ISSN 0350-5561 ta fcoMC tadna V petek in soboto bo pwténo jasfw iti vroče, Tempemture se bodo dvignile preko J/ ® C steuilka 30 četrtek, 28. /u/i/ 2005 Vedno znova se veselimo poletja in vedno znova večina ugotavlja, da dolgif topli dnevi, vse prehitro minejo. Zato jih je treba toliko bolj IzHoristitL Izleti v naravo, pilfn v niesiif, će tî/iJf niso prizadeti, tw prirmaio mč dobřenu. Omotna kkodu /e velika, nioral/ie se ne da ocenili, iskre neiijo srra/i med ljudmi. Sploh zdaj. ko Je posfa/ojasm da ne gori zaradi dotrajane električne napeljave, ampak žaro. ker nekdo lifMX. da fiori. (íorelť so barake ob železniški po^kiji, dvakrai je gorela hrnnarica halinariev pod leinini /)azenom. gorelo je v brunarid smučarsko skakalnega kluba pod gradom, pa sodniški siolp pri skakaink i, kioski pri Šolskem centru, Yť enkrat bi zagorela baraka pri železniški, če ne bi nekdo prawčasno posredoval, v ponedeljek popoldne je zagorela še utapri/arovškem kozolcu v Smarmem... D ica. medtem ko v Kopru in Ce(iu zmagovalca ni bilo. Prijetno presenečenje uvodnega kroga je bil gotovo velei^ski Rudar. Kljub temu. da so 'knapi' Ptuj zapuščal) skk»njenifi glav so z igro navdušili in bili večji del lêkeni hntj^i tekmer. koncu je odločila sreča, dobri murin vratar Dabanovič (nekdanji vratar Rudarja) in Miljatovičev zadetek z glavo. S tekmo so Veienjčani pokazali, da želuo dobre igre iz drugoligaške konkurence v n^vboysi meri ponoviti tudi v elitni druščini. Upajmo, da začetna \oya ne bo splahnela ■ Trg svobode pred prenovo? Vsak dan nov izlet Odprite SÎ podietie. V slabi url s. p.? 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA 28. julij 2005 KU lokalne novice 29 otrok brezplačno mežikalo soncu Velřrýe - Na medobčinski prijaicljev mladine se pripravljajo na se /adnji odlind otrok Iz Velenja, Šoilanja in Šmartnega ob Paki na morje, /adnja kolonija bo polekala v Savudrlji in bo najs^cvil-ncj^-Julri bo namreč na morje odpotovalo kar 135 oirok. Del pjanami. Prevozna razdalja med Ljubljano in Tmjanami, ki se bo cesininiJa na cesininski postaji Kom-polje, je 32,8 kilomeini. Cestnina za prvi cestninski ra7red bo predvidoma 360 lolarjev, 540 tolarjev /a drugi cestninski razred. 990 lojarjev za tretj: cestninski razred in 1.440 colatjev za četrti cestninski razred. Socialno šibki naj ne bi plačevali dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj LJubljana • Bojan Kimlič. poslanec SD v državnem zboru, seje ob obravnavi Zakona o spremembalî in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavzel razbremenitev okoli 170,000 zavartivancev, ki so sticialno ogrjrženi in si ne bodo mogli privoščili vistîkili premij za dopolniiuo zdravstveno za-van>vanje: te bodo po novem povprećncj /jiaiale t)koÍÍ 50.000 tolarjev letno. Vložil je amandma, s katerim predlaga, da bi bile premij opra^čeíie osebe, ki prejemajo prejemke, ki so nižji od minimalne plače (plačo, nadomestilo za čas brezposelnosti pokojnino, varstveni dodatek ...) Do neplačila naj bi bili upravičeni listi, katerih dobodek na družinskega člana ne presega zjieska zajamčene plače. ■ mz Raziskava o okolju VelpRje - Konec julija in v mesecu avgustu bo skupina študentov v okviru Inštituta za ekološke raziskave HRJCo Velenje opravljala javnomnenjsko raziskavo o odnosu prebivalstva Šaleške doline do okolja in problematike varovanja ter onesnaževanja okolja. Podobno anketo so na inillilutu i/vedli pred petimi Idi. tako da bodo rcz.uliati obeh anketiraiý primerljivi. Anketarji bodo terensko delo opravljali v večini naselij Šaleške doline. Vsi podatki ankete bodo namenjeni izključno v raziskovalne namene. Vsem anketiranim se za sodelovanje in pomoč najlepše zahvaljujejo. V kratkem gradnja izogibalisča Šoštar\j-v Šoštanju bodo v kralkem pričeli gradnjo avtobusnega i/ogibal i šča ob Osnovni šoli Šoštanj. Ta bo zagotavljal varen prihod in odhod v šolo in iz îok blizu 60 odsiolkom šoštanjskih osnovmv šolcev. ki se b(îdo v šolo vozili s pogodbenimi avtobusi. Zaradi gradnje izogibališča bo ireba zapreti cesto mimo nove šole. Podrobne inibrmacije o zapori ceste in obvozu bodo i^bčani še prejeli, že vnaprej pa jih v Občini Šošianj prosijo za razumevanje in strpnost. ■ mkp Župani uspeli s presojo o družinskem pomočniku Financiranje družinskih pomočnikov je bilo ob sprejetju zakona naloženo občinam; v katerih ti prebivajo - Za majhne občine z majhnim proračunom pa je to precejšen strošek MUena Krstić • Planine Dvanajst županov slovenskih občin je v ustavno presojo vložilo novelo /akona o socialnem varstvu, ki se nanaša na družinskega pomočnika oziroma na co, da se pravice družinskega pomočnika financirajo iz proračuna občin. Sam družinski pomočnik sam po sebi ni sporen, nertidno je le, da je bilo financiranje družinskih pomočnikov naloženo občinam, v kalerili li prebivajo. V majhnih občinah z majhnim proračunom je zaradi lega nastal prepiah. marsikje. če je družinskih pomočnikov već, pa tudi precejšnje težave pri financiranju osiatc porabe, župani so bili prepričani, da jo nova dolžnost, ki jo občinam nalaga država, neskladna z ustavo, saj jim država za te namene ni di> deli la dodat nega den a rj a. Usiavno scídisčeje županom zdaj pritrdilo in državnemu zboru na- ložilo, da to neskladnost odpravi v roku šestih mcsecev. Kdo ima pravico do družinskega gamočnUca?_ Zakon o socialnem varstvu d^v li»ča, da ima pravico do izbire družinskega pomočnika polnoletna oseba s ležko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno oviratia oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Družinski pomočnik je lahko oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo ta pturebuje, in je lahko le ožji družinski član osebe, potrebne pomoči, ki živi na istem naslovu in v skupnem bivališču s prizadelo osebo. Pomočniku • ta še zdaleč nima lahkega dela. saj to traja praktično 24 ur na dan brez dopusta - leče delovna doba. prejema pa tudi plačo«. Ima namreč pravico do delnega plačila za izgubljeni do hodek v visini minimalne plače, oziroma sorazmernega dela v primeru, da dela s krajšim delovnim časom od polnega. Slednjega pa so, za zdaj, kot že rečeno, dolžne za got ONi ti občine. Kako je v Šaleški dolini? Medlem ko v občini Šmartno ob Paki. kol je povedala Alenka Podgoršek, ki v občinski upravi spremlja področje socialnega skrbstva, pomočnikov na domu nimajo, ker za lo doslej ludi prv ireb ni bilo, pa je denimo v St«ta-nju drugače. Irena Skorniek. ra-čunovodkinja v Občini Šošianj. je povedala, da lo možnost na območju občine koristi šest upravičencev. Stroški za enega pomočnika mesečno ^stanejo« občino 128.068, 75 tolarjev bruto, kar v enem letu predstavlja 9.222.246 toiariev. V mestni občini Velenje, ki je tudi neprimerno večja od Šoštanja in ima temu primerno večji proračun, je trenutno 14 družinskih pomočnikov, pravi predstavnica /ň stike zjavnostmi Aleksandra Forštner, Od tega jih 11 prejema plačilo za izgubljeni dohtv dek v bruio znesku 117.500 tolarjev; 3 družinski pomočniki pa prejemajo delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 58.750 tolarjev Mesina občine Velenje bo tako letos za plačilo družinskih pomočnikov namenila 17 milijonov tolarjev. Družinski pomočnik ima ob skrbi za osebo, ki potrebuje pomoč, obveznost, da se udeležuje programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica, center za socialno delo pa ves čas spremlja, ali družinski pomočnik invalidni oseb: zagotavlja ustrezno pomoč. ■ Grupa Eura uspešno laživela Novo tekstilno podjetje, ki zaposluje 50 nekdanjih delavcev M cluba, dosega vzpodbudne rezultate - Pripravljajo tudi 18. VIP CUP teniški turnir i &ia, d KIdrlfstf« ta. ««íMjt Velenje • 8. marca je začelo poslovali novo tekstilno podjetje Cirupa Eura. ki je zaposlilo 50 nekdanjih delavcev M cluba. Ta je Se vedno v likvidacijskem postopku, kije menda zapleten in dolgotrajen. Je pa zato v delu prostorov M cluba v Velenju in Cîradu v Prekmurju po besedah direktorice Marjetke Gaberšek uspešno zaživelo novoustanovljeno p{>djcijc Cirupa t-ura, katerega lasiniki so Ziisebnik g. AJjančiC iz I.jubljane in italijansko podjetje Allegri. O tem in o načrtih smo se z njo pogovarjali slab mesec pred Vip truniijem, ki ludi letos bo! Kako je zažM'h novo po<(/etje? »I.ahko rečem, da dobro, Zadovoljna sem tako jaz kot tudi zjislopnik firme in naši lasiniki. Zaposlenili nas je šc vodno 50, lako kot ob nasianku družbe. Ekipa je zelo dobra, vzdušje med z-aposlenimi prav tako. Bolniških izostankov doslej ne beležimo. Prisotnost zaposlenih na deluje 100-odstotna. produktivnost več kol lOO-odslotna. Će se bo še obseg dela tako povečeval, kot irenulno kaže. bomo že v kralkem mo-ali zaposlili še nekaj delavcev za določen čas ali pa še povečali obseg ko operacijskega sodelovanja. Tega prav tako p-boio, 20. avgusta, bo naše p<ïdjetje. torej Grupa tura. Tudi zaradi tega, ker smo odkupili blagovno znamko M club. ki je trenutno še v postopku registraciie pri uradu za intelektualno lastnino, lia čun am o, da Nmio na letošnjem Vip turuirju že lahko predstavili prvo kolekcijo nove blagovne znamke. Predstavili bomo tudi nov logotip Grupe l:ura v kontekstu z M clubom. Prizadevamo si, da bomo za peti za naročila ludi v prihodnje.« AH večina proizvr/dnje temelji na dodolavnih, ^lon* poslih? »»Okoli 70% je dodelavnih poslov. Ostalih 30% pa so naročila zj znanega naročnika, /a različna slovenska podjetja izdelujemo uniforme, reklanme in propagandne trenirke, majice in še kaj. To je zelo pomembno s finančnega vidika, saj gre za likvidna sredstva, na katera lahko kmalu računamo. Pri trgovskih podjetjih so roki plačil veliko daljši.« ■ Bojana Špegel TTT^ jrn SAS rJSi Uaja: čtnpiuiKalcertski h éÉilkSiLj RnrdniH)a.í.ffji.V«lei4a. l£t)i|a ob óroh Cens posameznega crvoda je 300 SIT, iresef na naiočnina t.200 srr. trimes4ćna reninm 3.4&0 Srr. poltetna motrira S.650 SIT Wra naroiSnira 126ÛÛ SIT. UriÉUitvo: Bons ZaKoSek (fliiektof). Slane VovK (odgovorni urednik), Músna Kisti6Ptaninc (i^oćnica uiednikai Jane: Pid&nik. Taiiarâ Podgoii«k, Boidri3 âpegel (ncMnaiji), Mira ZakoSelc (uiednica kJcr moramo Šoi^ianjčanl po nakupih v Velenje in podobno, lahko rečemo, da ne /ivimo v mostu, ampak v nekem majhnem kraju,« trdi predsednica Krajevne skupno SÛ Šo^ianj ilr. Cvetka Ttna-uer. Prav /alo si skupaj s Člani sveia že vrsto lel prizadeva, da hi à>siani p<)novno pridobil zunanjo pi>dobo in ideniiielo mesta. Chv lovo je 10 • lak občuiek /a pmsior • posebnost za krajevno skupnosi. ki ne samo, da razmišlja o tem, ampak si ludi prizadeva, da bi bilo drugače. Spomnimo: prav krajevna skupnosi je bila Usta. kije z barvanjem Tasad začela prinašati v meslo svetlobo, spodbudila prenovo Kajuhovej^s parka, zacrtala pešpot od deponije premoga proii Pohrastniku m kije. nazadnje, na- ročiJa in plačala ludi izdelavo pro jekla prenove Trga svobode v Šo-slanju, ki pred s lavlja eno najpomembnejših javnih površin v mestu. »Krajevna skupnost Šoštanj ^eli s prenovo osrednjega mestnega irga nadaljevali proces prenove mesta, /aradi številnih odprtih pn>storov, predvsem pa zaradi številnih nedefiniranih, programsko praznih površin ima Šoštanj v sebi velik polencial, ki ga jc nujno premišljeno izkoristili,« pravi krajinska arhiiektka Saša Piano, Pro jeki prenove Trga svobode so predstavili na prireditvi ob 94-lcl-îîici mesta Šoilanj, ko je Krajevna skupnosi Šošianj (»h tem i/daia tudi katalog. Projekt so izdelali v Aieljeju Piano, avioiji projekta pa so Aleksandra Dolence Gojević, Gregor Gojevtč in Saša Piano. *Zasnf)va prenove spreminja irg iz sedanjega parkirišča v javni prostor za zbiranje in prirodiivc Ir vi^ivá Prostorska prestavitev Trga svobode (Miran Šander) na proslcm, namenjen predvsem pešcem, bogaio ozclenjen in opremljen z elementi za posedanje. Osrednji del trga je velika zvezana površina, ki sega čez cesto. Nanjo je umeščen zmanjšan prosior /a parkiranje, preosianekje namenjen pešcem. Pred občino je zasnovana velika ploščad, ki je prcko širokih stopnic, uporabnill tudi kol tribune, povezana / osrednjim tržnim prostorom,« pravijo avtoiji. »Tlak. siopnicc, klančine. /ido^. elipse, vegetacija. spi)menik. fontani, oglasni steber, klopi, stojala za kolesa, drogovi za zasiave, luči ... vse to so elemcnii, ki na relaiivno majhni površini zagotavljajo pestro možnost rabe. [zbor materialov je skromen in enostaven, njihova različna obdelava pa zagotavlja raznovrstno obliko pojavmi-sli in prilagoditev več funkcijam.« Projekt Šostanjčani torej Imajo. Vprašanje pa je. kdaj bodo v Šo- štanju prenovo dejansko Iahk-hra osnova, izhodišče za lo. da sc prične zbirali denar/j dejanski začetek. UN Družmirsko jezero? Ureditev Soi^ianjskega oziroma Dru/fnirskega jezera pa je pro jekt. ki je v Sos^an3u žal obstal. Odziv posameznikov nanj je bil premočan. Na javni predstavitvi se je vnela burna razprava okoli zadeve, ki je globalna gledano majhna. Vnela se jc okoli vrtov, površin» ki bi jih bilo mogoče poiskali ludi drugje. ■ Nova žarna mesta pokopališča Podkraj Preko 600 novih žarnih mest naj bi zadostovalo za naslednjih 15 let - Naložba je Velenje in Šoštanj, ki sta lastnika pokopališča, stala 65 milijonov tolarjev, uredilo jih je Komunalno podjetje, ki upravlja pokopahšče - Vprašanje, kdaj obnova mrliških vežic, ostaja odprto Milena HrstiČ - Pianinc Velenje. U. julija - Pokopališče Podkraj je v uporabi /.e od leta 1968. Toliko je star tudi objekt z mrliškimi vežicami in vsem drugim, ki ga ljudje mnogokral omenjajo kol tistega, ki bi ga hilo nujno preurediti, obmwti in p^v večati. Pa za to. kot kaže, še ne bo lako kmalu denarja. Najprej je bilo treba poskrbeti za nova grobna mesta, zdaj jih čaka urejanje kanalizacije. kopališča, z dobrimi 80 odstotki Mestna občina Velenje in s slabimi 20 (idstotki Občina Sošlanj. »Žarni zid je novosi za lo okolje. Ljudje so bili do lega na začeiku precej skeplični. zdaj pa se zadeve tidpirajo. V dveh mesecih, odkar imamo za žarni zid upo rabno dovoljenje, je v njem že najetih X žarnih mest.* Ljudje sc, kol meni. odločajo za tak pokop iz dveh razlogov; žarno mesto je urejeno v celoii, razen napisa na ojem, in m ga treba posebej ure- 16.000 tolarjev, a je treba nanj dali še vsaj ploščo.« V mnogih večjih slovenskih me-siih imajo ua pokopališčih urejen poseben prostor za posip pepela pokojnikov, 'ludi v Velenju, pravi Apai, razmišljajo o uredilvi takega mesta. Lokacijaje že znana, a je treba pred začelkom uredili še nekaj vprašanj, zlasii o nakupu zemljišča. Sc pred lem pa bo ireba speljali naložbo v zamenjavo in obnovo kanalizacije na pokopališču, uredili odvodnjavanje, kar naj bi stalo več kol 10.^ milijone tolarjev. 'lo je velik zalogaj» zalo so sc odločili za fazni> gradnjo. Dela bodo potekala v pelih etapah. »Ta del ki ga gradimo zdaj, gre pa za kanal tri, bo končan do konca avgusta. stal bo 17.600.000 tolarjev.« Misliti na lo, da bi vzpí»reduo lahko začeli obnovo objekta, kjer Anton Apat: "Obnova mriiskiii vežic }e finančno prevelil< zaiogaj, da bi se je iahko ioiili.^ se je potem zataknilo med drugim tUdI pri denaiju, Ta del bo namreč fmančno velik zalogaj,« pravi. Odločitev o prenovi ob- Komunalno podjetje Velenje, ki pokopališče upravlja, je letos na novo uredilo preko 600 mesi za žarne píikope. Takih je danes 80 odstotkov vseh pokopov. »V žar-ncm zidu smo uredili 448 žamih nis. ob tem pa še 241 lako imenív vanih pianarnih ali žamih gmbov ua ileli, velikih meter krat meter. To bi moralo zadoščali za naslednjih petnajst let,« pravi vodja pokopališke dejavnosti Komunalnega podjeija Velenje Anton Apat. Naložba je stala blizu 65 milijoupn)dajnega salona (iorenja ■ mz Vegrad I.elos prvič bodo prvo polovico avgusta na do pus i u ludi zaposleni v režiji Veg rada. Tega zal ne morejo omogočiti vsem, ki delajo na gradbiščih, saj je gradbena sezona na višku in je treba izkoristiti dobre gradbene pogoje. mz GOSPODARSTVO 28. julij 2005 Era ostafa v Velenju Veliko ugibanj o tem, kaj snujeta vodstvi Mercatorja in velenjske Ere - Izvedeli smo, da je v načrtu več mednarodnih projektov - Na skupščini Ere, prejšnji teden, dobička še niso razdelili Mira Zakosek Novica o na skupsčini sprejeti dovoljenj dokiipilali/iiciji Merca-{OQň in napovedi vlajianja v Ero jc seveda močno odmevala ludi v tem okt)lju. Pov^/ana je seveda z vprašanjem, ali s lem Mcrcalor prev/ema lo »velenjsko« podjetje, ki se jc v zadnjih letih ra/širiio po vsej Sloveniji in v mnoge dr/ave nekdanje Jugoslavije, doseglo pa več kol deseikralno mi. Informacijo smo preverili pri prvem možu r.re Ctvidu Omladiču. V za- dnjih dneh smo lahko kar nekajkrat prebrali izjave tako direktorja Mercatorja Zorana Janko-Viča kt>l (ivida Omladiča» da ju sprejela predpogodba zavezuje k »molčečnosti«, da podrobnosti ne smela in ne moreta razkrivali. Podrobnosti ludi nam ni uspelo izvedeli ziiane pa naj bi bile po dopustih, ko bosta vodstvi obeh podjetij konkreiizirali nadaljnje aktivnosti. !n kaj pomeni predpcv godba za tukajšnje V.únc kupce? »Prav nič, mi ostajamo na tržišču, se pa z Mercaiorjem dogovar- Letošnjega dobička še niso razdelili Veknje. 21. julija • Na skupsčini Kre so delničarji sprejeli vse predlagane sklepe uprave. Jaje dobila razresnico preteklo lelo, piïdprli pa so tudi prcdltJg. da pustijo dobrih 534 milijoniTV lani ustvarjenega dobička nerazporejenih, O njegovi uporabi btîdo odločali na naslednjih skupščinah, l/voliliso tudi nove člane nadzornega sveta: Majdo Dušak. Janeza Pt)Vha. Andrejo Smole in Ivana Simšiča. Upravo je skupsčijia pooblasiiJa /a nakup lastnih delnic (izključno za namen trgovanja), katerih nominalni znesek pa ne sin e p re segat i 5 od sto tko v í )snovaega ka pil a la d ruzbe. ■ jamo. da bomo nekatere projekte, večjih bo. udejanjah skupaj. Globa lizacij a je v nasi panogi vse osirejSa, konkurenca neizprosna, /^10 occnjujemo. da je pametno, da najdemo »stične točke« in skupaj izkoristimo priložnosti in znanje, ki ga je v obeh sistemih veliko.« pravi Cîvido Omladič, Ali pomeni to, da bodo si)dclovali predvsem na področju Skopskega sejma, v katerem ima Hra kar S6-od-stolni tržni delež? Beograjska tiskovna agencija Beta je celo porci-čala, da naj bi I:ra to družbo prodala Mercatorju. »Ne, sodelovali bomo pri več projektih v več državah, kako. to pa so že spet podrobnosti. o katerih ne morem govorili,« pravi Omladič in dodaja, da sledijo sprejetim dolgoročnim razvojnim načrtom, ki so jih napove- Gvido Omtadič: /scemo stične tockB, da bomo skU' paj IzkorIstlU priložnostf In znanje. dali predlani na področju skopskega sejma, ki so ga zastavili kirt p; )5l< 1 vn i i-trg ovskoko ng re sn i cen- 1er. Ta ima kar 2.S.()00 kvadratnih metrov površin, od tega 1^,000 zaprtih površin v ksiih sejemskih dvoranah. Cîre za izjemno zahteven projekt, vreden okoli 100 milijonov evrov, pri njegovem udejanjanju pa že vse od začetka napovedujejo sodelovanje s Zoran JankoviĆ: Ere ne prevzemamo, o po-drohnostih sodelo* À vanfa pa na željo M partnerja zaenkrat * ne dajemo Izjav. ' strateskimi partnerji. tJgi-banj jc bilo seveda v leh dneh veliko tudi v Makedoniji, se posebej. kjer je Mercator pri »pro-d<5ru« vMakedonijo naletel na težave, koje skusal na javnem razpisu pridobiti lokacijo nasproti Narodne banke. V Sloveniji ostajajo četrti trgovec r.raje čemi slovenski trgovec, v zadnjih scstih letih pa se jc povečala kar za desetkrat, Veliko rast napovedujejo tud) za letos, ko naj bi se prihodki dvignili za več kol 21 odstotkov. Polovico jih ustvarijo na trgih zunaj Slovenije, največji irgovec so v Črni gori, vse pomembnejši pa poslajajo čudi na Hrvaškem, kjer so v začetku letošnjega leia prevzeli družbo Trgohii. Ta mesec so ustanovili ludi nov<î družbi» Trgovsko storitveni center v Prištini. ■ Gorenje ustanovilo ekološko družbo Nova družba ZEOS bo zbirala in reciklirala odpadno električno in elektronsko opremo v Sloveniji Mira Zakoèek V skladu z kviru inlbrnia-cijskega portala, ki ga ježelek) spravili na iržiSče podjetje Trend Net in v okviru katerega bi turistična po v HTZ nagrajujejo inovatorje Veleiûe • v podjetju HT/. invalidskem podjetju Premogovnika, so tretjič zapored razpisali denarno nagrado v višini 50.000 tolarjev za zaposlenega, ki ho v času od 1. julija do 30. septembra najbolj uspešen na področju inovacijske dejavnosti. Najbolj ploden mesec doslej je bil maj, ko je 38 avtorjev prijavilo 71 izboljšav, g-daii Snežno jamo, plezati skalnem ali ujnelnem pi^ligonu. preživeli euiološki večer v Lučah. si t)glc-dati muzej lesarstva, Mozirski gaj, se s kajakom spustili po Savinji, oditi na planinski pohod in si ogl^ dali Poiočko Z^iko, organiziratîo kolesarili do Roban{)Vcga kola in lam plezali, obiskali Mu/ej premogovništva, se povzpeli z nihalko na Clolte in si ogledati alpski vrl. se vozili s kajakom ali raílom po Savinji, panoramsko poleteti z letališča Lajše. v tandemu poleteli z jadralnim padak)m z Golt in še in šc. Svojo ambicije in razvojna razmišljanja bodo predstavili na današnjem obisku direktorici slovenske turistične organizacije mag. Vodja ali direktor Gospodarskega Interesnega združe^ nja za razvoj turističnih de^ stlnaclj Srečko Gračnar: "Nas ellj je dobra In prepO' znavna turistična ponudba.t Barbari Gunčar in njenim sodelavcem. Tako žeDjo vzpostaviti ludi neposreden stik, predvsem pa doseči, da bo to področje, ki iiua ogromne trsiične potenciale, pre-pí^znavnejše. In kje se vidijo v prihodnje? Naša osmina ambicija je povezovanje turističnih akterjev pospeševanje lurističnega razvoja. Nas dlj je torej dobra in prepoznavna turistična ponudba. Veliko delamo, veliko razmišljamo in upam, da bodo sadovi kmalu obrodili, to pa bo prept^zjiaven turističen produkt,« prvi Srečko Gračnen ■ 9 Občina imortno ob Poki V skladu z 2H. členom /ak'gusta ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma Šmartno ob Paki. GOSPODARSTVO V slabi uri s. p.? Nov portal e-vem je namenjen podjetnikom, sedanjim in prihodnjim - Podjetje lahko ustanovite v slabi uri Milana Hrstič • Haninc Dr/avaje 1. julija uvedla uov poriai e-vem (elektronsko vse na enem raesiu). ?. namenom, da bi biln samosioj-nim podjcinikom. sedanjim in prihodnjim, la/.je. Posameznikom omogoča rcgi-si racijo s. p/Jev po elektron» ski poj^i. Uporablja ga lahko od doma, lahko pa se oglasi ludi na kalcri od preko stolih vstopnih lock. Med njimi so ludi vsinpnc inckc na Upravni enoil Velenje in EOajevncni uradu v Šoštanju. Poleg ujih pa le siarilve elckironsko • vse na enem mcau - lahko urejajo ludi na dí-ivřnih uradih, na AJPCS-u, na PCMG-jih (podjetniški ceniri /a razvoj malega gospodarstva) icr na obrinih in gospodarskih zbornicah. R>nai e-vcm poleg vpisa pod-jclnika v p.>slovni register Slovenije, ki je prva storitev, omo-gdil seje nov podjetnik. Registracija je bil hitra. Sledil jc še drugi del o davčnih podaikih. o podatkih osebe, ki bo vodila poslovne knjige (jih bom kar sama), o poslovnih in drugih prostorih. kijih bomo uporabljali za opravljanje dejavnosti (od doma), pa o deviznem računu doma in v tujini... Mala matica. Dan ali dva. da dobim še žig, in na konju bom. No, v resnici ne. Ker Je šlo samo za preveijanje. če gre res v pol ure. Kapo doL Postopek je hiter in učinkovit. Višja rcferenika prijazna. Edino, kar me je ob koncu pošteno zmedlo, pa jc bilo tole: ustanovim podjetje, trdim, da se bom ukvaijala z novicami, noben me pa še vpraša ne. če sploh znam pisali ali če sploh vem, kaj to novica je. To me pa plaši. Bojim se namreč, da bo zaradi takih stvari koga še pošteno bolela g) m. ■ Izrabljena vozila povsod, le v razgradnji ne Vlada je koncesijo za razgradnjo izrabljenih motornih vozil Karbonu podaljšala do 1. aprila - Če ne bi bilo »starih bremen«, z razgradnjo ne bi bilo skoraj nobenega dela -Namesto 40 dnevno v razgradnjo le en avto Milena Krstić • Planine Velerye - V družbi Karbon, Ciste tehnologije, se z razgradnjo izrabljenih motornih vozil ukvarjajo že drugo leto. V maju so jim s sklepom vlade koncesijo podaljšali še za eno letu, do 1. aprila Računajo, da bo v tem času objavljen nov razpis, na osnovi katerega bi koncesijo dobil: za pel let. Kol pa ugotavlja direktor družbe Franci Lenart, ta posel le ni tako velik In donosen, kot se je kazal na začeiku. >>Pričakt>vanja se dejansko niso izpolnila. Posel se od^ja na minimalni ravni, večino vozil zadnji lastniki še vedno predajo avtíwd-padom ali pa tistim, ki so se že v preteklosti ukvarjali s tem. Do nas pride minimalno število vozil. Ce smo na začetku ocenjevali, da bomo v ra/gradiijo dotňli dnevno 40 vozil, se dejansko po javi v poprečju le eno vozilo na katerem od irina.istih odvzcmnih mest. kolikor jc teh tia našem koncesijskem območju.« Nerealno je bilo pričakovali, da se bodo zadeve uredile čez ncič, a upanje, da bo v prihodnje drugače. ost^a. Danes šc vediv> marsikdo raje poiščs najprej kakšno luknjo v zakonu in se drži te, namesto da bi se držal zakonskih določb. Tako dsnimo še vedno veliko lastnikov izk4>risča izjavo o lokaciji, s katero lahko v<îziîo na upravni enoti odjavi, če vanjo črno na belem napiše, da je vozilo shranjeno pT njem doma. na njegovem dvoriš:u. Vozila pa največkrat niso tam, ampak kje drugie. V Karbonu so razgradnjo prilagodili številu delHVccv. prostore, v katerih dejavnost opravljajo, pa količini, ki dnevno pride v center za razgradnjo. K sreči pa lina nč ne posledice takega stanja še niso vidne. Rešuiejo jih siara bremena. »Res Je bilo prevzetih veliko starih bremen, še posebej spomladi, ko so sc občine loUle čiščenja okolia. lako smo v prvi polovici leta prevzeli 600 vozil. Trenutno sc ukvarjamo bolj s temi vozili kol pa s tistimi, kijih pripeljejo zadnji lastniki.« Cena. ki se Ziidnjemu lastniku avtomobila najbrž zdi visoka (21.1 tolar in DDV za kilogram leže vozila, ki je navedeno v prt)nieinem dovoljenju). je bila določena ob začetku. pred dvema letoma, ko je bil za razgradnjo objavljen prvi razpis. V tem času se ni spremenila, bistveno pa so se povećali transportni stroški, ptwecali so se stroški dela. cene sekundarnih surwin pa na trgu tudi močno nihajo. FMficf Lenart: "Trenutno se ukvarjamo s starimi bremeni," Kzrbon jc koncesionar za precej veliko območje, v njegovi pristojnosti je prostor od Riuke do Sotie, tudi Maribor vključno z Rušaiui. Čeprav, pravijo, od nikoder ne prihaja v razgradnjo veliko avtomobilov, jih morda tiia.en-kosî več kot od drugi) d. pride s Koroške. Karbonov center za razgradnjo DC GmtAKT GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. -18. ure, sob od 8. -12. ure Informacije na telefon: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-ïïiail: info@garant.si, spietna stran: www.garant.si amnMptmî^ SKUHU Ul WISï ttAMUlTPOUlU IN OOSTliČI iTORMAM MMŽUK Vse kupce nad 70.000,00 SIT častimo s slastno piiio v gostišču in pisieriji Štorman v Parliljali. Vabljeni na ugoden nakup pohištva v CAHANT na Polzeli in gostišče in pisierijo étorman v Pariiljali« kjer Vam IhkIo postregli vrhunski gostinci. VELIKA ^OIEMNA AKgigJSKtAl&RgPAJAf^^ ^ - = poMMë^^ïà^^ Storman ^O POHIŠTVO GARANT * POHIŠTVO ZA VAŠ DOMI UTRIP 28. julij 2005 Od srede do torkâ - sici i& donovita Sreda^ 20. junija_^ Delitev države na dve aii iri regije je bila dobra polllična lema prclekliíi dni. sedaj pa je odloči-lev le padla. D/ na i/redni sej: konec meseca tie ba obravnaval zakona o regionalizaciji, saj statistični podatki, ki dr/avo uvrščajo nad povprečno razvitost v i:ll-ju. ne bodo siopili v veljavo do konca leia. Poslanci naj bi o razdelitvi države tako razpravljali septembra. Tako so menili tudi udelcženci razprave, ki so se /brali v D/-ju m ptîbudo pre-mieija Jane/a Janše in med katerimi so bili tudi predsedniki strank» poslanca manjšin, minister za regionalni razvoj in sekre-lar /a evropske zadeve. Njihov predlog jc bil. da država zaenkrat ostane ^na regija, dokler je tf> bolje v pi)iiajbnjih o novi finančni perspektivi EIU. Vlada pa je nied drugim sprejela predlog novele zakona o javnih uslužbencih in uitdbo o plačah direktorjev v javnem sektorju. Uredba o plačah direktorjev v javnem îicklorju dídoča osnovne plaće s plačninii razredi in omejuje dodatke. Uredba bo začela veljali 1. januarja 2006, do leta 20D9 pa naj bi zaradi nje prihranili S90 milijonov tolarjev. Gotovo pa ho na to področje vnesla tudi več reda. Vlada je določila tudi cestnine po odprtju avtocestnega odseka med Blagovico in Trojanami. Prevozna razdalja med Ljubljano in Tr<3janami, ki se bo cest-ninila na ccaninski postaji Kom-polje, je 32,8 kilometra. Cestnina za prvi cestninski razred bo predvidoma .U>0 tolarjev. Četrtek, 21. junija_ Predsednik vladncija strateškega sveta /a gospodarstvo MIĆO Mrkaič je premierju Janezu Janši podal odstopno iz- javo. Poleg tega je odstopil tudi kol član nadzornega sveta Pel-rola in skupščine Kapitalske družbe. Razlog za njegov odstop naj bi bila ugot(mtev, da vlada ne načnuje liberalnih rerorm v takem obsegu, kot bi biJo po njegovem prav. Finančni minister Andrej Bajuk se z njegove* oceno, da je vlada premalo liberalna. ne sirinja. Mrkaičevo mesto bo zaenkrat prevzel podpredsednik strateškega sveta Jože P. Damijan. Poslanci so na izredni seji sprejeli odlok o razpisu referenduma {) zakonu o RTV. Referendum bo 25. septembra. Morda pa se obeta še en referendum. Podmladek I.DS je začel zbirali poslanske podpise za predhodni referendum o zakonu o nezdružljivosti funkcij. Vladna kriza v Nemčiji se bo tičilno začela razpletali. Nemški predsednik Horst Kohlcrje razpustil parlament in za 18, september razpisal predčasne parla-menlarne volitve. V Londonu pa ni miru pred le-rorisii. Spel so odjeknile tri eksplozije na podzemni železnici in ena na mestnem aviobuiu. Ranjen je bil en človek. Svet postaja majhen, a manj socialen in bolj nevaren. Petek, 22. junija Iludo neurje s točo je tokrat prizadelo ^e laki) revno Kozjansko. Škoda bo zelo velika. Samo v občini Kozje naj bi hik^ ^kode za več kol milijardo tolarjev, v občini Pt)dčeLrlek pa za več kot pol milijarde. Slovenski» vlado sla zapusiila tudi državna sekretarja I rane Pukšič in Gorazd Perenič. svoj odhod je napovedal še Bogomir Spileiič. Najpomembnejši dejavnik inflacije v Sloveniji so ceoe naf- tnih derivatov, saj so prispevale več kol polovico inflacije. Kitajska vlada se je uklonila pritiskom in za 2.1 odstotka rc-vaivirala nacionalno valuto juan. S tem je pretrgala več let trajajočo fiksirano navezo juana na dolar in podražila kitajske izdelke na tujem, hkrati pa se bo povečala konkurenčnost lujih podjetij, ki poskušajo konkurirati cenovno ugodni kitajski proizvodnji. Evropska komisija je prenehala izdajali dovoljenja za uvoz kitajskih jopic in puloverjev, saj so že izkoristili letno kvoto. Sobota, 23. junija Teroristi so tokrat udarili v lu-ristično zelo občutljivem Egiptu, saj je turizem zanj glavni vir prihodkov. V turističnem središču Šarm el Šejku je bilo več ekspkv zij, ki so lerjale 88 /ivijenj. oblasti pa pričakujejo, da se bo njihovo števih^ še povečevalo. Na Otočcu Sla se na delovnem srečanju sešla zunanji minister Dimitrij Rupel in njegova hrvaška kolegica Kolinda Grabar Ki-tarovič. Poudarila sta, da bosta državi morebitne incidente še naprej reševali v skupnem dogovoru in usklajevali dejavnosti, da se incidenti ne bi pojavljali. Nedelja^ 24. junija Kljub odstopom in aferam, ki zadnji mesec pretresajo posamezna ministrstva, vlado Janše še vedno podpira več kol 60 od-sloii;ov Slovencev, Med politiki pa je po mnenju anketirancev Še vedno najbolj priljubljen pred-sedJiik države Janez Drnovšek, med strankami pa Slovenska demokratska stranka. Največja zanimivost zadnje raziskave javnega mnenja pa je, da so Socialni demokrati Boruta Pahorja prvič prehiieli Liberalno demo- kracijo. Ce bi bile voliive danes, bi voli Ici Še vedno največ glasov namenili Slovenski demokratski stranki - 2^.9 odsotka, kar je sicer najmanj v zadnjih pelih mesecih. Na drugem mestu - prvič diîslej - so Socialni demokrati z 10, 6 odstotka, ki si> tako prehiteli od notranjih preiresov izčrpano Liberalno demokracijo, ki ima trenutno 9,8-t)dsioino podporo. Del Azije se je spei močno stresel. Nikobarsko in Andaman-skt: otočje na obalah Indije je prizadel mrrejši me/ni ukrepi na zufianji meji Evropske sknpnosti. ko lahko vsaj delno padejo tudi sporazumi o maloobmejnem sodelovanju, ffrvaška stran bf v.\aj na lokalni ravni sodelovanje še kako rada povečala, da bi bih v turistično cono zajetega Čim več območja, da ne bi o.stalo le kot je zduj koje na lem območju le mristična cona .Sotla, ki zajema le m(>/ni občini Podčetrtek in Zagorska sela. J)a bi bil prehod čim bolj svoboden, ludi za tuje turiste, ki bivajo v katerem od naših hotelov, pa si zate lijo domaí-e zagorske hrane ali vinčeku. Eni pravijo, da Je Ui povsem drngače kot ob morju, kjer zadi}ji čas hrvaški policaji celo v našem morju i^hvijo^ avsinjske turiste. Pa še nekcd o tiipanih. Čeprav jih po raznih občinah ljudje pogosio radi vlačijo po zobeh, imajo večkrat vendarle /wv. Iako je presodilo celo usiavno sodišče in potrdilo tupanom (med njimi so bili tudi nekateri z našega širšega območja), ki so fnenili, da ni prav, da je dr-tava občinam nalotila financiranje nove naloge, d rutinske pomočnike. ni jim pa zagotovila dodatnega denarja. In spet ima delo dr-tavni zbor, ki mora to popraviti. Na .srečo še ne čez polelje: v pol leta. Pravi odgovor Hatía OšOak "T 1 septembra 2001 popoldan sem z i / Zeleno gobico za umivanje pos<)de Á. -/. • čistila kuhinj<^ v ogromnem študentskem stanovanju v Ijubljani. Ut^orabljaia sem agresivno rumeno čistilo z votýem po limoni in nosila belkaste zaščitne rokavice ter poslušala radio. Nič od lega si ne bi zapri čemer nihče ni ugoiovU motivov zanje. In menim, da so najbolj "uspešni"ravno zaradi tega, ker vsakdo najde r njih kazen za .vivy greh. Besedna zveza "teroristični napad" kljub odsotnosti vsaj zadovoljive derinicije terorizma Jasno izrata netnoč in nebog^enost do nedavnega mogočnih velesil. V drtavi z največjo vojaško mašiner^o podira stolpnice kol domine. Useka na najbolj občutljivo mesto: nič hudega sluleče, naključne mimoidoče, preseneti na delovnem ///ť-stíL In ravno od tu črpa svtyo moč. iz občutka ranljivasti. izpostav-(/enosii nevarnojiti kjer in kadar koli. Prav zato tenmzem ne potrebuje tankov in Jedrskih podmornic Brez zadrtkov se lahko kosa z milijomkinii vam: krivi. Da nas morda čisto upravičeno spoznavajo za krive, čeprav dejansko nisnK> storili nič napačnega. Rodili .smo se in tivimo v civiliziranem svetu na strani privilegiranih. Civilizacija pa. visokole-teči samohvali navkljub, ni \vdno najMj humana In pravična. Nam lo sporočajo? Nam sphh skušajo kaj povedati? ■ lîRfTîïï naš (HiltîliaH II Za narafinlln karÊ ilswllkáistóňll Izkoristite ugodnosti. Ici |ih imajo naročniki tecjnikc Naš Cos. Nô vabi le dostava na don^^ ampak tudi nižja cena. PlaCilo celoletne naročnine vam prinaSo kar devet Številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš Čas? IZOBRAŽEVANJE Zlati maturantje superstars v Velenju preko 30 točk dosegli Tomaž, Peter in Pascal - Matura je začetek poti - Obilo čestitk in velika pozornost je zanje prijetna novost Mojca Krajne Prejšnji icUcfi sïno brali, da jc v letošnjem leiu maiuro uspeš^no opravilo yi,51 odstotka vseh slovenskih niaiuraniov. In čeprav jc lo malo manj kf>l lani, imamo letos vec vzlai.h«, torej Ustih, ki so maturo opravili /. najmanj 30 točkami. Ce ra/.la/imo: povprečen maturant laliko na maturi doseže največ 28 točk. čc se odloči /a opravljanje mature na višjem nivoju, pa dobi pri tujem je/.iku in matematiki še po največ tri dodatne točke. Skupaj lore] največ 34 točk. Glede na l>» da je matura brez dvoma preizkus, ki zahteva ne samo človekovo znanje, ampak tudi zbranost, pogum in umirjenost. je dob^r rezultat res težke; doseči- A vsako leto koinu uspe in tudi letos ni bilo nič drugače. Tudi v Velenju jih imamo • trije zJati maturantje so se po razglasitvi re/uitaiov oglasili v našem uredništvu. Tomaž Nedeljko je fant, kj meni, da je ujegovih 31 maturi te t nih točk res nekaj posebnega. Prav ima. Ker jih ne on ne njegovi starci niso pričakovali, je bilo presenečenje še toliko slajw. (Jspeh sprejema kot spo- TomaŽ Nedeljko ročilo, da je zmožen veliko doseči, sicer p« mu ločke v praksi ne bodo pomenile prav veliko. Vpisal se je namreč na študij računalništva v Maribor, kjer ni omejitve vpisa. ^^Malo ironično,« pravi Tomaž. Uspeh pa zalo vse-eno ni nič manjši. V teh dneh je prejel že ogromno čestitk in čeprav tega ni vajen, pravi, da je lepo imeti svojih pel minut slave: »Poseben občutek je priti na oder. ko ti ploskajo sosoIci -ljudje, s katerimi si zadaja leta preživljal ccle dopoldneve in še več.« Tomaž se je na maturo pri- pravljal le z vajami, pa ludi to le /.a nekatere predmete in bolj kratek čas. »Ker sem vedel, da nimam omejitve vpisa, sem bil povsem sproščen.« je dejai. Sicer se mu /di pri učenju n^ypomembnejše poslušanje razlage v šoli in ponovitev snovi doma. To je njegov recept za uspesno učenje, ki mu odlično uspeva. Tako odlično, da ga zanima več smeri. kt)t i/birna predmeta na maturi je opravljal fiziko in umetnostno zgodovino, razmišljal pa je tudi o študiju arhitekture in matema-ilke. na področju katere je že kot dijak dobival pomembna priznanja. Toma/u je izobrazba zelo pomembna inje prepričan, daje brez nje težko dosegati uspehe. »Če hi se izteklo po mojih željah. bi rad čez kakšnih descl let pripravljal doktorat iz računalništva,« pravi Tomaž. Cc bo še naprej tako uspešen, koi je bil na maturi, ni dvimia, da inu bo uspelo. Peter Korošec se kljub 30 točkam na maturi zaveda, da »se Peter Korošec zdaj šele zares začenja.« V kratkem roku je prejel obilo čestitk, znanci pa so pogosto čestitali tudi njegovim staršem. »Zares gre pomembna zahvala našim staršem in učiteljem,« se striftia Peter. Brez dvoma pa je to njegov uspeh. Za řri obvezne predmete in izbirna • fiziko in biologijo - se je pripravljal ves čas srednje šole s približno dvema urama učenja dnevno, boij aktivno pa zadJiji mesec pred maturo. V tem času se je rekreativno ukvarjal tudi s kolesari eni &m. s^j meni. da se učenec, ki želi odličen uspeh, nesme ukvarjali samo s knjigami. Kot pravi, recepta /a učenje ni: ^Človek ohrani v glavi tisto, kar si želi ohraniti,« Peter je želel ohraniti obilo znanja tudi zalo, ker ima Fakulteta za medi- 40% popust na žensko in moško spodnje perilo blagovne znamke DIMinPASSIONATA cc OBIŠČITE NAS: VSAK OAN OP 8.00 D018.00 URE, OB SOBOTAtI 00 9.00 00 13,00 URE. PREŠERNOVA CESTA 1A (nasproti sodl§6a) cino, kamor odhaja, ponavadi visoko omejitev vpisa, »/daj so mi vrata za študij gotovo goj. Zaenkrat vem, da sem prišla v drugi krog sprejemnih izpitov, za končne rezultate pa moram še pi)čakati. (îotovo pa sem danes zeit^ vesela, da Je tako. kol je.« llroš TrupeJ: »Ker nimamo omejitve vpisa, bom sprejet na izbrano fakul-leio, torej na gospodarsko inženirstvo v Maribor, kar Je dobro. Vendar lahko vseeno rečem, da sem z rezultati mature zadovoljen le relativno. Dobil sem 16 točk, kar ni nič posebnega. Je pa d{)Volj}« Suzana Zera: ^»Recimo, da H sem z rezultati zadovoljna, čeprav Je dejstvti, da bi lahko bilo bolje. Trenutno šc tudi ne vem. če bo mojih IX UKk dovolj za vpis na izbratio ťakul-tcio, saj imamo omejitev vpisa. Samo za maturo sem se učila približno leden dni, tako da se zavedam, da je rezuhat primeren učenju, iselim si. da bi se šc bolj potrudila, da bi lahko bila danes bolj prepričana, da bom oktobra začela poslušati predavanja na filozofski fakulteti, smer etnologga in kulturna antropologija.« Nina Celinšek: »Nasmejana sem. Zelo. zelo, /.ch sem zadev voljna! Dobila sem 27 točk. kar je zelo dobro In mi ho gotovo omogočilo vpis na Pravno fakulteto v LJubljano. Vesela sem, ker sem odlična maturantka, res pa Je. da nisem zlata. Sama kaj takšnega niti nisem pričakovala, mfígoče pa so moji starši. Siœr pa Je vzdušje in počutje dobro -tudi v razredu Jc lako. saj smo bili IOO- vencev iji 10 tujcev.« Ob tem me zanima, ali je bilo prešolanje težko 7AnJo. »Ja, bil je šok. A se navadiš. Ko enkrai padeš noter, je vse tako, kot je treba. Način učenia je zek) drugačen, kot je bil na velenjski gimna/jji. Učencev Je v posameznih skupinah malo, imeli smo le 6 predmetov, ki jih izbereš sam izmed ponujenih. Te predmete imaš tudi na jnaturi. Pi^uk seveda poteka v angleškem jcidku. občutek pa je čisto drugačen tudi zalo, ker si si bližje tako s profcsoiji km dijaki. Zekî smo bili pcwezani, /jtme je to bila res pozitivna izkušnja. Prednost našega programa Je tudi v tem, da smo pouk končali že 15. aprila, maturo pa smo začeli I. maja. Preizkuse sem opravila 20. maja. Občulek nI bil najboljši, zdelo se mi Je namreč, da sem sc na pdlt)čila, da boni študij začela v Ljubljani, vpisala sem ekoniiuiijo. Naprej bomo pa se videli.« Maša sije namreč želela šiudiraii po programu, ki ga v Sloveniji šc ni • gre za povezavo mednarodnih odnosov In mikro-ekonomskega področja. V pri-hodm^sti se vidi v službi v kakšni mednarodni organizaciji. Sicer pa je Maša tipična najstnica. Rada rišem, rada pišem, plešem. Rada živim!«', mi Je povedala ob kcmcu prijetnega klepeta. In to )i je videti že na obrazu. ■ Bojana Špegel Kultura paše tudi poleti Obisk na poletnih kulturnih prireditvah je zadovoljiv - Četrtki ostajajo izbrani dan za prireditve Vetei^je - Mescc julij se počasi izteka, že v<;2 ad zacelka ptilelja pa vsak ceirtck ljubiteIji kuUure lahk vrsti, so se takoj, ko je lanski festival spustil zastavo in uspešno potegnil črto pod enotedenske dogodke, začeli pripravljali na novega. Ze podatek, da je lani fesiival obiskalo okoli 75 lisoč ljudi, zgovorno pove, da gre za res največji otroški festival daleč naokoli. Da bo na njem vse teklo, kot mora. pa so priprave nanj sredi poletja v polnem teku. Festival namreč iz leta v lelo raste, tako po vsebinah kot številu obiskovalcev. Vodja Plkinega festivala Matjaž Černovs«k nam je o pripravah na festival povedal: »Priprave na festival so že zelo daleč, program je skorajda že sestavljen. Izbrani so vsi nastopajoči. tako gledališke predsiave kot glasbeni i/vajalci. Pred nami pa je v času do festivala še veliko finalnih opravil ki so potrebna za postavitev lokacij prizorišč in tudi izvedbo festivala.« In koliko jili bo sodelovalo pri pripravi letošnjega festivala? ^f Tako kot vsako lelo festival pripravlja programski odbor Piki-nega festivala, kije že nekaj let v isti zasedbi, le ena članica je od letos nova. Vključujemo zunanje sodelavce, na koncu ekipo razširimo s tehnično ekipo, števil- nimi dijaki, studenti in mentorji. Tako kot lani bo ludi leios število tistih, ki nam bodo pomagali izvesti festival, blizu 700. In tudi letos bo generalni pokrovitelj festivala velenjska ERA.« Vsak festival ima svojo temo. I>etosnja bo torej pravljica. »Letošnjo temo smo zelo laltkíí izbrali, saj je leto 2005 povezano Vodja Pikinega festivala Matjaž Černovšek: »Tadt letos bo fostival prittBSel ne-kaj novost!, a naj zaenkrat ostanejo skrivnost» s številnimi obletnicami svetovno znanih pravljičarjev. Častna pokroviteljica bo Lila Prap. ki jo otroci kot avtorico otroških knjig zelo dobro poznajo. Na-^ga povabila je bila res vesela. Med festivalom nas bo seveda obiskala, pripravili ji bomo poseben večer in razstavo njenih del.« V času festivala se celo mesto spremeni v meslo Pik in pisanih nogavičk, vsako teto s festiva- lom zaživijo tudi nova prizorišča. Nekatera pa seveda ostajajo stalnica, Matjaž Oernovšek dodaja: »Tako kol zadnji dve leti bo tudi letos glavno prizorišče festivala TRC Jezero. Nanj so se navadili tako obiskovalci kol mi in naši gostitelji. Prostora je tam dovolj, za obiskovalce je prostor vareu. V mestu pa bodo zaživela vsa prizorišča, ki jih že poznamo. Zaradi obnove doma kulture v njem ne bo gledalislciti predstav, zalo pa se bodo odvijate v veliki dvorani hotela Paka. Novo prizorišče jc še razstavišče v Muzeju premogovništva Velenje.i' Pika navdušuje otroke po vsem svetu. Pikin festival pa vsako lelo pridobiva nove obiskovalce tako iz Slovenije kol tujine. »Naša stalna povezovanja, predvsem s Sarajevom, bodo seveda ostala tudi letos. Zadnja teta festival promoviramo tudi zu/iaj meja Slovenije. Promocije v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji so že dogovorjene, smo se prvič predstavili na največjem furlanskem turističnem sejmu v Udioah in ugotavljali, daje k nam prišlo kar nekaj Italijanov. Zato bomo tedeu dni pred festivalom lam ludi letos.« Organizatorji - že od začetka sta glavna organizatorja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Knjižnica Velenje -tudi tokrat računajo na dober odziv di)ma in v tujini. Največji bo zagotovo po začetku novega šolskega leta, ko začnejo šole in vrici '\7. vse države re/ervirari termine za ogled gledaliških predstav. »Vsako leto je obisk odvisen tudi od vremena. Zadnja leta imamo kar srečo in upamo, da bo tudi letos tako. Sicer pa bodo prizorišča pripravljena tako. da bo festival ptuekal tudi. če bt> deževalo.« ■ Bojana Špegel .opsryv Umetnik na dopustu Verjeino se awnikdo spra.šuje kako Je kuj z urnerniki in fjjí/tovňm ílopusii. Marsikje bi lahko seljalo prepričatýe, da smo nnwlniki kar \edno m dopmîu. Medo se sprosàimo v naših ateljejih in >'skri)iniof za knliunio- ifineim.^i f}ar()doY hlugor Kako hi kaj izgledalo, ko ^re likovni unieinik na lak^eti resničen dopusî. S saho vleče goro ihh /?/wv/tí in praznih .'ûiicirk, ki jih Ih> hi/x>leli^no napolnil z no\imi kotnpozicijskimi rešiivami in novimi moHvi obmorskih mest in fH^ krajin. IhU. ki ko mah holj v loku s ćasom, so opremijo z digiiai-nimi kameram in foiomefukov, se na daleč izogibati galerij, kulturno- umetniških í/ía godkov In podobno. Malo pohaJkovatJ in si sčlstiii glavo. iOdikor vem, je j>onavi/di tako, z umeuiikl. Nasprotno pa, na^a publika, ki v času ne-dopusto\\ zaradi hitrega iivljet^skega impa, nima časa opazili in se udeleievati kuhurno-unteiniikih prireditev, prav hlepi po konzumiranju razno raznih ku '^ lumo-unmniških praks. Pa smo v Velenju fmudili kaj /mebnega? Ali Je res mtja zapustili kna/nmko mesto za težko pričakovan in pridelan dopust?Ali smo vsi Ui na dopust? Sicer pa zakaj hi razmišljali o takšnih temah, tako ali tako .spadajo v čas kislih kumaric. Bolje Je iti v kavarno Nova na odličen sladoled, se s pogledom sprehoditi po pre/H>lni Cankarjevi ulici, ki kar poka od ohl/udenosii ler zvedaw opazovati lagodne in wrne initie prelete (lokrai brez ztdeiavaty'a v .sigmto stekleno smril Mogoče malo ýporia In kakšen obisk kina v Celju, pa se dan obrne minui In se dopusî ohrne mimo. Spel mine prehitro^ In spel bomo velenjski kulturni delavci in umemiki tuhtali kaj naredili z Belim dvorom, kako bo videti nova galerija, kakšen program bo imela, koliko denarja..., ali bo Mestna občina pripravila kakšen razpis za projckie...kako pa kaj s Forma vivo, all bo ludi drugo lelo kolonija diplomaniov Akademije za likovno umelnost. In ke neskončen spisei: vprašafij. podvprašanj, delnih odgovorov in ugibaitj. /.agnano in delovno borno preživeli do Novega leia, iiotem bomo obljubili kup wnogočega in dobili kup nemogočih obljub. Jezili se bonto kako vse siagnira in potem b(> spet prišel čas dopu.stov in .spel ...bo ireba na iopusi. Pa saj umetniki ne rabimo dopusta. Vsem, ki kdaj preberete Pet" koioito, želim, da se imale lepo, klerkoli že boste. ■ Nataša Tajnik Počitnice so »fajn« Velenje - V krajevni skupnosti Pcsjc jc društvo prijateljev mladine vse bolj aktivno. Ta teden, od ponedeljka do jutri, vsako dopoldne pripravljajo počitniške delavnice. V domu krajanov se olmci /berejo ob 10. uri dopoldne, z njimi pa se vse do 13. ure ukvarjata Miša Ilribernik in Špela Postrpi- ujck, Otroci pravijo, da ni le »fajn«. ampak super »fajn«. Zalo bodo delavnice pripravljali tudi zadnja dva ledna v avgusiu. od 16. do 19. avgusia in od 22. do 26. avgusta. Tudi takrat bodo potekale v domu krajanov med 10. in B, uro, ■ fis v poèitnièkih delavnicah hitro mine,' pravijo otroci v Pesju. 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Naši poletni utrinki Po/iiHlo zgodbo, křiko jc prišio do tega. da po kiju. ko jo Uogridkov poiwvadi manj, pa ludi večina tislih. ki bi jih radi kaj vprašali, je na cliv pusiih. v HDvinarsivu pravimo čas kislih kumaric? Saj je cislo preprasia. Ko je neka novinarka jamrala, da ne ve, o ćem naj pisc. saj se ne dogaja nic drugega, kol da gospodinje vlagajo kumarico, ji jo Sef naročil, da naj napi^, kako lo počnejo. Pri/nali pa moram, da se mi /.tli, da lelos cas kislih kumaric se ni prišel, Rcsjc, da vsak dan na nase email naslove/aide velikih manj elektronskih sporočil, kol smo jih vajeni med letom. In resjc, da moramo preden se spomnimo, o Cem bi pisali, preveriti, če oseba, ki jo bi>mo potrebovali ni v kopalkah kje ob moiju. In res Je, da tudi na radiu ni toliko klicev in ema-ilov poslusalcev, kot smo jih vajeni med letom. A lelos nam vseeno lem /.a pisanje in poročanje ne /manjka. Morda tudi zato, ker nas je v službi poleti manj kol med letom. In po lom se /godi. da greš na teren kol novinar in mama hkrati. V sredo sva dve mami, naša tajnica Sadja Blatnik in ja/.. stiskali pesti /a najici maturaolki. In obe sva imeli veliko razlogov /a proslavljanje. Priznam, da me je resnično stiskalo in da sem imela neverjetno tremo, saj sem za rezultate mature bsIuž-beno« izvedela kakšne pol ure prej kol maluranli. In kako kaj tlopusU? Te dni šc vedno umivala poletne dopustni^ke dni urednik Stane Vovk, ki se je ob koncu tedna vrnil z Loj5inja. Navdušen. Kam jo je mahnila novinarka Tatjana Podgoršek. « ne vemo, bomo i/vedeli prihodnji teden, ko bodo njeni trije ledni mimo. Pmpagandisika Nina Jug je bila tako na kratko na morju ?x večkrat, lam pa u^.iva ludi le dni. In zagolovo sega ne bo naveličala. Na mo;ju pa je, kot slisimo na Ilvaru, tudi vodja radijske telv nike Mitja Cretnik. Kmalu jim bodo sledili novi... Tisti, ki smo doma, v dolini, nič ne jamramo. Nimamo časa, saj se ves čas nekaj dogaja. Sama vsak večer doma vložim še kozarec ali Jva kislih kumaric, da no bi pozabila, daje njihov čas. In si /elim manj dežja in več ne prevročega vremena. Tudi VÎ? ■ bs Stane je razg/dava/ na Lošinju. Za spremembo je tokrat fo-tografOnja) ujel (a) njega. Skok je uspel. ••• no kratko ••• MARILYN MANSON Vesela novica za ljubrtelje korv troverznega Mdrityn Mansona. Ekstravagantna in provokativna ikonateiHcega ročka bo 22. avgusta nastopil v bližnji puljski areni. ŠUKAR Skupina Šukar letos praznuje 15-letnico delovanja in ob tej priložnosti pripravljajo poseben jubildjni koncert, ki bo 25. avgusta v liubljanskih Križankah, KRANFEST 2005 Od 28. do 30. julija bo v Kranju potekal traiiicionalni Kranfe$t. Na glasbeni sceni bodo med dm-gimr nastopili RokVBand, Soul-fingers, Avia Band in Parni valjak. SIDDHARTA Po poročanju nekaterih slovenskih medijev so Siddharta napisali glasbo za celovečerni film Slepilo, ki ga bomo lahko videli konec meseca avgusta, »ŠTEVERJAN 2005« Vtreh večerih se je na 35. festivalu »Števerian 2006» predstavilo 21 ansamblov. V finalu jih je nastopilo 13: ansambel Ojstrica, šnk, Ceglar. Razpotniki, Fantje z vasi. Polka punce» Korenine, Gorski cvet. Krjavelj, ansambel Jerneja Kolarja, Karavanke, Dinamika in Veritas. S skladbama Čar julijskih alp, enim lepših Avsenikovih valčkov in avtorsko skladbo Ljubezen je bolezen, si je nagrado za najbolji ansambel Festivala In trofejo društva "F. B. Sedej" priboril ansambel Karavanke ř FAMÍLYJEWELS AC/DC za arhiv__ Avstralska skupina AC7DC, ena največjih iiard rock skupin vseh časov, je izdala dvojni DVD z naslovom Family Jewels. Na prvem plo^Cku najdemo posnelke zgodnjih televizijskih oa si o po v, videospole ler zbirko folografij iz njihovega zgodnjega obdobja, vse seveda s pevcem Bonom Scol-lom. Drugi DVD predstavlja skupino i novim pevcem Brianom johnscmom. s katerim so AC7D(* dosegli planetarno slavo. Tako sledimo klasikam 80. in 90, ici: Ileirs Beirs. Back In Black, You Shook Me All Night [.ong. For Those About To Rock, Fly On ilie Wall 1er seveda Tun-dersiruck. DVD-ja Family Jewels sta z več kot dvema urama in pol glasbe. 40 klasičnimi in redkimi vi-deospoTi» živimi posaeikl 1er 24-siranskiJ knjižico prava poslastica za ljubitelje trdega ročka, Robbie želi na štadione Robbie Williams bo oktobra izdal svoj navi album / naslovom Intensive Care, ki si ga želi kar najbolj udarno predstaviti na veliki turneji po britanskih Stadionih prihodnje leio. Kasneje namerava turnejo razširili se na kvila v črno blago, tó se ujema z njeno (jbleko. Ptíškodba sicer ni resna, kljub temu pa bi bilo prav, čc bi pevka upoštevala nasvet zdravnikov in nosila opornico, dokler seji rajia ae hi zacelila. Uspeh za uspehoin_ Zmagovalec je ... Goran Karan! Malo po tem, koje praznoval zmago na letošnjem Splitskem festivalu, ima (»oran spet vzrok za veselje. Na enajstem festivalu Srbije in Crne gore »Sunčane skale« v Herceg Novem je v llnainetn tekmovalnem večeru prepričljivo zmagal in za seboj med drugimi pustil ludi Tonija Celinskega in Ivano BanHč. Na tekmovanju, na katerem se je letos žiriji predstavilo 26 skladb, je Goran nastopil že drugič - lani skupaj z Ivano Banftč v skladbi 'Ljubav trebam mkidan', letos pa s Tutičevo 'RuŽo moja bila*. Velenjski raper 6 Pack Cukur žanje uspeh za uspehom in je vedno bolj pogost gosi velikih odrov Pred kralkiiiî je ob Sidd-harii in Magnificu nastopil na koncertu 'Piše sc leto', velik od/iv pa je doživel s skJadbo »Joj Lolita«. Znana pesem se j^e vedno drži na visokih mestih glasbenih PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. MARIAH CAREY-WE BELONG TOGETHER 2. D.J. SAMMY-WHY 3. BON JOVt HAVE A NICE DAY r ■ ~ ' LESTVICA lestvic inje kot bonus skladba izšla na ponatisu albuma ^Kerami-Carska lirika«, ki se ob novem singlu pa tudi z novo naslovnico. Poleg Že omenjenega hita pa Cukur trenutno gostuje v še eni uspesnici mlade skupine l.ec-loojamais. »Morje«. To je brez dvoma poseben uspeh, saj slovenski glasbeniki nc doživijo vsak dan. da z Uvema pesmima nasedajo najvišja mesta slovenskih glasbenih lestve. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takole ste glasovali v nedeljo, 24.7.2005: 1. MINERALI. Prelepa Šmarna gora 2- DARKO ATELŠÉK: Zdravica 3. SLOVENSKI MUZfKAMTJE: Irharce in 5m klobuk 4. JANEZ GOflSlČ: Vrh Kamniških planin 5. BORIS FRA^K' Špelca in Angelca Predlogi zd nedeljo, 31.7.2005 1. ALPSKI KVIMTET: Moja Micka 2. EKART:Naša Minka 3. MLADI PEmiNl. Mladi petelini 4. VAGABUNDI Francka 5.VIKARN[K:Zgodbaoviha(niku ■ Vili Grabner ^HjiS Nasmejana Cvetka Tinauer. Se ima za kaj smejati: njeno podjetje v Šoštanju dobro dela; njena predavanja v Novem mestu so poslušana, krajevna skupnost vsakič naroči kaj novega, pred nedavnim pa je še dokotori-rala. Ob njej direktorica Term Topolšica, simpatična Lidija Fijavž. Uspešni ženski pa se ne pogovarjata o karieri, ampak o tem, katera si in katera si ne upa na tabogan v termah. Pa naj se zdaj še kdo čudi, da se velenjski svetnik Franc Sever tako zeloooooooo dobro spozna na promet. Zelo rad je namreč v tako eminentnih družbah, kot je taie. Na levi nekdanji komandir takratne postaje milice Ciril Jo-ger, ob njem sedanji komandir velenjske policijske postaje Aleš Lipuš, zadaj levo namestnik komandirja Peter Tkalec in seveda Franc Sever. Magistra umetnostne zgodovine in vodja galerije v Muzeju Vele- ^ nje Milena Koren Božiček priznava, da včasih tudi ona ne razume umetnosti. Torej to ni tako velik greh, kot bi si človek lahko mislil, saj tega mnogi ne upajo priznati. Ko so jo spraševali, kaj bi lahko bila umetnina, ki stoji sredi Titovega trga, ni vedela. Na umetnost ni takoj pomislila. Ljudje so razmišljali, da je to morda javno stranišče, da za leseno ogrado delajo novo kanalizacijo, zaradi majhnih vratc na steni skulpture pa bi lahko bilo tudi stranišče za palčke. Milena tovrstne umetnosti ni želela komentirati. Raje kaj konkretnega o umetnosti pove v kakšnem pravem rB2sta^ôšču ali galeriji. Kokoši zmorejo predvidevati prihodnost Nova siudija je pt^kazala, da kokoši nc živiio Ic v sedanjosii, ampak so sposobne predvideti lud j prihodnost in se samonad/on> vali. Gre lorej za dve /Jiacilnnsii. ki so jih filrokovnjaki do sedaj pripisovali le liudcni in drugini pri-maloni. RezuJiati raziskav kažejo na tn, da so domače kokoši vrsie Gallus gallus domcsticu}^ inicligenina bitja, ki morda imajo celo svoje skrbi. Raziski)valra skupina, ki jo jc vodila SinbhaD Abeyesinghe z raziskovalnega inšiiluia /a bioHziko v Ai\gliji. so do rezultatov prišli na osnovi lesiov z barvnimi gumbi. Ko so kokoši kljunile v gumb. so bile za to nagrajene s hrano. Kadar so si mod kljuva-ujem privoščile par sekund premora, so bile nagrajene 2 majhno količino hrane, kadar pa so vsaj 22 sekund v gumbe kljuvaîe brez pre-mtira, so bile nagrajene / veliki) već hraue. »V njihovem naravnem okolju jc potrebno hrano pojesti, dokler li je ne poje kdo drug. Ne glede na to sam ugoiovlli, da ob večjih količinah hrane kokoii izbe-rejtj okoli 90 odstolk vega. Tradicionalni pogrebni rituali na Japonskem dosegajo vrtoglave cene iii marsikdo sijih ne more privoščiti. Ce k temu dt>-damo dejstvo, da morajo mnogi skrbeli /a družinske grobnice, ki se nahajaj t) tudi po več sto kilometrov od njihovega doma. poslane jasno, zakaj je nov način pokopa-vanja vedno bolj priljubljen. Žalujoči ostali imajo na voljo kar nekaj možnosti- Pepel pokojnika lahko zmešajo s kristali ali umetnimi kamni, iz tega pa '"zgradijo" približno pet ccniimeirov visoko okrasno piramido. Slranke imajo na voljo zeleno, modro ali paleto pastelnih barv. Lahko se odločijo tudi za bolj tradicionalno sivo ali črno grani I no posodo, v katero položijo pepel pok<îjnika-PiHem so tu obeski, ki so najcenejši in v največ barvah, poleg lega pa poskrbijo za to, da umrii ostaiic vsaj ob srcu. če že v srcu ne. Za bogatejše pa iz pepela, /mešanega z umetnimi diamanti, naredijo prstane. "Vrednote se spreminjajo." pravi Tsukasa Nozawa. ki s poslom že kar nekaj časa služi lepe vsote. Prepričan je. da najdejo ljudje tolažbo v dejstvu, da imajo pokojnika še naprej ob sebi. "Na Japonskem so ljudje, ki si ne želijo grobnice. Na primer jaz," do daja. "Sovražim majhne temne vlažne kraje." Podobn«) razmišlja mnogo Japoncev, ki se kar sami odločijo, da želijo bili tako pokopani. Tako svojim potomcem lahko zapustijo lepo darilo, sami pa si zag(Uovijo, da se jib bodo vsak dan spominjali, Sledi prvih prebivalcev Amerike_ "Novi^okazi nakazujejo na to, da so prvi ljudje poselili Ameriko kar ?0,000 let prej, kot to razlagajo tradicionalne teorije o poselitvi ameriških celin. M Znanstveniki iz Velike Britanije so svoje ugotovitve utemeljili s pei Do sedaj sprejeta teorija pravi, da sn ljudje kontiDenl poselili pred približno 12.500 Icii. tako da so prečkali prehod med Sibirijo in Aljasko. Silvia (řonzalez. znanstvenica iz Univerzx John Mo^^res v Liverpoolu, je s svojo skupino našla odtise že leta 200.^ v nekem /opuščenem kamnolomu Mehike, a so natančno opredelili obdobje, iz katerega izvirajo sele pred kratkim. »Odtisi nog so se ohranili v obliki fosilov v vulkanskem pepelu vzdolž p<ídrí)Cja, ki je bilo nekoč obala davnega vulkanskega jezera,« je pojasnila Gcmzalezova. Pri tem jc poudarila, da so prvi prebivalci Amerike morali po obali hoditi prav v ircnulku izbruha vulkana- Tako je njihove odtise kmalu prekril nem pepel in so. k gotovo imela. Sploh zaradi čevljev, ki so imeli lako visoke pele, da sem ves čas razmi^jala, če mi bo uspelo ostali na njih.« Sonja Dragičevič v le 11 usnjem lelu končuje izobra-ževaryc na ekonomskokomercialni tehnični ^eze Tone De Costa. v Velenju bo 35 skaviov in skaviinj ostalo do jutri, potem pa jih bodo peljali v Rihno, kjer bodo taborili do 4. avgusta. Za tem gredo dva dni še v Savudrijo, Cîostiielji so jim pripravili obisk muzeja Premogovnika, pri pravi h pa so ludi številna športna tekmovanja. V času bivanja v Velenju so jih nastanili v športni dvorani velenjskega šolskega centra, prehrano pa so jim pripravljali v domu učencev. >»To je odlična priložnost, da še poglobimo stike z angleškimi skavti. Še posebej zaio, ker bo čez 2 leti v Aogliji velika proslava ob 100. obletnici skavtstva v sveiu. Tudi velenjski taborniki bomo šli tja z veliko odpravo, na katero se že pripravljamo,« nam je še povedal Tone De Ci^sta. Vodniška šola pohvaljena Taborniški rod Jezerski zmaj je se vedno daleč najmočnejši slovenski taborniški rod. Kljub temu. da število otrok upada, ima preko 700 članov. Velenje ima še en samostojni n^d v Pesju, ki se imenuje Lilij-ski grič, v Šaleški dolini pa delujeta tudi rod Pusti CJrad in Topli vrelec. In vsi del poletja preživijo v Kajuhovem taboru v Ribnetn pri Bledu. Tone De Costa je letošnja tabora velenjskih tabornikov ocenil takole: »Leios smo zelo uspešno končali taborjenje naših tabornikov. V vsaki izmeni je bilo v Kajuhovem taboru več kot 220 tabornikov in tabornic. Kljub velikemu številu smo uspeli izpeljali vse, kar smo si zastavili. Pomembno se mi zdi poudarili, da imamo izjemno dobro vodniško šolo. V državnem merilu jo uvrščajo na prvo mesto, zato je ne obiskujejo le naši člani ampak tudi kandidati za vodnike iz drugih slovenskih taborniških rodov. To je za nas veliko prizjianje. Vodi jo Janez Rošer, pred njim jo je vodil Marko Hazingcr. Mislim, da je lo pomemben člen pri našem uspešnem delu,« Na našo pripombo, da vreme letos v Rib-nem ob <3bilnem deževju ni bilo najboljše, naš sogovornik pravi: ^Mislim, da je bilo vreme kar pravo. Brez dežja, vročine in hitrih vremenskih sprememb n: Ribnega. Res pa je, da smo leta 2000 naredili vse, da imajo taborniki v Kajuhovem taboru normalne pog^jje za bivanje prav v vsakem vremenu. Kupili sûîo specialne šoiorc. dvignili le^.išča /alo vreme ni več moleč element.« Indijanski tabor preživetja Uršlja gora - Od [H. do 25. avgusta bo v naravnem prostoru pi)d vznožjem Uršljc gore ptnekal mladinski tabor s tematiko preživetja in uživanja lepot v naravi. Organizacijo ^»Indijanskega tabora« je prevzel Mladinski ccnter Velenje ob podpori Mladinskega centra Slovenj (îradec in v sn na vrh Vimikovega (trin-u>vca. Z nekaj truda smo ga osvo jill in uživali v razgledih na Jezersko z mog{)čnimi Alpami v ozadju (Babe, Rinke. Skute» Dolgega hrhia. Crrùuovca, Kočne ...) in Karavank z verigo vrhov Košute na severni sirani. Navdušenje vrh Virnskovega Grintovca Pimalek po sirniini se kosa s težavnostjo vzpona, pa smo premagali tudi lo in ^e nas jc aviobus peljal proti Jezerskemu vrhu, kjer smo prečili dr/^vno mejo. Ustavili smo se pri kmeliu Lesnik, od koder je čudovit razgled na že omenjene Alpe. Ampak narava se z na^o namero ni strinjala in nad nas poslala leman oblak, ki je na nas spustil nekaj kapljic dežja. Imeli smo šc to smolo, da tudi gospodarjev ni bilo doma. Tako smo jo mahnili naprej-spet proli državni meji, kjer smo na Pavličevem sedlu iznienjříli nekaj besed s prijaznimi cariniki, pomahali v pozdrav vedno lepi Lo fo HxiEiii iN mim Iz Programa izletov in akcij za leu> 2005 Planinskega dru^ lva Velenje je razvidno, da sck-cija Premogovnika dne 21^. 7. 2005 organizira ogled Nord-kapa. mladinski odsek pa 15. 2005 dvotedensko polepa-iije na najvišji vrh .Skandinavije. Torej obe sekciji iz poletne vročine vleče na mrzel sever, /aželimo jim srečno polt garski dolini in se ustavili na vrtu prijetnega lokala. Tu smo sunili lepe vtise s poti in pohodov minulega šolskega leta. Seveda je bil med nami spel slavljeneo. ki smo mu prisrčno nazdravili in se veselili novih snidenj v naslednjem obdobju. Pred nami so kratke počitnice in že porajajoči se načrti za naprej. Želja je veliko, saj je Slovenija zelo lepa in povsod pí) svoje privlačna. Veselimo se njenih le-pot! ■ »Preddopustniška« zabava v Varstveno-delovnem centru Saša V varstvem>delovncm centru Saša, enoti Ježek Veleiýe, odhajajo 1. avgusta na dopust in tako za tri ledne zapirajo vrata. Da pa ne bi odšli kar brez slovesa, so v petek pripravili «preddopust-niško« zabavi), na kateri so predstavili življenje in delo v novih prostorih, /a začetek programa je nekaj varovancev ob spremljavi liarmo nike zapeio pesem. Vodja enote, Darja Mšer.jc nato trem najbolj vestnim varovancem pri dežurstvu v kuhinji podelila nagrade -vsak od njih je dobil bon za pico in pijačo. Zabava se je nadaljevala. ko so ob harmoniki še enkrat zapeli in tokrat ludi zaplesali. Potem pa seveda največji uži-lek: siceršiyi avtoprevoznik v centru Saša je zbrane razveselil s sla- V Varstveno delovnem centru Saša se znajo zabavati. doledom. V taksnem vzdušju jim ni zmanjkalo volje za praznovanje, tako da so šc naprej veselo prepevali. »Tudi sicer radi praznujemo. Redno se veselimo ob rojstnih dneh. pa ludi ob drugih lepih dnevih,« je povedala Darja Fišer. Videti je. da znajo biti ludi delavni, saj v njihovih delavnicah vsak dan nastajajo čudoviti izdelki. Ti so na ogled in odkup v njihovih prostorih, pa tudi m kakšnem sejmu jih jc moč najti Brez dvoma so se od marca že navadili življenja v novih prostorih. Tako pravi tudi v<îdja enote: »Z novimi prostori smo vedno bolj zad zarcu vode. Tako jc vsaj zaslutiti iz prispevka izpod peresa gospe Bojane Špegel, ki je bil objavljen v tedniku Naš čas dne 21. malega srpna, pod naslovom "Cesta vzhodno / ali zahodno/ od raja?" Da bo polemika brez potrebe takšna, bodo zaslužni tisti, ki menijo. da se spoznajo tudi na vspo-stavljanje meddržavnih cestnih povezav, in ki drugim, med drugim. očitajo, da jim manjka kakšna kvalillkacija. Tako je gospod F'ranc Sever v slojem razmišljanju v zvezi z izpostavljeno problematiko povedal: "Vsi predstavniki vlade so ugotovih.,,. da je predvsem..,. neustrezna cestna povezava Arja vas-Velenje, le naš župan lega ne razume.....ker pač ni gospodarslvenik." Ne želim biti županu "negotlo rum gestor", ker sodim, da če meni lahko sam pojasni gospodu Severju, kako je s kvalifikacijo "go-spodarstvenik**. Na pisanje okrog cestne pove/.avc sem se javil, ker me stvar zaoima sama po sebi. Doslej nisem vedel, da v sedanji vladi sedijo sami gospodarstveniki, ki so ocenili, kako slaba je že navedena cestna povezava. Nisem pa povsem prepričan, da v klub gospodarstvenikov sodijo tudi takšni ministri, kot so Sturm, Virant» Podobnik in drugi, Še Andrej Vizjak ni gospodarstvenik, saj je varnostni Inženir, pa kot izgleda kar dobro vodi gospodarsko ministrstvo. Gospod Sever o tem fenomenu "gospodarstvenik" govori tako, kol da bi to bil poklic, kakor na primer predsednik vlade, papež In šc kdo. Mislim, da ne kaže obravnavane problematike, naj si gre za vzhodno ali zahodno izvedbo povezave do avtoceste prepusUti zgoij presoji gospodarstvenikom, enako kol bi zakonodajo prepuščali zgolj pravnikom. Kako je bilo, ko so v preteklosti o takšnih in podobnih vprašanjih odločali zgolj "gospodarstveniki". še vemo in se lahko spomnemo na ustanovitev in ukinitev LKK-ja. likvidacije železniške proge Dravograd-Vele-tije in še bi lahko naštevali. Gospod Franc Sever lahko ve, da ničesar, kar se načrtuje in o čemer se pozneje odloča, ne more bili stoodstotno, to je, da lahko zadovoljuje vse zainteresirane ali pa prizadele. To tudi pomeni, da avtocesta ali kaj podobnega ne more mimo vsakega zajCnika ali zelnika. Da je temu tako bito v preteklosti, dokazujejo vse ceste starejšega izvora, vijajoč se med njivami Intravniki. Ne glede na lo, kaj se bo še lahko vse zapletlo, menim, da je skrajni čas, da seje pričelo nekaj premikali. Spomnem se. da ko sem bil v začetku devedesetili let član Izvršnega sveta SO Velenje, smo na eni od sej obravnavali tri variantne predloge poteka trase obravnavane ceslne povezave. Od tega je vsaj dvanajst let minilo. Moje mnenje je, če je velika večina za t, i, zahodno izvedbo in da jc bila pretehtana z vseh v upo-štev prihajajočih vidikov, je potrebno brez odlašanja in zapletanja pričeti s tisiirai produktivnimi opravili, ki bodo pripeljali do začetka uresničevanja vspostavitvo pre potrebnega slovenskega dela hitrocestnega povezovalnega člena med Beljakom in Šentru-pretom. V nasproinem sc bojim, da tega objekta v /jvo ne bomo gledali že leta 2011. Kar pa se takšnih In drugačnih polemik tiče in ravnanja določe- nih pri tem. menim, da je dobro, če si ciovcï kdaj pa kdaj reče, da jc boljše biti včasih liho.To še ptv sebej. če se spomine izreka ti a šega največjega pesnika, da "... le čevlje sodi naj kopitar. " V Veletyu, 25. Malega srpna 05 ■ Vladimir Korun Srečanje z delovno terapijo v domu za varstvo odraslih Dobm sodelovanje med DVO in Društvom diabetikov je še dodatno utrdila akcija, ko so člani delovne terapije pod vodstvom sestre Melvincza Športno srcčanjediabciikov Slovenije izdelali več kol 1.500 mavčnih figuric za obiskovalce, ^.eleli smo se jim še nekako posebej zahvaliti. zato smo se v sredo, 20, julija, dobili v njil\ovi sejni sobi. Vpi>/-dravnem nagovoru je sekretarka društva poudarila, kako ponosno in hvaležno je društvo /ji lo akcijo, kije zgovoren dokaz, kako zelo so starejši pripravljeni sodelovati in pomagali, samo prava vzpodbuda mora biti. Predsednica društva jim je izročila daribie vrečke z brošuro srečanja, majico našega d ruš lva in kosom premoga: takšnega, kot so ga utlcieženci srečanja diatxilikov skupaj z mavčnimi figuricami ponesli v tisoč slovenskih domov. Harmonikar, ki ga je pripeljala s seboj predsednica, je bil več vreden kot darilce in pogosiitev sama. Sproščeno snn> klet^tali, pript)vedovali so nam, kako so mesece Izdelovali flguricc, kako se je gospod Škoflek za vse življenje napekci «keksov«, pb vendar mu je šc ostalo cnei^ije za letošnji častni skok čez kožo. Zelo ponosni smo nanj, saj je najstarejši člau našega društva. Potem smo za 28. (Î) rojstni dan zapeli še mladostni gospe Sluga, ki s svojo šegavostjo krepko skriva svoja prava leta. Raz.šli smo se z željo, da se še kdaj takole dobimo in drug drugemu pt>lepšamo popoldan, in z obljubo, da nam bo delovna terapija 'rada še kdaj priskočila na pomoč*. ■ Zapis in fotografija: Ingeborg in Franc Čas Nasmeh ribiške sreče Velenje, 22. julija - V pclek seje ribiška sreča izdatno nasmehnila Zaimu Mer-danoviču. Iz Skal-skega jezera je potegnil 17 kilogramov težkega krapa luskl-narja (dolžina 104 cm, obseg 84 cm). gorenje moj. tvoj. dom. Edino pravo mesto za poletni nakup keramičnih ploščic Pohitite! L gtKlnecene do odprodaje zaloç V prodajalni keramičnih ploščic tovarne Gorenje Kcratîiika v Šniartnem ob IHku vas to dni pričakujemo s posebno ponudbo po poletno vročih cenah. (îcrtnicKcntiiiks * Ciorcnje Ib * Šoumto ob IHJii * tcl:0} tf^'bAI MODROMEM KRONIKA Požigald so med nami? Preveč naključij; da bi gorelo kar samo od sebe - Požar na sodniškem stolpu skakalnice, v kioskih ob Šolskem centru in balinišču pod bazenom so bili najverjetneje podtaknjeni - Kaj se dogaja v mestu? M/fena Hrsiic • Ptaninc Veleige, 20. in 25. julija - Cioreč sodniški í5iolp ob velenjski skakalnici - /agoreljc v sredo malo pred 14. uro - je na nbjeklu po neslrcv kovni oceni povzroiil /a približno 15 milijonov lolarjcv škode. Ogenj j C gasilo pel gasilskih cnol. je po vedal vodja poklicnega jedra POD Velenje, Boris Brinovšik. Pri gašenju /. develimi gasilskimi vo/ili je sodelovalo ^^ gasilcev i/ Pesja. Premogovnika Velenje, Vinske Gore, î^Ieka iii Velenja. Prve ugotovitve ogleda in zbiranja obvestil ka/cj, da je bil ogenj najverjeineje podtaknjen. pred tem, 16. julija, je /ijgorela klubska brunarica, v njej pa so /.gorele sniuúi in konibinc/oni 1er nekaj druge klubske opreme. Prve domneve naj bi listikral kazale na 10. da je bila pri požaru v brunarici Smučarsko skakalnega kluba Velenje posredi eleklrična napeljava. »Mi pa v to ne verjamemo. Prepričani smo, da je šlo tudi v leni primeru za pt)/ig,« je prepričan Jože Ograjensek, sekretar skakalnega kluba. »Na-mesu) da hi ob petdesetleinici delovanja. prav letos namreč slavimo, dobil kakšno darilo, smo dtîbili pa tole,« dodaja. Da pa bi bila tragedija /a klub še večja, objektov niso imeli zavarovanih. V nedeljo zvečer. 24. julija, pa je v Velenju zagorelo iia treh mestih: ob 22.15 baraka pri železniški posiaji v Velenju. K sreči je lu ostalo pri poskusu. Osumljenca naj V brunarici je zgorela zgo po 2. uri zjutraj je bilo vlomljeno v gostinski lokal na Savinjski cesti v Nazjiriah, St-vozno cesto k stanovanjski hiši. V listem je za njim v isti smeri pripeljal 22-lcini voznik osebnega avtomobila, ki gaje nameraval prehiteli. Med vozili je prišlo do trčenja. Iz policistove beležke Kri lahko človeku zavre iz različnih razJogov. (udi zaradi vročine ah preglobokega pogleda v kozarec, /akaj je zavrela možaku, ki jc v torek. 19, julija, zvečer ra7,grajal v lokalu v Topolšici. pa bo moral ta še pojasnili. V četrtek, 21. julya, je bilo nekomu dovolj pešačenja ali pa zit-pra vijanja lež ko pri s I uže nega denarja za drag bencin. Na Jenkovi je sunil moško ktïlo, kar pa tudi ni lepo. Predvsem pa pošteno ne. V petek. 22. juiya. so policisti posredovali na Vojkovi, kjer je že ob X,15 mož razgrajal in napadal ženo, Ob prihodu policistov se je umiril. Mogoče pa je imel la nesporazum kaj opraviti s p(Uno luno prejsîîjo ni>č? V soboto, 23. julya. malo pred pol četrto popoldne je v podhodu pri pošli o m aga i možak. Ni bil sam. ampak ustrezno močno podkrepljen s hlapi. Pa ne v^idnimi. PoJidsli bodo napisali - ali pa so že - zoper njega obdolž.ilni predlog, ker kar takole se pa po meslu tudi ne ležJ. V ponedeljek. 25. julija, se je tat koles znova pojavil v Jenkovi v Velenju in spet ukradel moško kolo. V torek. 26. julija, pa je navsc/g leve vrainice. poskuî^ali pa so še B'>ris Pušnik. Damijan Jesenicnik in Danijel Siankavic. Tudi ostali igralci so pokazali do-hfo pripravljenost, saj niso popu-:>čali kot na pripravljalnih tekmah. Kljub temu jih je v 34. minuti presenetil Maiej Miljaiovič, ki je Dravi priigral vodstvo. A tudi po zadetku Velenjćani niso popuScali. Nogometašem Drave tako ni uspelo ugnati vrataija Jožica. zaradi česar je rezultat tudi ob koncu ostal I ; 0. ^Rezultat ni pravi pokazatelj dogodkov na igrišču. Z igro sem izj'cdno zadovtv Ijen, pa tudi kritike so po/itivne, saj smo se predstavili v pravi lući. z izredno dopadljivo igro,« je poved al direktor ve ienjskcga k 1 uba Matjaž Begič. VclenjCani so Piuj kijuh porazu zapuščali dvignjenih glav, saj so že v prvem srcCanju po vrnitvi v prvo ligo dokazali, da bodo za nasprotne ekipe trsi oreh, kol seje mt)rda /.ćelo. »Bili smo v položaju, ko nismo vedeli» kaj pomeni naša kvalilela v primerjavi z ostalimi prvoligaši. Mislim, da smo odigrali dobro in da se nimamo cesa bati, saj imamo še nekaj rezerv,* je povedal trener Drago Kosianji^ek. Vse moči jim bodo še kako prav prišle v nedeljo. ko bodo na domaćem igrišču ob jezeru gostili Domžale, ki so na lesivici trenutno na drugem mestu. »Upam. da bomo ponovili ign> s Ptuja in jo morda kronali šc s kakšnim zadetkom ter se tako v nedeljo prvič veselili osvojenih treh točk.« je povedat Matjaž Be-gič< kije dodal, da na tekmi pričakuje predvsem pomoć navijačev, brez katerih bo ekipa težje dosegla dober rezultat. Rokometaši želijo pokal Z novim trenerjem v boj za vrh lestvice - Zanima jih predvsem naslov prvaka v rokometnem klubu Gorenje letos ne skrivajo svojih ciljev: zanima jih naslov prvaka. Na mestu treneija je Ivana Vajdla zamenjal Danec Lars VValtlier, kije vVelcnju že štirinajst dni in je že začel testirati svoje izbrance. Ta ponedeljek pa so ludi Že začeli redno irenirati. Klub sta ob ireneiju zapustila Vid Kavticnik (Kiel) in Tomaž Tesar (Prevent). V pripravljanjem obdobju bo Go renje gostovalo v Nemčiji, nastopali pa bodo v drugi skupini nosilcev, kar pomeni, da je njihov niiížni tekmec Mensburg. klub, v katerem je v zadnjih sezonah deloval letošnji trener Oorcnja. »Letošnje leto bo ena izmed stopničk na poti drugačnosti. Spremenili namreč lio-čemo dosedanjo miselnost, koje nekako veljalo, daje prva vedno Pivovarna Laško in je bil naš cilj vedno drugo mesto. Zdaj želimo in hočemo poseči po najvišjem naslovu,« je optimističen generalni sekretar kluba Aleš Jug. Včeraj jc bilo v Barceloni v Španiji letošnje žrebanje skupin lige prvakov. Na njem sta sodelovala generalni sekretar kluba Aleš Jug in odgovoren za stike /javnostmi Mitja Gavrilovski (žal smo redakcijo zaključili pred koncem žreba). Od žreba so si v klubu veliko obetali, predvsem pa. da ne bi dobili nasprtuiiikov iz najbolj oddaljenih vzhodnih držav. ■ POGOVOR 2 RAZLOGOM - POGOVOR 2 RAZLOGOM - POGOVOR 2 RA2LOGOM Kljub velikim uspehom medijsko neprepoznaven Taekwando je po mnenju Mitja Potočnika premalo medijsko zanimiv šport - Sam v njem uživa, boji se le poškodb Bojana Špogaf Vřleiýe- Mitja Pon>čnik seje s svetovnega prvenstva v tackwandoju, kije letos potekalo v Avstralijiv vrnil utrujen od dolge poti, a hkrati zadovoljen. Ko smo se dva dni po vrnitvi pogovajjali z njim, je bil še po hi vtls(»v iz tekmovanja v športu, ki, kot pravi, v Sloveniji ni dovolj prepo znaven. >^Pot je bila naporna, 22 ur smo bili na letalu, vse skupaj je trajalo 30 ur. Grozno naporno.« je na kratko povzel. Bil pa je izjemno vesel, ko je prišel domov v Šentilj. *Za lep sprejem ob prihodu domov je poskrbel Mehmed Bećič, saj je moj generalni sponzor njegovo podjetje Ve Iva r iz Velenja. Sprejem je l'>il res topel, česar sem bil zelo vesel.« Potem sva se vniila v Avstralijo, na svetovno prvenstvo. »Slovenska ekipa je bila majhna, saj so bili stroški zelo visoki, vsak je prispeval vsaj pol milijona. Tudi moj trener ni mogel zraven, saj bi si moral potovanje v celoti plačati sam. Tudi jaz sem si moral sam plačati, so mi pa stroške povrnili sponzorji. V ekipi nas je bilo 7, od lega smo bili 3 tekmovalci.« In kako veliko svettwno prvcîîstvo je to bilo? »Na začetku je bilo prijavljenih 62 držav iz vsega sveta. Je pa Avstralija zelo zii komplici rati a država, kar se liče viz, tako da 14 držav ni dobilo viz. V moji kategoriji je tekmovalo 26 tekmovalcev,« Mitja Potočnik je bil od treh slovenskih rcprezentantov naj-boljši. Imel sem največ borb in tudi najb(ïljsi uspeh, 'lekmoval sem v ležki kategoriji I 8(J kilogramov. V prvem kolu sem premagal Slovaka, v drugem kolu sem premagal Korejca. V četrtfinalu. v borbi za kolajne, pa sem dobil Severnega Ktîrejca. Rezultat je bil tesen, a sem na kr>ncu žal izgubil in pristal na nehvaležnem 4. mestu. Po lihem sem upal na kolajno. V komisiji je bil tudi slovenski sodnik, ki mi je povedal, da sta t-r ř. fl Mitja Potočnik je šo mlad, zato računa, da bo tahko odlične uspehe v taekwandoju dosegat še vsaj S }et. dva sodnika odločila za Korejca, eden za mene, eden pa je borbo ocenil neodločeno .To je namreč že moje tretje prvenstvo, ko mije kolajna usIa za las. Letos sem na evropskem prvenstvu na Irskem prav tako zasedel 4, mesto.* Milja je taekwando začel trenirati leta 1997 v domačem kraju, Šentilju pri Velenju. Takrat je ta šport tam začel širiti Robert Pungarinik. Povezal se je z mojim današnjim ircneoem Simonom Janom iz Braslovč. Simon seje na začetku vozil na treninge v Šentilj irikrai na teden iz Ljubljane. Ker sem se na začetku kar nekajkrat poskotloval, sem moral s treningi prekiniti. Leta 1999 pa sem prvič posta! državni prvak, leta 2000 sem prvič nastopil na evropskem prvenstvu, takrat še v mladinski kcm-kurenci. Postal sem mladinski evropski prvak posamezno in ekipn000 metrov (9:02,5^0), ki je zasedel 3, mesto, [h-maž Pliberšek pa v isli kaiegoriji 5. mesto (9:10,28). Tomaž Plibersek je dosegel še 4. mesto v teku ua 5000 metrov (15:42,72). Ado Ali meto vič je v lekmi na 110 metrov z rami dosegel 4. mesto. Dejan Škof-tek pa v teku na 100 metrov 8. mesto. ■ V. P. Kaja Vrhovnik državna prvakinja^ ekipno peti Pričela so se letošnja državna prvenstva v plavanju. Prvi so imeli svoje posamično in ekipno prvenstvo mlajši dečki in ndajše deklice preteklo soboto in nedeljo v Mariboru. Na prvenstvu je nastopilo 256 plavalccv starih 8 do 12 let iz 19 slovenskih klubov, med njimi tudi 15 plavalccv velenjskega plavatiKga kluba. Njihov nastop je bil zelo uspešen. Naj u s peš nejsa je bila Kaja Vrhovnik, ki je postala prvakinja Slovenije v disciplini 100 m prosto, skupno pa je osvojila kar šest medalj. Vidne uvrsiiivc so dosegli še Kaja Breznik in Anamarija Štukovnik med mlajšimi deklicami ter Jaka Ilirsel med mlajšimi dečki. V ekipni konkurenci, kjer so up ršc?ni do 2€. mesta): Mlajše deklice • 50 m prosto: 2. Keja Vrhovnik 33.19, It. Anamarija Štt^kovnik 37.72; 100 m prosto:! Kaja Vrhovnik 1:12,49J1.Ananiar!jaŠtijkovnik 1:22,72,20. Kdja Breznik 1:26.93: 400 m prosto: 3. Kaja Vrhovnik 5:38.50.12. Kaje Breznik 6:16,10.16. Anamarija Štukovnik 6:28.17; 50 m dslfin; 2. Kaja Vrhovnik 37.62. 13. Anamarija Štukovnik 45.29.20. Kaja Breznik 48,91; 100 m delfin: 2. Kaja Vrhovnik 1:26.5S. 19. Anamaňja Štukovnik 1:55.91.20. Eva Pastirk 1:56,78; 50 m hrbtno: 3. Kaja Vrhovnik 39.43.13. Keja B(BznikM.85.19. Anamarija Štukovnik46.26; 100 m hrbtno: 9. Kaja Breznik 1:34.80; 200 m hrbtno: 4. Kaja Vrhovnik 3:04.12,10. Kaja Breznik 3:16,68.19. Anamerija Štukovnik 3:33,76.200 m mešano: 4. Kaia Vrhovnik 3.00.75,16. Kaja Breznik 3:28,46,19. Anamarija Štukovnik 3:31.46: štafeta 4 x 50 m prosto: 4. Velenje 2:29,01 (Kaja Vrhovnik Anamanja Štukovnik. Ajda Viabič. Kaja Breznik); siaísta4 x 50 mmešano: 4. Velenje 2:51.02 (Kaja Breznik, Nastja Govajsak, Kaja Vrhovnik. Anamarija Štukovnik): Mlajši decM - 50 m prosto: 6. Jaka Hirš^ 31,04; 100 m prosto: 6. Jaka Hlrsei 1:08.04:50 m delfin: II . Jaka Hiriel 35.74; 100 m delfin: 6.JakaHitšen:19.S1;B0mpr$no:ll.JakaHirlel4ZÍ6; Ekipni vrstni red; 1. Merit Trigidv Kranj 22.763 točk 2. Ilirija Ljubljana 22.359 točk. 3. Fužinar Ravne 22.027 točk. 4. Žito Gorenjka Radovljica 18.a75točk. 5, Veienjs Vrenje 17.394tDČk. 6. Olimpija Ljubljana 17.218 točk itd. ■ Marko Primožič ČETRTEK, 28. julija PETEK, 29. julija SOBOTA, 30. Julija NEDEUA, 31. julija PONEDEUEK, 1. avgusta TOREK, 2. avgusta SLOVENIJA 1 j SLOVENUA 1 0/.00 IMmevi 1 07.00 Odmevi 0/,35 Sovražim IHm. igram fifm ! 0735 Mcnifl gfa^ba. igram fdm 07.50 Prvo ifikrriovanje. dukun>. film i 07.50 Kn7a s puncami, dokum. lilm 08.05 ?Htv]i otok, 24/21) i 08.05 ZelvjiotrA, 25/76 08.30 Snob^ 24/76 i 0830 Snobs. 75/26 08.50 Skip m Skii risanka i 08.50 Kokošja julia, kratki film 09.10 Risanka j 09.05 tnaisiašola, odaiaza 09.16 Podklobukrmi radoverine^c ng.4f{ Vrtičkarji 1 0930 VriiCkarii. mul 1070 Podžaromeujm i 10.10 Ml smo ...Francozi 11.15 Ra/bilivr^.. IV lirama 1 1035 Uročsno 7avei|e, dnkurn. odri. 13.00 Poročila. Spon, vreme 1 11,30 Migul Marvin, 3, 13.15 Mariborska dvorila, dok. film i 1770 Osmi dan 14.15 Videopisma i 13.00 Poraûla, šporL vreuiR 11.40 Pesum kamna. IV Kfjpiir j 1330 Ob;of|a dulia IbilO Poroôla. prnmei j 11.00 Vi&inam. potopis 15,05 Mosiivi i 15.00 Poročila, promet 15.40 Cednk.79/52 i 15.05 Mosiovi 15.50 Risanka 1 15.10 Imiotei Iwd^vSolo. 17/76 16.10 KokoS|ii|uha. igram film i 16.05 1/ [iijpoine Lorbe 1875 Fnaista^jfa 1 16.75 SveUřvaft, //13 17.00 Novice. Sjiori vreme 1 1/.00 Novice.vreme. šport 1730 Jasno in gasito i 17.35 National Renyrapfiic, 3/12 18.15 Duiirjvni uinp 1 18.75 ^rebanie rlsieliice 18.40 MoisUirlVtiha.nsanka j 18.40 1 uka m Uičfca. nsanka 19.00 Dnevnik, vrenre. Špon 1 18.45 Celestin. risanka 20.00 Icdnik i 19.00 Dnrvmk. srame, špori 21.00 Usmidan j 70.LI0 ^ovBOski vsnči'k 21.30 Krilila mene bnga i 21.00 SlaCeniu. B/20 22,00 CirlmeviJpori, v^ntio i 77.00 Odmevi, âpori vreme 22.50 Clasbsni večer ! 77.50 Polnočni klub 01.00 Dnevnik, špori \ 00.05 Praksa. 22/22 01.55 Icdmk, ponnvitav I 00.45 RraneRQnô«li/7aodra 02.50 Dnevnik ?amejskcrv 1 00.55 Dnevnik, vreme. Spon 03.15 Iniokanal i 01.50 liirfsiica SLOVENUA 2 i 07.10 i 0735 Dnevnik 7i)miiE|^lv Infokanal 06.30 Iniokanal 10,00 Otroški infokanal i SLOVENIJA 2 1130 Ivprodaia i 0630 Infokanal rZ.t^O Zabavni infokanal i 10.00 Oirr;^ki iniokanal 1330 Ivprodaja Í 11.30 Iv prodaia 11.05 IrfIkarUilel j 12.00 Zabavni iniokanal 15.00 Sirtipsonovi. 21/77 i 1730 Tv prodaja 1530 Slovenski maga7fn i 13.05 Giasnik. tv Manbor 16.00 Kdo |e pn^gal Rim. angleška 1 13.40 Jasno utgalsim riokum. odiJaia \ 14.30 Pnna^lci. amed^ki lilm 16.50 SPvplavan]u.pfeneti?ki7 j 15.55 Druga goilba 2001. koiwi Mnnireala 1 16.50 Svetovno prveit^ivo v plavanju 1875 \AmVM i 18.75 Mosiovi 18.55 UiBtiiik.)5/l/ j 19.00 Rl preživetja. 4/8 20.00 Operno polei|e: Iraviaia, posn. 1 70.00 Oslo, adetika. 7lflta liga 22,30 Car gora, drama i 73.00 Alpe Ouiava Jadran 23.55 SPviJlavar^u ! 7330 Simpsunnvi, 22/22 02.15 Inlnksnat 1 73.55 SPvplavaniu i 07.15 Infnkanal n6.55 ?1UR.pon(witcv l)/.ôô Sdma riL'bBse. nan. 08.45 PGlsknvnusii.íiad. OS.^n Zasuvljunn STUB. lUid. 10,3D Ivprndaja 11.DII SrCna (lama. nad. ll.bO Prava l|iten. nad. 12.4f> Hiiri[di.nan. IS-'iO Ivpindaja 14.10 ScríniH nubRsa. fkin. 1S.00 Prava l|iibt!Zi;n, narl. Ib-bb Sfinariama. nad. ÎG.SS /a^iavljGno^e.nsd. 17.^6 ?4UR-vramB M\} Peisknvnosti.nad. 19Í10 241IR 20.0Q Mailinomesui. aniur. film 21.35 Vra/io RL-VflStfl. (iokum. sema 22.30 XW prHiiiiHfB 22.35 l/pnvBdi laksisiu in.riatndd, 23.4D Pfiiateiji, nan. 00.10 ParikaniB.nan. 00.4D 7A uf. ponDviiEV 01.40 pmama © 06.55 24 Ní, pojioviujv 0/.6^ Sedma nabssd. nan. 08.45 Pelsknvnosu.nad 09.40 /asiavlienosrra. nad. Tvpmdaia 11.00 Srtna dania. ii?d. 11.W PiBva Ijubp^ii, nad. 17.45 Vranje nevssle. dokuip. smja 13.40 1v prodaja 14.1(1 Ssdrfia nebesa, nan, 15,00 (^3va liubwcji. nad. 15.55 Sffna dama. né^d. 16.55 Zaslavljwin srce. nad. r/.5S 24 ur vrcma 18.00 Pâiskrivnosu. nieb, nad. 19,00 ?4 ur 2ĐDD Variííiaroakciia.amflr.íilm 77.10 PodlupQpr»vîiJ?.n8n. 73.D5 )0a prsmiare 23.10 Pniaioljí.rian, ?3.'10 Pmfl;anis, nan. 23.55 PrcklRisivo iriutnijc. anisr. Itini 02.D5 24 Uf. pmoviiířv 03Db Noâ>a panorama nS.QQ bO rve^d ?â otroka, posnci^jk 4.d(^la /abavni} prrriiriiivt^ v Vafenju riasirjpain: Fabrí/irj levita, kxy Tssns. Zoran Pmdin. Davorl^adalli 09.50 Vahiniokn!)l?dii 09.55 (Idpaa i^mn. pon. poçinvora 10.55 Najspoidiim 14.00 VideosIrani. uiivKsiild 1/.55 Vahimokojlftdu 18110 OdknirjpovRj naglas, riilailiriska izdaja, o lirogah 18.40 Rcgríjnalne nnvicB 18.45 N(?flf!]|skjiil&i.pmnpi!>nri' drjkumBniarria nddaja 18.55 NajspoulnQva 19.00 VidsosiranujhvKtiila 19.55 Vabimo k ngledu 20.00 SkíbirdozazrlrsviB, i;ûbr. odriaia; í^nmRn §pnruiifi akii vnosu ;rfrav|e oirik 20.55 Risjíonalne rmvi»! 21.00 Slavko drum čarodej slov. bssede. doku m. oddaja 21.30 MEDfVAmiHIIPOLETJA 2005?abdvni3iniiar.7ab. glasbtf. kom addaia 22.45 VabimokmilKdu 22.50 Ndj spol dneva 22.55 Vi dFiOSinni. obrnula © 10.00 10.05 11.20 14.00 r/.55 18.00 18.10 18.45 19.15 19.70 19.55 70.00 7D.50 70.55 21.00 21.15 22.30 7735 Dobro luiro. infoniiaiivnc ra/verlrjlri!) oddaja Valjimo k ogleikj MLDNAimillllPUKlJA 2005 zabavnp m narodnozabavns glasba, pon. Maj spol dnev? Vidi3«U9ni, rsbvBSiila Vabimo k oglaiiij Mi^ nia^. oiro^ka oddaje. 3. IV nue^a lamarji Reyionalno novice Radigrarn nogmnei otrcćka špDfUia oddaja, 3. iVmrsia Maj spol dimva VidrJfiirani. nbvesula Vabimo k ngiadu IzoddíiiROobrojiiiro. inf. ra/viidnliiâ uddaia Reyionalnn novicB Maj spol dimva Škraiova dni el a na Zapajškíjv^ni vrhu. dokům, odrísjit Kolarienjo rnedKvarn^rsktiin oiûki, poiopisna oilrfajô Fans lesiivaí, posiuieï; 1. desi Vabimo k oylecki Maj spouinsv? j SLOVENUA 1 j 06.311 Udnitivi j O/.Ob /gndbňi/,^Dl|kR i 08.00 (? pof]Qliio lorlic i 08.05 SkokoSioporEfki.íilm : 09.45 Slovarski vtín^Bk I 1D.40 iMiikJub i 1155 íednik i 13.00 Poroíiía. Spori vršme I 13.20 íiinsiikfl 1 13.40 Miniiiiua. IsiKka porokR i 14J]0 Slovanski (iinitkl j 14,25 Mall nířnili, 5/15 i lfi05 Spielmial^lmvjíini I l/,níl PoTDíila. SpofL vršme 1 1/J5 U/are I 1/75 Sn?il|f ivManbur : 18.40 PnIidiaModi. nsanka 1 19.00 Dnevnik. vrsmB.^pun I 70.00 Cnkf^adn9saii|s,4/1D I 20.30 Vákaimcnamalngadkrana j 21.25 PDSVKUjfiaíJkoli,3/8 i 27.00 PoRDíik feofI. vrgmtí I 72.30 Bngad3.V15 i 23.25 Pa;i na rno|0 mačko, i |i)^nokor[>|ski film \ W\2(} OnBvnik, Spofi. vršme I 07.00 Dnevnik/amatskû tv i 01.55 Inífikanal I StOVENliA 2 j 06.30 inínkanal 1 09.00 Tvprodaia i llbO Tvpn3da|3 I 131)0 Popularna glasba i 13.30 SlomkiSporiiiiiiogoilki i 1530 SPvplavaniuania j 18.00 30letQrkBsuaMandoljiia. i /Hdriji del : 1870 Ad^imf!driv;akDn,5p8n. řilm i 70.00 DdvmdovraLtea i 71.35 Plpn^^iVRH^adtijidol l 72.25 8nia|1945,dnk.nddaja i KomjiriskijpinRVogua i 73.55 SPvpíavaniu I 02.15 íníokanal 0/.30 Tvprodaia 08.00 Moi pniatKli Roki.ns.sart|a 08.20 Kaiki^inOrbi.ns.sunja 08.40 /fthuiiavfkf, ns. serija 09.20 MalRKiiiY.ns.s8n[a 09.30 lopnticain2mns.lilin 10.35 lominJurry.nsankH 11.55 Upo|i}hiiifnilijonar 12.25 hnskerflzgledmi^e.dfjkuin. oridaia 17.55 lormula î.pœnos iremnya 14J]5 Na dř^Hli |8 lapo. nan. 15.05 Mesi&ifl/avHdno.nan. 18.0b Močili] zdravilo, nan. l/.nQ 24 lir l/.in Težavni neí^sk.ainur.lilm 19.00 74 ur 70.00 Dulum(iï.liliii 21.15 PoTDinica. amar. Iilíri 00.20 hJoriíilfiiarji. amE^r.film 02.00 24 ur, pnnowuiv 03.2b Nni^na panorama © 09.00 Miš mal ouoâka oddaja, ponoviinv ianiar)i 09.40 Vabimo k ogledu 09.4b Rad igram nogomeLOimškfi âporina oddaia 10.15 Naispoldneva I4.U0 Viitfiosiranf, obvësuia 17.55 Vabimo k ogliflJu 18.00 UdkniopoveinaglRS. mladinska ndda|d,ponovilev o drnyah 18.40 Nai^poidn^va 18.16 PnncKsa m bsdaćek. nsanr filii 19.10 Virle^tram, obvDsiila 19.55 V^biiiin k ngii^lu 20.00 Popoinilks raag lednice, poiopisna nddajs Ai;iu^bcagiia 70.55 Najdpoidntiva 21.00 Parada luriMon« 2005. pQsniíisk 2. ddla rabaviin glasbene pnredrtve 72.Ob 45.skokč8?kD?o,rBporla;as pnrcrliivi^ ul dnsvii njdaqp>v v Vela ni u, ponovi lev 22.35 Vabimo k ugledu 27.40 Naiiipiiidneva 72.45 Vii]Ri£Uarir obvBSUia SLOVENUA 1 Q/.30 khv 09.45 H;lkari,?.dHl Î0.50 Madžarska pusia. pnl(udno/jQSivarQ odd. 1170 ïkm 11.25 0b?Qî]adiili3 l?J]0 i|ud|em/unil|a 13.00 Poroília. Spori vrpfiE 13.10 PnJo^vcu/Nříialiif) 14.05 Jgre bTHz maja; TrřiC 15.25 NMnbdmihrNu^a Our^nila I&3b liinsuka Î7J)0 Pomirila. Spnri vrsns I/.20 Hnhar.porowlev ÎU.lb Slovtinskiníímpfja: l/lok Pue, fiioniei 10.25 írebHnjÉ) ioia 1Û.40 Hopla, lisanka lB.4b l^arlimMimo.nsanka 19,00 Dnevnik, vrfime. Spori 19.25 Zrcalo ledna 20130 CvBijav|0sem 21.55 Ja;sRm pa nni/ikani. dokiim, 22.30 Porotila. Sporurwnu 23.20 Umazan Hnrrv. am. him. por^fviiiiv niOO Dn«vnik.vrame.§poTl 01.10 DiKivmk/amci^ďiv t]2i]5 infnkan»! SLOVENIJA 2 06.30 Infokanal osno Ivprodaia ïim Inlùkanal 10.45 Ivprwlaja 11.30 MirHra^L'li. velika imuna rnaleya Àrana 12.25 !9.rovi|aoir.inmlaipBV, /borov 12.55 Madiviriuo^i 13.00 Alleuka./lata liga 13h30 Mog om hl Slovakia lialija. kv3lií.2aSP2006 15.00 SPvplavanin lAOO folkarUdiiil 1QJ10 ^s^ieniska pnlo^nosUiini 2l1i]f] Piramirle, niiimiie in pbniDS. 3/3 20.50 Ma5csKnvnD;ivl|en|e.16/?2 21.40 Umeinosíglasbeiiiplesa 22.50 Ijiibezenxom. rlokiim. íi»l)ion 23.b5 SP v plavanju. mS)b Infokanal \/ 0/.30 IvprcrJaja OflJlO Rudi^vomosivo.ns.sënia Dfl7b Ariionman, ris.œnia no.^ OgiiBvadmšČina, ns,san(a 09.111 ,lflrnai m pračlověk ns.lilni 10.30 Super punce. ri$.senia 11,05 UpojBbitimilijonar )?2h Diagno/a iimor. nan. 13h30 Formufal.prenns dirke ;aV Ucid^arske IfiHÛ Moino^dravilo.nsn. 17,00 24 Uf -vreme UII5 P/pdncsraCo, li(ni i9i]Q 24 ur 20.00 Je ali ni? amer. iHm 71.10 Vriijni;i velike nagrade Mad?(trsk;j. oïlijaia o dirki (orrnul:^ 1 2).ôfj Dave. amer, lilm 23.50 24 ur. ponovfKv nU5 MnCna panorama © PONOVI! FVODOAJ IfOFNSKFHA SPIJIltDA Û9i]0 Mih'maS.otroSkaixidaïa. pniwviiev lamarp 1)9.40 l/pon.oddaieDr^bmiuuu 10.30 î3B5.VrVniaf|a7m 1Q.55 Kultura. Ililormaijvna oddaia 1100 športni uyek.§pnrina inlrjrmaiivna nddnia 1170 MLONAROûNJilll POLLUA 2005 zabavne m narniif]o?abavne glasiie. v(tdiii3Í|: Vmko Simek 12.35 Vabimo k ogÍBdij 12.40 Iz sred. odtbic OobrQ jiiiro 13.30 Vidensm obvBsula IB.bb Vabimo k ogledu 19.00 pel. oddaje Dnbm luiro 19.50 MeildjskitFlBlpuinpim dnkumeiiLarna ntldaja 20110 50/V5?ri/aotroke.pOi»nelsk 4. deia islwm pnredilve v Veleni IL nai^lopajo: íabn/io levna.FroyÍRRns, /oran Predin. OavorRadnlli 20.50 Skftiinio ?a/dravje. j/obra/evalna oddaja: Pomen SpoTinríi akiivirusd /a /firavje oirok 21.15 Vidensifani SLOVENIJA 1 n;.oo oinp 0/,15 Zrcalo ledna ljubezsnska/yodba, lyram liim 08.06 ?elv|ioiok,2B/26 08.30 Snubs. 26/28 D0itO l?popmnGiDrii8 09.10 Svei;iv^li.?/13 D9.10 VriiCk^ni, (vnad. 10.15 Igre bra? me|a: OnSe 11.45 Nikolii)bdesijtih:hlu^ W&mU Í3.00 PoroCila, §porL vreme 13.15 Shjvenski olimpi|c 13.30 llnbar M.75 Po svcui naokoh, 4/8 15.00 Pnroi^ila. prnniei 15.05 Doberdaii, Koroška 15.10 Mfiíkain/vgnnko.3/11 tB.OO Rii^nka IB.IQ IWíoviídiii Taček tB.TO ^elodkosuperua.nsanka 16.30 Rine gasilec, oir.naiii/anka 17.00 Nfjvii;e. špufl. vreme Í/.35 Mangusfi. Kalříhaniskasaga 1B.7Ô ?rflban|B3)í3 18.10 Cvelkairi^orířck, risanke tB.45 Oči in sine. nsarika 19.00 Dnevntk. vrerriii. šporl 20.00 Mali nismh. 6/15 20.15 lWceopDlRl|e,5/IO 21.10 100 lei slov. (lima 27.00 LIdmevi. ^jnrL vreme 22.50 Mamalnci|a,7/3 00.75 Onwnik. vrfiffm. Spon 01.70 OnevnikzamDiskeiv 01.50 InNíkanHl SLOVENIJA 2 0B.30 lní(Aar»l 10.00 OtroSkiiníokaridl 11.QD ívprodaid 1120 Alp« Dnnav Jadran 1I.5D Umeinfsi glasba in plesa 13.30 Piramide, m lim ii8 in grobnice. 3/3 14.70 Turislika 14.15 SPvplavanii.posnoickiř Monin>ř(la 1B.50 Ooberrian,KoroSk3 í;velmladosij.3/4 18.55 í;oímen9asLsnq].naríÍ/4 20.00 Oiispu (larj i livijci ij a in sm rti. 3/3 20.55 SesireMagdalitnke, píinovíiBV 22.55 Ameriška krpanka 23.55 Qrane Rončtí iws odra 07.05 intol 06.55 74 ir, ponovitev 07,S5 Sedma nulM^a. nan. DB.15 Peisknvnosu.nad. 09.10 Zasiavli^nosrcs.narL 10.30 Tvprodaia 11.00 Srčna dama. nad. 11.50 Prava l|iihfi;;fl, nad. 12.15 liinor. rian, 13.10 tvprodaia 14.10 Ssrlma nebesa, nan. 15.00 Pravd ljubezan, nar]. 15.55 Srćna dama. nad. 16.55 Zasiavl|i>nosrce,nad, 17.55 24 ur vrema IB.OO Peisknvnasii. nad. Í9,00 24 lir 2Q.00 KSanÍB.5/10 15,00 [^L!ila. šporL vreme 15.05 Mosinvi 15.10 Zmaiskezgorfbe, 18/25 16.10 /nia|i^ek.n^anka. nani/Hnka 16.35 /lalkoZakladko l/.OO Novrce. slovarska kronika. vri! me. šporl 1/35 lokH. pr^/riaokolia.doLodd. 18.05 M( smo... l^nianci 18.40 SibirskBliiiriskeprćtvliire.ns. 18.15 LeoninbiiÙ,risanka 19.00 Onuvnik.vrnme.Spori 70.00 Pnd?ammewi)i 21.D0 Vi8inam.2.rfcl 22J)0 Odrnirvi. špori, vreme 27..50 Pri/abljene?enskH,dnk.Dđd. 23.10 Prumafjkotja.Loki), dukum. oddaia 00,15 Ont3vnik,vTt*mB, ^jori 01.10 Pod;atumHlom 02.00 0nsvnik7ame|sketv 02.25 Infokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 10,00 OifoSk) intokanal 11.00 Iv prodaja 1130 Zabavni iniokanal 13.00 Ivprndais 15.50 Slfjvennivlialiji 15.15 /laialeia.iskanio korenin Rcaiana Slov. 16.15 Anitiri&ka krpanka 17.45 Mnsiovi 1870 KnpoiBćuk. ivigra 19.35 Vi;ijfii/aprfliodn(3sLl7/20 20.30 D.Janiar. Klaneniovpadec. Iv poredba 22.35 MoUijelo^il Boga, Hvst. film 00.15 Iniokanal yy 06.5b 24 ur. ponovitev 07.55 Sedma ntèesa. naa 08.15 pBlskrfvriosiK nad. 09.10 Zasias^ieno srœ. nad. 10.30 ivproriaj» 11.00 Srčna dama, nad. 11.50 Prava liu!)B7en. nad, 12.45 Mati|s^pnCa. nad. 13.40 Ivprodaia 14.10 Sedma nad. IbilO Pravs Ijiibem nad. 15.55 Srčna (lama, nad. 1G,S5 Zasla^ieiio^cs.nad. 1/.56 24 lir vreme 18.00 Pei s kovnosti, nad. 19,00 74 ur 20.00 PrevBneno 20.15 Mn|enafhni|§elelo.amer. I 22.25 XXI premiars 22.30 Isksaški mol postave, nan, 23.25 Prt|aiHlji,nan. 23.55 Seksvnitstu.nan. 00.25 24 iir.ponoviu^v 0175 Nočna panorama 09.00 MissKDřoSkfi2005,posn.pnr. 10.10 VâbimokoglRdu 10.15 Veleniski plesni odor, posneuik |j|(.'sriB }virediive 11.00 Naispoidneva 14.00 Vidfiostram. ubvGStiia l/.5b Vabimukogisdu 18.00 Spo;iiaimo iih, i;()bta)»valna oddaia. 3. TV nmh 18.10 Nadeliskn/lel. poiopjsnu dokutu.oddata. 3.IVmrsla 18.50 Naispcidn;!va 18.55 Videosirani. nbvistila 19-55 Vabimn k ogledu 20.00 1388.VIVrftaga^in,n!giunalm intomiativrii program 70.2 5 Kulturis. i n lo n (ta livna oddafa 20.30 Šprtfinitoruk.SpiHina inform a livna oddaia 20.50 Sporint dogodek lî'dna. športna oddaja, punoviu^v 21.20 Nai^poidneva 21.25 Vabimukogledu 21.30 luri/ffliinmi. iriformauvim oddaja. 3.IVmfB^d 22.0 O Asova giban ica. i uf orma uvna oddaja. 3. TV mrela 22.30 VabimokogleJo 2235 Naispoidneva 22.40 Videoisirani. obussiila i SLOVENIJA 1 I 07.00 Udnmvi i n/35 lomvškatli.igramlifni j 0/.50 l]b|Bmiiupul[ubi.dokimi.lil(u i 08.05 FlipprinLopaks.nsananan. i 08.75 Ikisarski otok. ris. nani/anka i 08-50 Zm3iček.6/13 j 09.15 /lalkoZakladko j 09.40 Nau&mosBpssmico i 09.45 Vriičkani, (voad- j 10.20 Naiionalgegraphii.3/12 i 11.15 babica in kil Kan. lilml i 13.00 Poročila, šport vru(ÍIH j 13.15 Nekai minm;a dorna£o glasbo I 1335 l)Ud[ein/eml|a i 1130 Mail^arskHpub;U, dokuui.odd. i 15.00 Poro^da, promBt i 15.05 Mosiovi i 15.40 Snoriki.1/13 j 16.05 Male sive csl[i^,kvi/ j 17.00 Novici», sloviirska kronika, i šport, vreme i 1730 Kraljoslvo plitniski^a orla. i dokum. offdaia j 18.70 fnnsttka j 18.40 /rtíbarfleAsira I 18.45 Bmko, nsanka j 19.00 OfiBvmk, vrwiB, šport i 20.00 Ćrpakarskibluis. kanadski, j [Jim i 22.00 Odmevi. ktillura.špnrL vreme j 22.55 R(fi;,Slov.mlad.(|{edali^če i 01.05 Ooevrak, vTBmB. Špori i 02.15 Kraliosivoplamr^kBgaorla. j dokiim. rldata i 02.50 Dnevnik;anie|sketv I 03.15 Infokanal i SLOVENIJA 2 i 0830 Iniokanal i 10.00 Ol/o&kimf(^anal i 1130 rvprodaja i 12.DD Zabavni rritokanal j 13.40 Ivprodaia i 16.0D Fvrr^ki riiagami j 16.35 Vi;um 73 pnhodnosL l/y?0 i 17.75 Dniga godba 2004, komjerl j 18.75 Mnsiovi i 19-0 0 24 , 7/71 ! 22.30 SvsyohavtBm;,am.idm i 00,00 Iniokanal TV 06.55 24 ur. ponovitev 07.55 Sidma nebesa, nan. 08,45 Petsknvnosti. nad. 09.40 Zasiavt|pnn srt:8. nad. 1030 Ivprodaia 11.00 Sr^a dama, nad. 11.50 Prava l|ube/en, nad. 12.45 PrBVBrieiio 13.40 Ivprodaja 11.10 Sedma nebe^, nad. 15.00 Prava I|nbe7en. nad. 15.55 Srčna dama. nad. 16-55 /asiavijeno Sics, rrad. 17.55 24i)r.vreme 18.00 Petsknvnosti, nad. 19.00 24 ur 20.00 Oko;a oko.amer.Iilfn 21.40 HiinEdi,nan. 22.35 XXI ptsmiere 22.40 leksaâki nto^ posiave. rian, 23.35 Pn|3tBl)i.nan. 00.05 Seksvmesianan. 00.35 24 ur. ponovitev 0135 Nočna panorama © 10-00 10.05 10.25 10.30 10.50 11.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.00 18.50 19.55 20.00 20.50 20.55 21.00 2130 2230 2235 22.40 Dobrojuirn. inlormaiivno ia;vednlna odrlata Vabimo k ogledu 1386. VIV magazin, regtonalm • rnfomiativni program, ponovi lev Kultura, irifnrmauvna oddaia, nonoviiev SpofUii lorak. inforïïfativna oddaja, ponnviip.v Naj spol dneva Videostrani. obvestila Vabimo k ogledu zadrego, mladinska oddaia. 3.1Vmre^a Regionalne noviue Piki na nerleliH, otročka lulknvna prer^iava I niknviega gledaiifii^a Vefenie Nai spol dneva Vid!>ostrani. obvi^stda Vabimo k ogledu 1; oiiilajeOobrojiiiro. mlormauvno ra?vednlna oddaia Regionalne noviie Na| spol dneva KitarsluiluoRorisŠtih m Mumka Krainc Suh. posnoiek 1. dela koncsria Odprla leme, 3. TV mreJa Vabimo k oi;ledu Naj spol dneva Videustrani. obvestila PROSTI CAS (T.Moroskon Oven od ^^^^^ Zavedati ste se načeli, da boste rnoraN ^ohv zelo veliko nuda, Ce bo^^ uresničiti vse lelje. ki sta si jih zadali za va^o ^ mi Res ne bo álo drugaře. kot cle veliko, veliko delate. Kljub pch W letiLT in dopusiniškemu času. Čeprav sie po naravi bolj komor h ^^ mste ravno vzor hitrosiK se bo lo v naslednjih tednih moralo spremeniti, Ker turn, da vam res lahko uspe, to tudi ne bo ne vem keko te^ko m hudo. Tisti, ki le nas naredil tako močan vtis, se bo ^e močno vmešal v va^e življenje. Nova ljubezen? Dajte času čas. Bik od 12.A. do 20.5. ' N Veliko Ste govorili \r\ mč manj obljubljali, sedaj pa je čas, da začnem besede spravljati v življenje. Te^o bo. če tega ne boste začeli kar tako) uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete kr^ke sovTa^ ^ mke, ki pa jih vtah dneh res ne po^ebujete, Ze tako boste im^i pre> C8f teiav doma m to predvsem zaradi ielja, ki so finančno veliko večje kot va^B moinosti. S partnerjem se bosia tokrat povsem strfiiaia v prav vsem, zato SB bosta njdi odlično razumela. _ Dvo|«k«i od ms« do Kvično boste dobili pra^ priloinost, da pokažete, da sre na svojem področju pravi mojSter. Tega vam doslej enostavno ni uspelo tudi zato. ker so za (o poskrbeli m. ki vam zavidajo vaše znanje in se bojijD konkurence. Sedaj se bodo odprla številna vrata, tudi takšna, o katerih ste doslej le sanjali. Včasih je zelo dobro biti neo* pafen in da te vsi pustijo na miru. A le včasih. I^apredka v tem vsekakor ni. Zato ^ bo treba bolj potruditi. Ali pa le čakati..._ Rak od 22*6« do 22.7* Ugotovili boste, da je včasiti bolje, če človek nima prihrankov. In tudi. da vse naložbe, čatudi jih priporočajo strokovnjaki, niso nujno dobre. Tokrat se boste rahlo c^ekli, zato boste v prihodnje veliko bolj previdni. Nakaj skrbi vam bo vteh dneh delalo tudi zdravje, pa ne vaše. ampak od enega od vaših najbližjih. Vi se boste zaenkrat počutili črsto dobio, sploh, če si boste uspeli privoščiti še kakšen počitniški dan daleč od doma in vsakdanjih skrbi. Wokrat je dovolj, če greste od doma le za vikend! A večfno čakajo pravi brezskrbni počitniški dnavi. Uv od 22.7. do 23.8* ■ N Majveč težav boste v naslednjih dneh imeli s poslovnimi partnerji, ©predvsem tistimi, ki vam še kaj dolgujejo. Ni kaj, kar n^aj takih se je za nabralo, vi pa imeJe trenutno zelo velike potrebe. Zato nikar ne zamahujte z roko. ampak ukrepajte. Res m več časa za počitek m poležavanje, če želite ohraniti sedanji standard, boste mcrali de» lati še več. Predvsem pa si boste morali poiskati bolj zanesljive partnerje. Hofttioni bodo začeli divjati, krivo bo sonce in več časa za iiq^azovsnje. To pa so dobri (tati za ljubezensko življenje. DevUa od 24.8* do 23.9. v Uffujeni m brez prave energije boste še nekaj dni, kaj hujšega pa ob €ň upoš^vanju vseh navodil za zdravo življenje tudi ne bo. Dela bosie imeii veliko, kot ponavadi, a vendarle si boste priznaii, da vas osre-^r čuje. In to bolj, kot ste pripravljeni priznati. Sicer pa dobro veste, ^^^ kako težko je živeti v brezdelju. Dobra novica, pos^zana z družino, vas bo doletela že ob koncu tedna. £e je dopust pred vami, boste z njim zadovoljni, os-tali ste nanj ?e pozabOi. Finančno podrode vam bo upravičeno povgpčslo skrbi> Tehinico od 24.9. do 23.10* Kdaj ste si nazadnje vzeli čas za iomantiko in uživanje v dvoje? No ja. tako po ščepcih si to še privoščite, kaj več pa že nekaj časa ne. Ni vse le po vaši krčvdi, to pa je jasno. In zato se vendarle bolj predajte radostim življenja in poskušajte uživati v njem. Korak za koia-kom. Rane iz preteklosti so včasih se presveže, da bi se lahko kar prepustili toku dogodkov. Ko boste srečali pravega, vam bo vse jasno. In tudi težavne boste več imeli. Ne s sabo in ne s tem, kaj porečejo ljudje. ikorpiion od 24.10* do 22.11. S Tudi tc^raismeboste dali reči,d3 je včasih bolje pcqledati na svoia f^ počutje kot pa na ta kako uspešni boste v življenju. Motranji glas vas podt naprej, z divjo hitrostjo, ki pa je zaenkrat vaše telo še ne dohaja. Vzadnjih tednih ste izgubili zelo veliko energije, ki jo boste ^ težko nadoknadili v n^aj dn^, Predvsem se morate veliko več gibati po svežem zraku. Ta bo bojda sedaj res vroč. zato izkoriščajte jutra m večere. Doma vas bodo razvajali in uživali v dolgih pogovorih z vami. Strele« od 23.11. do 21.12. N Počasi bosie imeli vsega, kar se vam dogaja zadnje tedne, krepko dovolj. Želeli si bosta, da bi lahko sanjarjenje pieievili vresni^ost in ^pT* pcq]olnoma spremenili vaše sedanje živlienje. Zato le veliko vprašali nje. če ste že pdpra^jeni na tako korenite spremembe ali gre le za ^ iantaziie, ki so plod navelfčanosn vsakdanjika. Je že res, da si želite vživljenju več zanimivih dogodkov in ljudi, novih obrazov in pojav. A kaf, ko se preveč zavedate, da začeti znova ni lahko, in da se vam bi to ljubilo le, če bi sa r^ro zaljub'ili. Kosorog od 22*12. do 20.1* S Dopusimški čas ni primeren za uradne zadeve, zato nikar ne lar-^^ najta. če bodo vsi posli potekali počasneie kot ste računali. Haje $a veselrie poletja m si recite, da bo jeseni res bolje. Življenje pač tete V svo)C3k, zato nai vas dogodki zadnjih dnrne prepričajo v to, da osta* ■ ■ ^ nete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja. Morda pa letos spoznate kakšno zanmivo osebo, ki vam bo življenje spremenita v pestro avanturo. Da je dobra družba potebna za lepe počrtnic^ že veste. Utos z njo ne boste imeli sreče. Vodnorod21.1*do 19.2. Medtem, ko veliko vaših znancev uživa v lahkotnih poletnih dneh, fň ii^ate VI ogromno dela predvsem sam i s seboj. Pozabite na preteklost m vse napake, ki s^ jih že naredili. Oznte se v pnlx]dnost m st pri-^^^ znajte, da si želite krepkih sprmemb v žrvljenju. ^tem pa se piepus« ^ y tite toku. Spremembe bodo priSe šele. ko jih boste najmanj pnčakch vali in ne, ko sf jih boste noro želeli. Nekdo od vaših sorodni^v bo imel krepke težave. Sam ne bo znal iz njih. Ne mešajte se preveč, da ne boste na koncu vsega krivi vi! Ribi od 20.2. do 20.3* Kar nekaj nepriietnih uradnih zadev ste morali urediti. V^ina je že za varni, zato boste v naslednjih dneh lažje zadihali. Malce vam bo še nagajalo zdravje, a kaj hujšega ne bo v^. Le novih moči si bo spet treba nabrati. To pa vam res ne bo uspelo, če ne boste bolj skibeli za svoie telo, tako od zunaj kot od znotraj. Kar pomeni, da morate paziti tudi, kaj in koliko jeste. Pa uidi na ljudi okoli vas bosR morali začeti gledan bolj pozitivno. Sicer se vas Mo začeli izogibau, Jutri dobite odlično novico, ki vam bo polepšala konec ledr^. Dnevi turizma na Solčavskem Solčava • Od jutri do iicdclj^ bodo potekali tradicionalni diitívi luri/ma. /ačoii jih hod<í jutri ob 12. url z otvoritvama razstav n>činh dtíl in lovske opreme in trofej. Sledil bo iradicionaini turnir v malem nogometu in prav lako tradicionalen noćni pt^hod po mojali Solčavskega. V soboto se bodo vrstile prireditve vse od 9. ure dalje, ko hoda odprli ra/siHVo domačih jedi. pa vse do Jutranji h ur. Posebej velja omenili prireditev »O dečla nc /xîn se na paure«. /ačcla se bo ob 16. uri, gre pa za prika/ življenja in dela na vasi. V nedeljo ob 10. uri se bo v središču kraja začela prireditev Prijaicljslvo ne po/na meja; kulturni proigram bodo oblikovali domačini in gostje. Sledile bodo športne prireditve, prireditev pa bodo zaključili etnološko, z olcarskim tekmovanjem in prikazom življenja In dela solčavskih nlcarjev. ■ mz NUMERO UNO trgovina z motornimi vozili Robert Kukovec s,p. Mlinska ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski in gotovinski KREDITI do 7 let, za vse zaklene in t^Mkojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI oviral Če niste itreditno sposobni nudimo kredite na osno\ri vadega votila, ter leasinge za vozila stara tudi vse mnnj gibljivi. Kar le^ko je pri-mcijatl gibljivost di»aimcnci?a otroka in upcv cas njenega starostnika. Kot da bi se spuščali po lestvici: od skt^raj sto do skoraj nič. /a normalno življenje in /. njim povezanimi i^tevilnimi t)pravill poirehujcmo določeno stopnjo gibljivosti. Ste kdaj pomislili, kako nerodno je, če se ne moreS pripogiiiti in pobrali stvari, ki ti je padla i/ rok. KoJiko težav nam lahko predstavlja slabo gibljiva hrbtenica, ko se moram<î v avtu obrnili, da bi dobro videli mrtvi kot ali brez težav zapeljali vzvratno. Kako se lahko namučimo pri obuvar\iu nr>gavic, oblačenju spt>dnjic, /.avc/ovanju vezalk ali izvajanju osebne higiene, ko si moramo po opravljeni veliki potrebi obrisati /.adiijico. Povsem vsakdanje sivari. ki pa laliko ob zmanjšani gibljivosti postanejo moteče m problematične. Smo « dov<îlj gibljivi ali sni<5 svi>jo gibljivost izgubili? Zakaj in kje? Je lo vzrok bolezen, morda poškodba ali le naša lenoba in zanemarjanje lastnega telesa? (libljivosi je zmožnost izvajanja gibanj s čim vegim razponom, /a normalno in kakt^Vistno življenje je pomembna določena minimalna gibljivost, ki nam mogoča uspešnejše vsakodnevno delovanje. Ohranjamo jo z redno telesno akiivnostjo in vajami. Prav z vajami za ohranjanje in ra/voj gibljivosti na kar najboljši način odstranjujemo negativne učinke enos-transkili obremenitev dela. Od rojstva dalje so mroci zelo gibljivi. Kako smo uživali ob plazenju in kobacanju naših nialčkov in kako ponosno smo na/Jianili i\bvez-nosii nam puščajo Ic malo prostega časa. Ob delu pa jc gibanja praviloma malo. Ce pa jc /X:. je najpogosteje enostranskem in obremenjujoče. S starostjo tako počasi vse bolj izgubljamo gibljivost. Vsak sklep od glave do prstt)V na nogah ima svojo značilno gibljivost. Odvisna je od oblike sklepa, značilnosti vezivnega in mišičnega le-tivnega tkiva ter delovanja živčnega sistema, kije odgovoren za vzdrževanje mišične lîape-tosii. Brez normalnega deîbuvanja ter vožnje z avtomobilom. V neugodnih vremenskih razmerah (zima, sneg in led) tudi preprečuje more-biine mišične natrganine pri zdrsih ali padcili. Preverjanje le gibljivosti je enoslavno. Napravimo globok predklon: s prsti rok se dotaknemo gležnjev. /a ohranjanje gibljivosti so najboljše statične vaje raztezanja. S hojo ali lekom se moratno najprej tickoliki> ogreti. Nato sklep počasi raztegnemo do največjega možnega razpona in ga v iem položaju zadržimo 10 sekund. Vajo po novimo 3 krat. Sistematsko se lotimo vseh sklepov, od glave do nog. Redna relesna vadba nas bo sprostila, vrnila moč in nam pomagala ohranjati gibljivost. Življenje bo postalo lepše in enosiavnejše, ■ prim, Janez Potes, dr, m^,-interntst Zgodilo se je ... od 29. julija do 4. avgusta • 29. juiya 1976 seje v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, ki je zahtevala življenja šiirih rudarjev; jalovina, zmes blala in zdrobljenega lapora, je vdrla skozi strop in 300 kubičnih metrov brozge je zalilo rov, v katerem so biii rudami; - leta 1893 seje 31. julya v Velenju rodil Gustav Šilih, pomemben slovenski pedagog, pisatelj in pesnik: vsem Slovencem, še zlasti pa Šaleški dolini in njenim prebivalce m Je Gustav Šilih poklonil čudoviti knjigi: mladhisko povest Nekoč je bilo jezero in mladinski roman Beli dvor; Silili je bil tudi avtor stevilniJj del, ki sodijo med tiajvidnejše dosežke shwenske pedagogike. Objavil je deset knjig, nad 60 obsežnejših in okri)g 300 kraiših razprav in članktw, bil pa je tudi urednik Rtjditeljskega lista in Pedagoškega zbornika: - v noči na 31. julu leia 1944 je del 2. bataljona Serceijeve brigade napadel Šoštanj: ' 31. julija 1956 so Velenjčani začeli s prostovd I. do ID. avgusta 1997 je ob Velenjskem jezeru pcuekal zlel tabornikov Slovenije z mednarodno udeležbo na temo Diergija; na zleiu. ki ga je odpri takralni predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, je sodelovalo okoli X00 tabornikov iz 6 evropskih držav: v začetku a>gusta 1974 so začeli gradili velenjsko Rdečo dvorano; 2. avgiisia 2002jcv Šošianju umrl Viktor Kojc (rojen 13.3. 1925 v Šoštanju), kije šele po svoji smrti postal častni občan mesta, ki mu je v njcgi)vem življenju pomenilo skorajda vse: 3. a^'gusta 1994 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, v kateri so se ležko poškodovali trije delavci, i>d katerih je eden kasneje umri. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič Storman kavarna slasči6wna horman šoštanj DOGAJANJA V JULUU IN AVGUSTU 29.. 30. tn 817,2008 taetilL žobot« In nedella) v soboto In nedeljo od 12.00 ure dalje ùo razvajal In razveselil 8 PEKO PALAČINK na razne načine In okuse g. ZVQNE ŠTORMAN. KI bo hkrati po dolgem času pred Vami stopil za »štedilnik« In se trudil ustreči VaSIm željam In okusom za doûro počutje v kavami Storman Šoštanj. V petek In soboto od 20.00 ure dalje pa vas č^a zabsva s SANGRIO In odlično glasbo. 5,, 6> in 7 J>2005 (petek, soboti In nadelial v soboto in nedeljo od 12.00 ure dalje Vas bo razvajal in razveselil s PEKO PALAČINK na razne načine In okuse g. ZVONE ŠTORMAN, ki bo hkrati po dolgem času pred Vami stopil za »^difnik« In se trudil ustreči VaSIm željam In okusom za dobro počutje v kavami Štorman Šoštanj. V petek In soboto od 20.00 url dalje pa vas čaka zabava s CUBA LIBRE In SUPER KUBANSKO fiUSBO. 12. In 13.6.2005 ípeteklnsohotat Vikend ĐANDIDOS-ICE PARTY s íiostesaml ter glasbo 90-lti. 19. tU 20tB>2005 (petek in yohot^} Cocktail vikend s pnMi barmanom »Miriu^-staf«. Pred vami bo pripravljal in mešal nove trendovske cocktaile, ki vam bodo razjasnili še najbolj oblačen večer... 25 J^005 Ob 20,00 uri (četrtek) SLOVO OD POLETJA (koncert) 2a.lnt7.»lDĐ8 taeffc in eebirtat Vikend Vaše In naše mladosti z GLASBO BO-lh, pod taktno DJ^jâ Mirka ter... VUUONOVABUENI U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.0.0. KmMtACM 37/b 3320Vetonji KOMUNALNO PODJETJE VELENJE -PE ENERGETIKA obvešča svoje odjemalce toplotne energije, do bodo v čosu od 4.8« do vključno 7.8* izvojali nujna vzdrževalna in remontna dela no sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doji ne. Vtem času ne bo dobave toplotne energije na celotnem področju Mestne občine Velenje in občine Šoštanj. Cenjene odjemolce prosijo za razumevanje! d.d. AVTO CELJIŠ TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABLJENA VOZILA NA ZALOGI V Celju... Ipavčeva 21 • Telefon (03) 42611 78,4261212 (Gtnik cena BMW 5301 reo. avoust 05 + klima, srebrna 03 7.9ro.000.00 FORO MONDEO 1.8 AMBIENT 5/v. srebrna 01 2.199.000.00 řORO MONDE01.6 4/v rw. lunii 05+Wlma. sreb. 98/9S 899.000.00 FORD FOCUS 1.6 Amblente 5/v-^klima, srrjhma n3 2.398.000.00 FORD FOCUS 1.8 TD 66 kw. bela no 1.538.000.00 FOROESCORT1.6FLASH5v reo, novem.05.rdeča meoasí! FORO FIESTA 1.3 řVv mo.íuHl Oft. Mu Qft fiM.onn.no PAT BRAV01.2 SX. sfflhma on 99a.0D0.00 PAT PUNT01.2 SX 3/v reo.oklobef 05. mndra met. ni 1.259.000.00 FIATPIjNT01.2 .Vvreo.aorlÎOB. modrnmfit. ni B90.00n.00 PEUGEOT 1.6XN 1.0 5/v. zeíena met 97 649.000.00 PEUGEOT 406 KAR. 2.0 HCH reo. íunli 05, kfima. mod. 00/01 1.99d.000.CK) PEUGEOT 206 1.4 5/v. srebrna metal 04 2.098.000.00 PEUGEOT 307 2.0 HDI IIOKM+Wima 5/v. sreb. met. 04 2.998.000.00 PEUGEOT 307 2.0 HDI 11ÛKM. kar+klima. modra m. (14 3.385.000.00 PEUGEOT 407 1.8 -1- klima. sv. modra met n4 4.196.000.00 RENAULT SCENíCi .9 WIma. modra met. 0? 2.590.000.00 RENAULT MEGANE 1.6 RT Mima r^.seot. zel.met. 948.000.00 RENAULT CLI01.4 5v Privíleoe + klima. siv. zel. met. n? 1.699.000.00 RENAULT CLI01.2.rdeča na 1.497.000.00 CITROEN SAX01.0i3Ar.srebrna 00 899.000.00 HOKDA CIVIC 1.4 3/v reo. mai 06. zelena mnt. ííp 1.195.000.00 TOYOTA AVENSÎS 2.0 Kar. diesel + Wima srfibma nn 2.199.000.00 OPEL ZARRA 1.8 reo. novemb.05 + Wlma srebrna 99 1.990.000.00 SFAT COROOBA1.4 f^fiNO + klima, bela 01/02 1.699.000.00 VWPOLni.O:Vv. modra m 1.198.000.00 MERCEDES A170 Diesel 5/v lan. 06*i-klrma. bela 99 1.999.000.00 KIA SPORTAGE 2.n 5Ař -i- klima, zelena met. 98/99 1.749.000.00 VWCADY1.9Đffiael3/vbRl2 9ÍV99 1.049.000.00 FORD TRANSIT 300 S 2.0 TDl. rťeí a 0? 2.589.000.00 CITROEN JUMPV 2.0 HDI -fkllma. srebrna ni 2.190.000.00 KflEDm * KREDIT NA POLOŽNICE * STAHO ZA STARO VOZILA IMAJO VEUAVNI TEHNIČNI PREGLED Za dolo&eod Upe vozil đajdmo delno gar^djo OGLEO VOZIL oď ponedsijka do petka od do 17. ure, v soboto od G. do 12. ur« nudba na Internetu http://www.3vfô-c^je.sl. e-mail: ra])l{ena@avto-ce4je.si Oglašujte na Pokličite 03/ 898 17 50 Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinj Nagradna križanka «rt* l|r«r SCS1AVIL PBP9 GLADKA TLA IZ MALTE, hlAVCA KAR RAZUT^e-UA. Nenvo ihOUfiS KYD fCIOVUS D0l2lNSIW uefiK LETOViâ. KRAJ NA PA£P«MNU VISOKO FREKVSN. 2V0CN1 VALONfl GH&n ZGODO* vihOns. (OK. 460. P.Nl.) (umN FtUOZOf-tn uiggCJj T SOCVETJE m 2rai žiTNg LUSKIME. MCKIME. LU&ćnE NIKOLA RAO OJ- CiC Mseuc AllNO CO KûMia» r-oosmESNA OiCA - u K KDOR KAJ I2ĐELUJE HtatSHl OBOK IZ^R. ZN^lh. 61S0S NA^ANEK AiMA KARLIN NSSTABIL OSNOVNI DB.EC {LEFTONI) D 2MKA Kl Kftoe r SCMTM BOO SOWCA B A A BornA TETA KATICA M VNETJE ORSVESA, ČREVESNI KATAR MINI/TE TOMAŽ TOM&Č TON C. 2VISAN ZA »OtION ZAL^ v 1 ITALJJI D JOAOAMkC PRintĐN. TÇVTONOV 9-<> nORA OLHMO IC«TO NCANtM BfW«CO aoeiN- VZHODNO-AFR^êKt OAU, DRAŽIL NASUD O N ANGL£âKO SV^O P(VO AMERIŠKI DRAMATIK-EIMER MESTO V MAII AZUI. TROJA 2 ORfVJEM POAASEL êV€T. GÛ2D R NIEUS Aseu. NAUK O SlueouH NIKARA» OOVSKI PESNIK-ERNESTO ARNS h(A£SS ITALIJANSKA R£XA NA 9I0IJJI A T Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot Črnova 33a. Velenje PEUGEOT Tel.:03 8986g30 e-inail: avto.igor-prodaia^iol.net Do 31. avgusta obiščite Peuyeolov salon in sodelujte v veliki nagradni igri. Prva nagrada: 10 dni Havajev za 2 osebi, druga nagrada kolo Peugeot Origin, tretja nagrada Izdelek iz programa Peugeot boutiqua. V počitnice vkliiiate Peugectl Msd 1. julijem In 31. avgustom ne zamudite posdjn^ ponudbe serije STYLE, ki vključuje modele 206.307 in Pdrtnar i bogato serijsko dodatno opremo in s cenami, zaradi katerih bo poletje zelo v(o£e. Preverite tudi posebno ponudbo modelov 206 z dizelskim Hdi motorjem! Splaća se biti med prvimi, kajti ponudba valja samo za vozila na zalogi. Več o ponudili in pravilih nagradne igie preberite nawww.peugeotsí. Řjgeot priporoča TOTAL PKI$EIJE NOVrPEUGEOTlOOr. V JULIJU IN AVGUSTU VAS VABIMO NA PREDSTAVITVENE VOŽNJE! Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 17. ure. ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Rešitev križanke pošljite najkasneje do 8. avgusta na naslov: čas. d. o. o., Kidričeva 2 a. 3320 Velenje, s pripisom: »AVTO IGOR«. Izžrebali bomo tri nagrade Iz Peugeot boutiqua. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE COMSHOP, objovljene 14, julija v fednlku Na$ čila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA. 30. iullj: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila, 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Av^ moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšaimo si sobotno jutro: 8.30 Poročila: 9.00 Skriti mikrofon: 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELU^ 31. juflj. 6.00 Oobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 7.15 Cestne informacije * poročilo Avto moto zveze Slovenije; Gla^a razvedri življenje; 8.00 Duhovna iskanja, 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Pomčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli: 13.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. PONIDtUEK, l.ov^ust: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročno Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poroi!ila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00107,8 Avtoher-cov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svklenje: 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kfe. kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Ponedeljkov šport; 18.0G Glasbena lesMca; 18.30 Ponxila; 19.00 Na svidenje. TOfiEX, 2. avgust: 6,00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Ponsčila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 1700 Naši kraji in ljudje: 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. avgust: 6.00 Dobfo jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto mo^ zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno: 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Vi in mi;; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od 18. julija 2005 do 24. julija 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, otičine Šoštanj in otxine Šmartno ob Pakl. nikjer presegale mejne 24^me koncentracije 125 mikrog S02/m3 zraka. MESTNA OBČÍNA VELENJE URAD ZA OHOUE iN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 302 od 18. julija 2005 do 24. julija 2005 (v mikrog S02/m3 zraka) meina vrednost 350 mikron $02/m3 zraka 018. }ul Qie. juf 120. Jul DZf.lut B 22. jul S 23. Jul 5 24. Ju ( míjtvi vrednost 350 mftroi S02/in3 ir^ka. spi^emljivo p(«s«9đriev lMi2004:30 irArt»^ S02/ni3 zraka OBVESCEVALEC maši OGLASI DEŽURSTVA STIKI - POZNANSTVA ZEfyiTNA posredovalnica ZAUPANJE za VSS starosti, brezplačno za mlade renske. Gsm: 031/505495, gsm: 031/836-378, teîefan in faks: 5726-319. NEPRIMICNINi ZAZIDLJIVO zemljišče v Veler)ju. v^ tikosti 1000 m2, prodam. Gsm 041/812-848. V ZAVODNJAH jâ naprodaj kmetija z lepim razgledom in na sončni legi. Ostale informacije po telefonu 5895-108- GORENJE pri âmartnem. zemljišče 5500 m2. prodam. IVkizno^ nadomestne gradnje. Gsm 040/876-633. VEČ gradbenih parcel. 600 do 1200 m2 v zgorniem Saleku. prodam. Gsm 040/876-633. ZAZIDALNO zemljice. 5000 m2. Mali vrh pri Šmartnem. z gradbenim dovoljenjem, prodam. Gsm 041/299-919. MANJŠI vikend, 30m2.s750m2 zazidalnega zemljišča v Kavča h. ugodno prodam. Gsm 041/299-919. ODDAM oprerDljeno garsonjero, 28 m2 v centru Velenja. Gsm 041/482-310. NOVO. dvosobno stanovanje. 70 m2, na Selu pri Velenju, prodam za 18.3mio/sît.Gsffl 041/767-881. RAZNO HO JCO v oblifd avtomobila, prodam Gsm 041/491-709. FANTOVSKO kolo zd4doBlet in za 7 do 10 let s prestavami, prodam. Gsm 031/366-076. ELEKTROMOTOR It 2800 obratov, prodam za 21.000 sit. Gsm: 031/649-504. KOSILNICO buharico. obračalnik in mlin za grozdje kupim. Telefon 5881-846. BUKOVA drva, okrogla, z dostavo kupim. Gsm 031/268462 ali 02/8853-883. GOLF 2, letnik 88, vozen, neregistriran. po delih ali v cetoo prodam. Gsm 031/606-322. ŽIVALI ZLATI PRINAŠALCL z rodovnikom, primerni za otroke, starejše ljudi in invalide, ubogljivi in lahko učljivi, iščejo prijazne lastnike z vrtom. Možen predhoden ogled. Gsm: 041/296^64. NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, brez rodovnika, oba starša z rodovnikom, čakajo na nove lastnike po 15. avgustu. Telefon 03/5869-299 ali gsm 041/966-252. PRODAJA nesnic, ki ze nesejo bo v nedeljo 31. julija oá 8. da 8.30 ure v Šaleku. Telefon 02/8761-202. POLOVICO prašiča prodam Telefon 5885-092. PRIDilKI RDEČO peso za vlaganje prodam. Gsm 031/736-109 JABOLČNIH in medeno, slivovoter sadno žganje prodam. GSM: 041/3^883. DOMAČE rdeče vino prodam. Telefon 5888-594. Ivanu Novaku v slovo! Vse piihoJvosU se zlivajo v là trenutek fM. luč) Ko se jc veCcrni mrak obrnil v temo in je na nočnem nebu zasvciilsij tisoCerili zvezd, seje ulrnilo življenje bratrancu Ivanu. I/ Ljubljane, iz KMcncga cen ira. je prišla žalostna vest in naše upKiije je pi)stalo nično. Pomlad s prelesino lepoto je aprila 19.^0 prejšnjega sioiclja oznanila ivojc rojstvo - lam v Ciabcrkah pri Šoštanju, lam v ljubki, danes bi rekjj kot lupinica majhni hij^ici. Bil si prvi sin. po/.iieje si dobil áe brata in sestro. Krizne case pred II. svetovno vtjjno iu leia vnjne ste Novakovi preiliveli v Avstriji- Sele po vojrd sle se vrnili v Gaberke. Izšolal si sg za strojnega tehnika in se zaposlU- Pravijo: »Kar je v letenju plice, je v svetu mladih«. Osamosvtv jil si sc. S tvojo Slavko sta poslala par, se zelo mlada poročila in si uslvarila družino. Bila sta skrbna in delovna. Pox.neje sta si v Gaberkali /gradila novo biso, topel dom. Biia sta srečna ob hčerki, vnukih in pravnukili. A je pravljico prekinila huda bolezen lebi in ženi Slavki. Dolga leia sia skupaj pre^vljala nes-lutene viharje in užila tudi veliko radosti. Tako kol pravi modrec: »Kadar daje srce, ni slišati utripa.« Življenje je splei naključij. Spomini na cas pred več kot 50 leti, cas. ki smo ga skupaj preživeli v Gaberkah - v isli lilši. vaša Ijî naša družina, so zvezde in cas našega otroštva 1er lepih in težkih trenutkov. S poslova ni bratranec Ivan! Med šopki barvitega cvetja in luck /daj potuješ skozi svojo večnost... ■ Anica Tamše Zdravstveni dom Velenje OBVESTllO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da jetel.; 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na totelefon-sko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacijevzvezizreševaf-no službo ktii^ite na telefonsko številko 6995478, deiiurno služba pa na 8996445. Lokorno v Velenju: Lékárna Center Velenje. Vodnikova I. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedetiab in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobo2 d ravniki: 3D. in 31. julija - Mirna Franjkovžč. dr stom.. v dežurni zobni ambutanti. ZD, Vrenje (Dd 8. do 12.ure|. Veltfinirsk« posidjd {ostonj; Od 29.7. do 31. julija - Simon Miklavzin, dr. vet. med., gsm: 041/633^76 in od 1. do 4. avgusta - Franc Blatnik, dr vet, gsm 04V618-n7 Delovni čas; ponedeljek • petekod 7 do 14. ure; Ambulanta za male živali - [»nedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17 ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval - od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroko: Ivan Upnikar Koželjskega 1, Velenje in Safija Kalender, Oerbičeva 40, Cerknica Smrti: Zofija Legvart rojena 1964. Lipje 40 ob Savinji 64. Velenje. Borde Oapč, rojen 1938, Kasdze 16, Žalec, Ljudmila Cokan, rojena 1913, Aškerčeva 4. Velenje. Štefanija Podvinšek. rojena 1916. Gaberke 104. Šoštanj, Mmir Bora, rojen 1960, Stantetova 19, Velenje. Frančišek Čebin, rojen 1929. Ločica Odšel je Karto Celeč v pnnedeljek, IK. julija, se je na piranskem pokopališču mno žica ljudi zadnjic pokii>nila spominu na Karla Celca. Zahrbtna bolezen je znova slavila in končala mnogo prekratko življenje. Karlo se je rodil pred 58. leti v Prekmurju, kjer je končal osnovno solo in se nato i/ućil /a natakarja. Leia 1965 seje zaposlil v poćiiniškeni domu velenjskih rudarjev v Resi in tu. razen manjše prekinilve. delal vse do upokojitve leta 2002. Že kmalu po prihiïdu v podjelje seje izkazal za di)brega delavca in strokovnjaka v svojem poklicu./aio je hiiro napredoval v vodjo strežbe, za tem vodjo gostinstva, kmalu pa je prevzel vodenje ccl<ïtncga podjeija. Ob delu jo končal i?rednjo gostinsko soIo. Bil je strokovnjak z bogatim znanjem, ki ga je uspesno vlagal v razvoj podjetja. V času njegovega vodenja so poCiiniški dom nenehno posodabljali. poslal je znaa ne le v Sloveniji, ampak tudi po vsej nekdanji Jugoslávii in v tujini. Gostje so se vedno radi vračali, dom pa je dosetletja prejemal laskave pohvale in številna priznanja, vključno s turističnimi nageljni. Kario je tudi med najzaslužnejšimi, da je dom prerasel v hoiel. 'lako kol nekdaj počitniški dom jc tudi hoiel Barbara v l'iesi pod njeg(Wim vodstvom uspešno nadaljeval dobro poslovnti tradicijo. Njega in njegovo delo poznajo številne generacije rudarjev. Karlo jih je sprejemal z odprtim srcem, bdel nad njihovim počutjem in jim ustregel v vsem, če se je le dalo. Zato sn ga imeli tudi tako radi. Ni pa bil Karlo samo strokovnjak, bil je ludi direktor najboljših vrlin. Znal je prisluhniti zaposlenim in jini vedno pripravljen p^v magati. Ti so ga zato cenili in imeli radi. Bil jim je prijatelj, tovariš, večkrat tudi oče. Zelo ga h o do pogrešali. Pogrevali pa ga bodo tudi vsi nekdanji gostje, prijatelji, znanci in drugi, ki so ga poznali in cenili. Zaradi njegove prcsernosti. človeške topline in življenjskega optimizma je v njih pustil neizmeren pečat, ki ne bo nikoli /bledel. Nič ne žalujte, sam gospod Bog me jc poklical. V H7. Iciu starosti nas jc po dolgoirajni bolezni /-apustila naša draga mama, babica, prababica in sestra JOŽEFA KOŽEUNIK L 3. 1919 - 21. Z 2005 Beseda hvala je namenjena vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo poznali in sc od nie poslovili v tako velikjem šic>nlu. Hvala vsem. ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam bili v veliko podporo in pomoč. Darovali sle ji cvetje, sveče, za svete mašo. ji odpeh žalostinke in izrekli zadnje poslovilne besede. Posebna zahvala je namenjena paironažnim sestram, še posebej gospe Slavic! Avberšek in negovalki Sandi Skobir. Hvala tudi gospe Majdi Menih in gospodu Marianu Pocajiu za prečudovita govora, gasilcem PCrD Topolšica. pevcem, pogrebni službi Usar ter gospodu dekanu za opravljen ccrkvcni obred. Žalujoči ki siuo jo imeli radi Zdaj k počifku si odšU. 5ej/ preveč v /ivljenju si Irpels. Zč} /rpečff Tvojs dni. ràfluCkti vedno Ti soii. spu/nsnov Te naf ptapremijo naSe solze, oic^o ZDfiela ir mili s^ksovi zvonov. In čudoxifá glasba, ki rdsle in se Velenje, mesto cvetja Razpis za tekmovdt\)e v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v mestni občini Velenje v letu 2005 Alcdja: »Velenje, mesto cvetja« Mestna občina Velei^e, Turistično-lnformacyski in promocUski center Veleiýe. Turistično drušfvo Veleiye in PUP Veleiye razpisih jejo tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega okolja v mestni občini Velarde v letu 2005. V akcyí lahko sodelujejo občani .VIO Velenje s svojimi predlogi in lastniki stanovanj oziroma s^Jnovar^ skih hiš ter kmetij v MO Velenje. _Navodila in pravila_ 1* Priletele a lu i je: 29. julij 2005. 2« Kdo lahko sodeluje v akciji: V akciji lahko sodelujejo občani mestne občine Velenje in lasiniki stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, kmetij v mcslni občini Velenje. 3. Kategorije tekmovanja: -okolica individualnih stanovanj skill objektov, - balkoni in terase. - kmetije. 4* Kako se prijaviti: pisno, preko dopisnice in prck(^ spletne î^lrani na www. c ve Ije-ve lenje.si Za prijavo preko internela. spleinega poriala, se prijavite lako, da izpolnite prijavnico in pripniie 1 Totogralljo formata 1300 x 1600 ter pošljete prijavnico. Lahko se prijavite ludi z dopisnico, ki jo dobile v vseh velenjskih cvetličarnah, vrtnarijah, nakupovalnih cenirih in na TK' Velenje. Prijavnico pošljite na naslov: IlC Velenje, Šaleška 3 (Rdeča dvorana) v Velenju, Prijavnici morate priložiti I roir.>graAi<^ formata 10 X 15 cm. 5. Postopek objave fotografi]: Vse fotografije se objavijo enkrai tedensko na spletnem ponalu wnv w.cvc tje-vc lenje .si 6. Glasovanje: l.esiwa priljubljenosti: trije zmagovalci v vsaki kategoriji se določijo z glasovanjem občanov MO Velenje na spletni stani in na dopisnici. Nagrada strokovne žirije: tri zmagovalce v vsaki kategorii določi strokovna žirija p vedo. In kako prav so ravnali, čeprav so Imeli s samo pripravo (da * o pospravljanju sploh ne govih rimo) seveda cel kup težav. Teren je bil močno razmočen, težko je bilo pripeljati vso potrebno opremo. A uspeli wn Ob napovedani 20. uri se je prireditev pričela. Obiskovalcev jc bilo sicer še malo. h prihajali so novi in novi in kar hifro napolnili prireditveni prostor, ki ga je krasil ogromen odlično osvetljen in ozvočen oder. Na njem so se vrs- lili Boris Novkovič, Čuki, Atomik harmonik in Select, na drugem odru. namenjenem mladim, pa je bijH zabava z DÍ Company. Višek večera je bil polnočni ognjemet, ki je kol običajnt) ogrel številne obiskovalce, ki so še kar vzirajali in v/.irajali» žal pa jili je malo po eni uri po polnoči pregnal dež. Sonja Krk, direktorica Gosta, organizaioija enaindvajsete noči ob jezeru, jc bila na koncu zelo zadov55ljna in presrečna, da so se odločili. da prireditev kljub negotovi vremenski napovedi in črnim oblakom. ki so jih strašili Se vse po-poldne, izpeljejo. Se najbolj vesela pa je bila. koje opazovala veliko množico zadovoljnih obiskovalcev. P/vo je tekio v potokih. Iz pozabe potegnili cel kup obrti, šeg in navad Turistično društvo Topolšica se je tudi letos izkazalo z odlično pripravljeno in izvedeno prireditvijo Veselje ob Toplici - Letos so jo popestrili tudi gasilci z vajo s staro brizgalno Mira Zakošek Narodopisne prireditve so postale zelo priljubljene. Kako tudi □e, saj so mnoge stare obrli že skoraj povsem potonile v pozabo, 'lako zelo, da imajo organiz^Kîrji velike težave, da pridobijii k sodelovanju laksne, kijih še obvladajo in so jih pripravljeni pokazati obiskovalcem, Hna boljših tovrstnUi prireditev je Veselje ob Toplici, ki ga pripravlja topolško luristično dru^ IVO, predano pa usmerjala Majda Menih in njena hči Ursa Menih Doki. V društvu so zbrali veliko narodopisnega gradiva, proučiD, kako so določena opravi-la opravljali nas! predniki, in vsako lelo poskrbijo za kakšno novost, s ka-lero popestrijo prireditev. To nedeljo popoldne so lako »prestavili« zdraviliški park kar nekaj stoletij nazaj. »Nastopajoči« so se pražnje oblekli in prinesli na piano stare kolovrate, cepine, kose, grablje, tnalapredvsem pa se skušali spomniti ročnih spreinosti, ki so se jiJî naučili od svojih detlov in babic in jih Franc Atefšefc (desno) kovaške veščine se danes s pridom uporablja. prikaze vedo, kako se pletejo kosare in koši. pa pletarji. kako se kuha žgatíje (mogoče ga je bilo ludi poizkusili). V Topol-šici pa so Izostali pravi moj-stri v klekljanju čipk. To ročno umetnost s<î prikazali učenci tamkajšnje podružnične šole. ki se tega Mlatići so cfrno in spretno vrteli cepine. učijo pri krožku. Kol vedno so bili največjega občudovanja vredni fantje, ki so prikazali izdelavo lesenega vodnjaka. Mojstrovina jim je čisto zares uspela, saj je iz njega pritekla viïda iz Toplice, in pa seveda mlaiiči, ki so igrano vrleli cepine po snopih sveže na že lega žita. Navdušili pa so tudi otroci, ki so prikazali nekdaj zelo priljubljeno igrico Rincke lalam .... ob njej pa so se ludi sami odlično zabavali. Domačinke so napeklc domače dobrote, ki so jih obiskovalci laliko poskusili, poskusili pa so lahko ludl med in pridelke iz njega itî se učiD izdelave unielnih rož. Prireditve so tokrai popestrili ludi topolski gasilci ki so prika-zaJi, kako so včasih, s siarimi ročnimi brizgalnami, poickale gasilske vaje. Pomagali so si z vodo iz Toplice. Prireditev je bila res lepa, polna narodopisnih izročil.