155 Dopisi« Iz Verone 7. majnika. *) Ljubi stric! Morebiti Jim je že znana nesreča, ki nas je Mizo Verone zadela; vendar Jim dam na znanje, da je mene Vsegamogočni Bogf še pri življenji ohranil. Kakor Jim je znano, smo se 2. dan t. m. zvečer iz Ter s ta po morji v Benetke odpeljali, kamor smo dragi dan zjutraj prijadrali, in še tisti dan po železnici v Mestre odrinili, kjer smo čez noč ostali. 4. dan ob štirih popoldne se nas je 306 mož po železni cesti *) Pismo to je pisal svojemu gospod strica v Barkolo sekond-feldvebelj Fr. Brecelnik, rojak naš, v Dobu domd, kteri je m nekim svojim tovaršem iz Kertine strašni nesreči všel. Hvala lepa preo. gospodoma za poslano pisemce. Vred. 156 od Me s tre proti Pa d o vi peljalo, kjer smo se le 5 minut mudili; ravno toliko časa smo ostali v Vicenci, od kodar derdramo srečni proti Ver o ni; jez sem bil pa vendar le pri vsem tem žalosten. Dež je kakor iz škafa lil, in temna noč je nastala; pri tem sem, bilo je okoli devete ure, sladko zadremal, kar, usmili se Bogu! vstane naenkrat strašno pokanje, kakoršnega še nisem nikdar slišal. To je bilo v Št. Mihelu, dobro četert ure od Ver one; ko se namreč peljemo proti Veroni, nam prileti en vozovlak nasproti; mašine ste skup tako močno udarile, da se je ena na mestu razbila, za ktero je bil voz streliva (smodnik in granate). Smodnik se nagloma uname, in granate so strašno brenčale na vse,strani; bilo je mahoma vse v ognji. Vozovi močno zatečeni, pa od spredaj naenkrat zaderžani, so se eden čez druzega kopičili, in eden ob druzega razbili in razdrobili; drugi so se na stran zvernili. In ravno tukaj je bil silno neroden kraj; na desno je bila visoka škarpa, na levo pa dolina, po kteri globoka reka teče. Tisti vozovi, ki so se na desno zvernili, so se ob zidovje razbili, uni pa na levo, so se v dolino valili, kjer so pa na majhnem prostoru poleg vode prekucnjeni obležali. Fantje, kar jih je bilo še živih, so hotli prevelicega strahu bežati, so pa reveži v vodo popadali in potonili. Stokanja in tarnanja nesrečnih tovaršev, Jim dragi stric, nisem v stanu popisati. Ležalo jih je dovelj pod vozmi mertvih, pa tudi nekoliko živih, ki so pa strašno vpili in pomoči klicali; bili so strašno ranjeni, eni so bili čisto razmečkani, drugim so bile glave poterte, ali pa noge in roke po dvakrat in trikrat zlomljene, tako, da jim ni bilo ne živeti ne umreti. Jez pa in moj prijatel, bodi česen in hvaljen večni Bog! sva strašni nesreči všla; — ravno do tega voza, na kterem sva midva bila, so se razdrobili, nam pa se ni nič posebno hudega zgodilo, kakor da se je voz tako stresel, da smo vsi, kar nas je na njem bilo, ko bi trenil, na tla popadali. Ko smo pa z voza stopili, smo se zopet strašno prestrašili, in gotovo mislim, da ga ni serca, kteremu bi se ti reveži smilili ne bili, kteri so stokali, upili in Jezusa in Marijo na pomoč klicali. Kar nas je še zdravih ostalo, smo ranjene na voze nakladali in urno urno v bolnišnico v Verono odpeljali. Mertvih je bilo 25, ranjenih pa 149. Vseh skupej pri transportu nam pa manjka 154 mož. Serčno Jih pozdravljam itd. itd. Njih do smerti ponižni France Brecelnik, vodnik. Iz Zapog. Zapožko vas je velika nesreča zadela: 6. dan t. m. kmali po deveti uri zvečer, ko so se ljudje spat spravljali in eni že zaspali, se v sredi vasi, kjer so hiše najbolj na tesnem strašen ogenj pokaže, med hišami, podmi, hlevi in drevarnicami, in v trenutku je dvajset poslopij večjih in manjših v grozovitnem plamenu. Osem kmetov je zadela nesreča požara, med njimi so trem vse poslopja pogorele z orodjem vred, dvema so podi in svisli ostali, enemu je pa samo hiša ostala, ker je z opekami krita in visoka; pripomogla je, da so zgornji konec vasi ložej oteli. Pri tem ni bila huda sapa, ampak le krivica je od strani čez vas, ne podolgo vasi pihala, in ogenj od najbližje hiše pri cerkvi odvračala in tako pomagala, da so najbližeje pode in hleve pri cerkvi ognju ubranili in tako cerkev, s skalicami krito, zvonik s kositarjem krit, kakor tudi spodnji konec vasi oteli s farovžem vred, ki je z opekami pokrit. Živino so vso oteli, klaja je pa petim kmetom vsa zgorela, nekterim tudi nekaj žita, sočivja, suhega sadja in oblačila; trem kmetom vse orodje, dvema vse suho meso, nekterim poslom pa oblačilo. Čudo je pa, da noben človek ni zgorel, ker so bile vse poslopja, ko bi bil trenil v ognji, poslopja pa velike in razun ene hiše vse s slamo krite, tako na tesnem, šupe polne stelje, drevarnice polne derv, tedaj ogenj strašen, vročina pa huda. Pri vsaki hiši so se pa vendar prizadevali vsak nekaj oteti. Dva bolnika sta bila v nevarnosti, pa eden sam odleze, druzega odpeljejo. V največji nevarnosti je bil nek kmet Vtik njegove hiše se ognjeni petelin v strehi pokaže; berž je vse v ognju, on pa naglo živino iz hleva izzene, plane v hišo po bolno hčer, ktera je pa k sreči že odlezla, popade še drugih reči, pa ne more več iz veže, vse je že na kup letelo. Plane tedaj v spodnji hram pod hišo, pa od zunaj se vrata vnamejo in dim ga bi bil zadušil. V tej sili že čuti ljudi v veži z vodo, ven plane in rešen je čudno. V Zapogah je pomanjkanja vode, le vodnjake imajo in en studeuec v vas napeljan; ob deže-vanju se pod vasjo v nizek kraj na vertači nekaj vode na-teče; to je bila sreča tedaj, da je več dni že deževalo, ia so v teh krajih vode dobili in nekaj gnojnice po dvoriščih. Sreča je pa za pogorelce, da so vsi zavarovani*), kakor sploh večidel vsi kmetje po Zapogah in tudi več bajtarjev. Res je, da je škoda veliko večja od pomoči iz zavarovavnice, pa vendar vsaj delavce bojo zamogli s tem, kar od ondot dobivajo, plačati. Tudi so vse poslopja razun podov in svisel zidane, in tako imajo za se stanovanje, eni pa tudi za živino, kterih hlevi so velbani; tudi žita, druzega živeža in obleke jim je ostalo. V lesenih shrambah bi bilo vse zgorelo in nič bi ne bili v taki naglici in v taki tesnobi rešili. Vendar silno truda in stroškov bo treba, preden si bojo pogorelci vse poslopja za svoje potrebe pri kmetijah zopet napravili. Opek ni berž dobiti ne za strehe ne za zid, lesa primanjkuje večidel vsem, in les je čedalje dražji. Koliko ga bo pa šlo v pode, svisle, na hiše in na hleve! Upamo vendar, da bo ta nesreča veliko dobrih sere za dare keršanske ljubezni obudila. Kako je ta požar vstal: ali po nemarnosti ali po nesreči ali pa po hudobnem človeku, ne vemo. Iz Ljubljane. Naši poslanci so prišli konec preteklega tedna iz Dunaja nazaj. Vsi pravijo, kako prijazno so bili sprejeti; kakor poslanci drugih dežel je bilo tudi nekoliko naših na kosilo k Cesarju povabljenih. — Spet je bilo več dni vse živo v naši hranilnici (Sparkasi). Kakor da bi jim za petami gorelo, so prisopihali nekteri iz kmetov po svoj dnar, češ, „da bi utegnila ljubljanska šparkasa tako pobegniti kakor je teržaška pobegnila v Ljubljano in Bog ve kam naprej; kje pa bomo potem svojih krajcarjev iskali?cc Tako so govuiili splašnjenci in molili svoje bukvice gospodom v sparkasi, da bi enega pred kot drugega odpravili. Gospodje v sparkasi pa so enemu za drugim odštevali njegov dnar in milovali neumneže, da jih je spet nekdo tako gerdo nalagal. V Terstu, kakor v vsakem mestu, je več k a s. Ker sovražnik nekako žuga teržaškemu morju, je mornarska gosposka za varno spoznala, da se ladj os tajna kaša prenese kam drugam; dali so jo tedaj začasno v Ljubljano. Berž pa je kak neumen ali hudoben človek to morsko kašo prekersiil v šparkaso — in kakor ogenj je segla zlasti v nekterih krajih ta laž od hiše do hiše in spravila oplašene na noge, da so leteli v Ljubljano po svoje krajcarje, češ, da tudi ljubljanska šparkasa kakor teržaška bode hiše, njive in travnike, na kterih ima svoj dnar razposojen, vzela pod pazdiho in šla ž njimi rakom žvižgat! Kako so vendar nekteri ljudje kratke pameti! Al dan današnji ima laž kaj gladko pot. Kar si kdo izmisli, pove „med štirimi očmi" sosedu ali znancu; ta nese rmedveda" dalje, in kakor kepa čedalje večja prihaja ko se po snegu vali, tako raste tudi laž grede od ust do ust. Unidan je stalo več ljudi na vogla špitalske ulice, kjer je bil „telegramu nabit. Dva kmeta se tudi zraven ustavita, bi rada brala, pa ne moreta, ker je telegram nemški. Kaj pa stoji gori? ~ vpraša eden. „Fran-cozi so že na Verhniki" — ga nalaže se smehljaje nek malopridnež. Pošten bravec, ki je to slišal, pove potem resnico kmetoma, ktera bi bila gotovo to laž doma razstrosila, *) To je pač lepo slišati, da zapožka vas ima tako skerbne gospodarje. Ce taki v nesrečo pridejo, so res veliko bolj milo-vanja in pomoči vredni, kakor drugi pogorelci, kteri dobroto asekuracij v nemar pušajo. Naj bi tedaj verle Zapožane do-teklo obilo milodarov! Vred. 157 — in gre svojo pot, misleč si, kako potrebno bi bilo v takih okoljšinah, vse važne razglase naznanjati tudi slovensko, da se odverue laž in sleparija. Iz Ljubljane. * Pretekli četertek popoldne je imelo vodstvo tukajšne katoliške družbe rokodelskih pod mojstrov (kselov) svoj končni letni zbor. Snidili so se z gosp. predsednikom vred gosp. odborniki in učniki tega družtva; prišlo je pa tudi nekoliko druzih prijatlov tega družtva, ktero je v 4 letih svojega obstoja že marsikaj dobrega doveršilo za požlahnjenje uma in serca in koristno podučenje svojih deležnikov, ki se v dveh sobah, ktere ima družtvo v hiši kneza Auersperga najete, zvečer po delapustu zbirajo, da se to in uno uče, pa tudi kakošno za pojej o in pošteno poigrajo. Tako je podrnojstrom (kselom), kterim je za omiko več mar kakor za p o tik o po druzih kotih, tu lepa priložnost dana za poduk in kratek čas, in oboje prav dober kup, ker 6 krajcarjev na mesec, ki jih plača vsak deležnik, pač nobenemu ne bode mošnje zaklalo. Nevtrud-Ijivi gospod predsednik prof. dr. Vončina so današnjemu zboru prav vesele reči povedali: zapisaao je namreč v družtvo lepo število ljubljanskih kselov (86); učniki družtva si brez vsega plačila verlo prizadevajo za njih dostojen poduk; podpornikov, ki pomagajo družtvu z denarjem ali drugimi darovi, šteje družtvo čedalje več, in poslednji čas so mu došii tako precejšni darovi fpresv. cesar Ferdinand in cesarica Maria Ana sta darovala 300 gold., stara cesarica Karolina Avgusta 100 gold., rajnki naš knez in škof 300 gold.), da si more s temi darovi osnovati že matico, s ktero, ako se še pomnoži, bi se sčasoma kupila družtvu lastna hišica z vertičem. Pa še druge, ne materielne, ampak duševne potrebe so omenili gospod vodja, namreč da bi se tudi v domačem slovenskem jeziku podučevalo, pomenkovalo in igralo, ker dosti kselov je, ki ne razumejo nemškega jezika, in se tedaj ne morejo udeležiti koristnega dRužtva. Povedali so gospod vodja, da domoljubni gospod And. Praprotnik, učnik mestne šole, je že začel pod-učevanje in petje v slovenskem jeziku, in več ko bode pristopilo naših domačih ljudi, več bo začel obveljavati tudi domači jezik, kteri pa edini ne more kraljevati zato, ker v večje mesta zahaja delavcov vsakega naroda in k nam posebno veliko Nemcov, kterim se ne morejo zapreti duri kat. družtva. Želeti je le, da bi tudi naši domačinci spoznali dobrotljivi namen tega družtva in da bi vsak naših kselov stopil v družtvo. Da se bode ž njimi ravnalo le po domače, si morejo svesti biti! Na noge tedaj rojaki! dajte se zapisati v častitljivo družbo. Iz Ljubljane. Perve češnje iz Vipave smo letos dobili v Ljubljano pretekli petek 13. dan t. m., tedaj veliko bolj zgodaj memo drugih let; pa novina tudi druge leta ni bila že tako zrela kot letos. Res čudno se ujemajo ti rudeči pomladanski pervenci iz Vipave z našim merzlim, deževnim in neprijetnim vremenom, kteremu se plajš in kožuh dosti bolj prilegata kakor pomladanska suknja. Iz Ljubljane. Prihodnji petek ob desetih bo v veliki cerkvi slovesna čer na maša za presvitlim nadvojvodom Janezom. Kmetijska družba, kteri so rajnki bili vseskozi posebno prijazen podpornik, naznanja to s serčnim povabilom, naj bi vsi častitelji Njih se snidili v petek pri slovesnem cerkvenem opravilu! — Namesto s častjo skrivnega cesarskega svetovavca in z naslovom eksce-lencijnim penzijoniranega c. k. dvornega svetovavca gosp. grofa And. Hohenvvarta pride za dvornega svetovavca k deželnemu poglavarstvu v Ljubljano gosp. Anton vitez Stani, bivši svetovavec deželnega namest-ništva v Požunu, — za deželnega svetovavca pa gosp. Friderik Haan, bivši tajnik zdoljno-avstrijanskega deželnega namestništva. — Po oglasu c. kr. krajnskega vojaškega poveljstva od 15. dneva t. m. so z ozirom na sedanjo vojsko na Laškem bližniši kantoni krajnski v obsedni stan djani, namreč: okraj bistriški, postojnski, seno- žeški in vipavski. Zatega voljo bojo od tega dneva c. k. vojaške sodnije sledečih 10 djanj sodile in so toraj navadnim deželnim sodnijam odvzete: 1) veliko izdajo, 2) razžalitev cesarja, 3) motenje očitnega pokoja, 4) ustajo, punt, rabuko, 5) razžalitev in opornost zoper vojaške straže in čuvaje očitne varnosti, špijonstvo, zmenjevanje s sovražnikom in sploh vsako djanje zoper cesarsko armado, 7) zapeljevanje ali pripomaganje k prilomljenju vojaške prisege, 8) neupravičeno nabiranje vojakov, 9) poškodovanje der-žavnih telegrafov, železnic in vsake reči, ki je za vojsko ali brambo, 10) razširjevanje krivih ali pa tacih govoric, ktere ljudem nepokoj delajo. Ljubljansko garnizonsko audi-torstvo ima biti vojna sodnija.