev zadostitev zahtev naših okoliških kmetov za pravično odmerjenje odkupnine pomenila le kapljo v morju, ki se ne bo praktično odražala na množini sredstev, ki bodo za ustanovitev industrijske cone potrebni. Odgovorne oblasti bi morale pomisliti, da bo razlastitev vzela premnogim delovnim ljudem osnovo za sam življenjski obstoj.
Ker ni do danes vojaška uprava izdala nobenega odloka glede kmetijskih pogodb, ki se tičejo polovinarjev in zemljiških zakupnikov in stečejo 11. novembra, je Kmečka zveza posredovala pri uradu za kmetijstvo ter pri upravnem uradu vojaške uprave z zahtevo, naj se te pogodbe takoj podaljšajo vse do leta 1951. VU se je namreč doslej vedno ravnala po podobnih zakonih, ki so bili v tem pogledu uveljavljeni v Italijanski republiki, kjer pa je odlok o podaljšanju najemnin izšel že preteklega julija. Upati je, da bo zadeva v najkrajšem času rešena tudi na tukajšnjem področju.
Za dvolastnike
Predstavnik Kmečke zveze se je V preteklih dneh ponovno zglasil pri načelniku notranjega odseka ZVU, da bi posredoval za otvoritev postranskih prehodov med cono A in cono B. Ker ni predstavnik vojaške uprave znal dati še točnega odgovora na vlogo Kmečke zveze (proti otvoritvi so se baje postavile vse obmejne oblasti), je predstavnik kmetovalcev še enkrat zahteval, naj se zadeva preuči brez odlašanja na licu mesta, ter svojo zahtevo podkrepil s prikazovanjem dejanske škode, ki jo trpijo obmejni kmetovalci zaradi zapore cest. Načelnik notranjega odseka je vsekakor obljubil, da bodo stvar še enkrat temeljiteje pretresli.
Razdeljevanje gozdnih sadik
Gozdarska oblast bo razdeljevala tudi letos brezplačno sadike raznih vrst gozdnega drevja v mejah razpoložljivosti. Kmetovalcem bodo med drugim na razpolago naslednje vrste: črni bor, robinja (akacija), cipresa, cedra, brest-Kmetovalci, ki si žele nabaviti te sadike, morajo vložiti prošnjo na prostem papirju z navedbo vrste ter števila zaželenega drevja. Priporočamo vsem članom KZ, da se te ugodnosti poslužijo. Podrobnejše informacije pa dobijo na sedežu KZ.
Predpisi o sečnji gozdov
Na željo mnogih članov Kmečke zveze bomo v tej in naslednjih številkah lista povzeli nakratko najvažnejše predpise glede sečnje in pobiranja gozdnih proizvodov, kakor tudi predpise, ki zadevajo sečnjo gozdnega drevja na zemljiščih, ki so podvržena posebni zakonodaji zaradi njihove zašči te proti podnebnim neprilikam (odva zanju zemlje po vodi, vetru itd.). Ze večkrat smo opazili, da so bili prene kateri kmetovalci kaznovani z globa mi zgolj zaradi nepoznanja ali neza dostnega poznavanja teh predpisov. N s drugi strani pa se večkrat lastniki go zdov in drugih zaraščenih zemljišč popolnoma brezpotrebno obračajo s prošnjami na pristojne urade prav tako zaradi nepoznavanja veljavnih določb.
Na našem področju se izvajajo predpisi, ki so vsebovani v zakonu o gozdovih, ki je bil izdan 30. decembra 1923. Na podlagi tega zakona je oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo pri krajevni Zbornici za trgovino, industrijo in kmetijstvo izdal poseben pravilnik leta 1928. Iz tega pravilnika bomo povzeli najvažnejše določb?, ki vsebujejo vsa glavna navodila za pravilno gojenje in izkoriščanje gozdov.
CAS SEČNJE
Sečnja iglavcev (n. pr. borov) je dovoljena v vsakem času; vse leto lahko sečejo tudi listavce (n. pr. gabro-vina, hrastovina), ki rastejo v visokih gozdovih (torej nikdar listavce v nizkih • gozdovih), vendar pod pogojem, da je v gozdu zadostno število mladik
Indeks	cen	na	debelo	v Italiji	
	(1938		IGO)		
			Blago žival.	Blago	Ct loten
		Živila	in rasti.	rudnin.	i ndeks
			izvora	izvora	
December 1947		367,19	297,76	185,73	272,76
December 1948		283,73	281,24	220,97	260,28
December 1949		263,17	270,04	191.40	238,71
Januar 1950		263,92	273,00	190,08	239,25
Februar 1950		264,74	277,17	188,39	240,00
Marec 1950		264,66	274,86	186,96	238,70
April 1950		267,68	287,49	186,84	243,17
Maj 1950		277,30	294,95	190,19	249,63
Junij 1950		276,26	303,14	194,62	253,54
Julij 1950		291,38	321,03	196,89	264,08
Avgust 1950		294,04	341,24	201,03	272,21
September 1950		294,23	• 258,18	213,43	282,28
26 oktobra 1950		284,67	384,87	220,61	293,13
ali da so visoka drevesa zaradi staiosti ali obolelosti sploh neplodna in zaradi tega nekoristna za razmnoževanje. To okolnost (zadostna količina mladik, neplodnost) lahko ugotovi in potrdi le gozdna oblast in je zaradi lega potrebna posebna prošnja, ko gre za sečnjo izven sezone, ki jo bomo spodaj navedli.
Za vse ostale primere je sečnja d -voljena pri nas od 1. oktobra do 31-marca neglede na vrsto drevja. V i^-lednih primerih lahko gozdarska oblast podaljša ta rok do 15. aprila. V legah nad 400 m nad morjem (pri nas same na Volniku) je sečnja" dovoljena od 15. septembra do 15. odnosno d0 30. aprila. (Podaljšanje roka je tudi v tem primeru podvržena gozdarski oblasti).
NAČIN SEČNJE
Sečnja listovcev se mora vršiti pravilno in z dobro nabrušenim orodjem, tako da je zareza gladka in nekoliko poševna, da se s tem omogoča odtok vode. Ni torej dovoljen sicer zelo razširjen način sečnje s sekiro z ene in diuge strani debla, ker zapušča ta način sečnje globoke zareze in vsekakor ostro površino. Lubje na panju (čoku) ne sme biti raztrgano. Za debele listavce je dovoljena tudi uporaba žage, vendar se mora v tem primeru zarezo ogladili z ostrim orodjem najkasneje do 15. marca odnosno do 15. aprila, t. j. do časa, ko je sečnja dovoljena. Iglavce ter listavce, ki jih dovolijo posekati izven navedenega obdobja, jih lahko sečejo z vsakim orodjem. Pri listovcih mora biti zareza čim bliže zemlji. Sečnja se mora poleg tega izvršiti tako, da se material ne prevaža čez že posekane predele gozda.
(Se nadaljuje)
IM giadtieni) podielie
I.C.E.T.
Trst, Ul. XXX. Ottobre 6 II.
Telefon 79-74
izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah
IZVOZ AVSTRIJSKIH KOS Italijanska vlada je nedavno sklenila z Avstrijo sporazum za uvoz 172.000 kos in 20.000 srpov avstrijskega izVora proti izvozu italijanskega sadja in zelenjave. Kaže, da avstrijska vlada ni bila zadovoljna s pogoji te kupčije, ker je pogodbo odpovedala in postavila nove predloge. Sedaj so pogajanja za izvršitev posla. Trgovci in poljedelci pritiskajo, da bi se uvoz kos in srpov izvršil čimprej, čeprav ni potrošnja tega blaga glede na sezono pomembna.
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsako drugo soboto. — Li r e d -ništvo iu uprava; Trst, Liliča Ceppa 9. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. ■— Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za os alo inozemstvo letna 1 dolar. — Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce.
Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«.
Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
TRGOVINA IN POPR.AVLJ ALNIC A ČEVLJEV
OEC ALOJZIJ
Nova zaloga modernih čevljev za male in odrasle. - Velika izbira telovadnih in navadnih copat najboljših znamk
POSTREŽBA TOČNA - CENE ZMERNE
Za dijake in šolarje 10% popusta!
TRST - TRG TRA I RIVI 4 - ROJAN
AV10P0DJETJE
STAR
Tovorni prevozi
Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi
AVTOCtARAZA - TRST
ULICA MORERI 7 — ROJAN