KATOLJSK CERKVEN LIST.
^Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 *rl. 60 kr.. za pol leta 2 <rl. 40 kr.. za eetert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za četert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica" dan poprej.
Tečaj XL.
V Ljubljani, 13. vel. travna 1887.
List 19.
Vnebohod.
Jezus daos zapušča revni svet, In nazaj v nebo se vrača spet; K svojemu Očetu se poda. Da nam pošlje svetega Duha.
Šel z učenci Jezus na goro, Se pred njimi vzdignil bo v nebo. Prišel že verh Oljske je gore, Nad učenci razprostre roke.
Zadnjič blagoslov jim svoj poda, Preden slavno loči se s sveta; Zapusti jim svoj nebeški mir, Ko odhaja dobri njih Pastir.
Zdajci ga zakril jim je oblak, Bridko zaženo učenci plak; Tam na gori žalostno kleče, Proti nebu stezajo roke.
Ko učenci gledajo v nebo. Hrepene po Jezusu bridko, Zdajci je pred njimi angelj stal, Žalujočim sladko vteho dal:
Ne žalujte: Jezus pride spet, Kedar sodil bode celi svet; Zdaj pa On nazaj gre v svojo čast, Sprejme vso Očetovo oblast.
Jezus, serca k Tebi hrepene, O, dopolni vroče nam željš: Kedar nas razloči grenka smert, Daj, da duši bo sv. raj odpert.
Ko pa prideš zopet, o Gospod, In boš sodil ves človeški rod; Svojega prihoda strašni dan, Jezus, nam odkaži desno stran!
7. z.
Kaj se vse pripravlja za zlato mašo sv.
Očeta.
„Ti si Peter in na to skalo bom zidal svojo Cerkev, in peklenska vrata je ne bodo premagala*4 (Mat. 10, 28) — teh besedi Kristusovih se spominjam danes, ko gledam to navdušenje in radost, s ktero se pripravlja slaviti katoliški svet petdesetletnico svojega Leona. Dokler bode gorel tak ogenj v sercih vernikov, dokler bodo katoliki tako sinovsko vdani sv. prestolu, ni se bati Cerkvi pogina, vrata peklenska je ne bodo premagala. Te priprave nam kličejo: papeži še žive — 18 sto let je minulo, ali veljava in moč Petrovih naslednikov ue mine. Umeri je Gregorij VII, umeri Ino-cencij III, umeri Bonifacij VIII: ti velikani so umerli
—	ali duh njihov ni zameri; prerojen in prenovljen oživlja in prešinja sedanje kerščanstvo. Nauki, ktere so zastopali papeži nekdaj, iste nauke branijo in čuvajo še sedaj. Svetna moč papežka je za čas propadla, grabežljiva roka je odvzela ono, kar je njim dalo tisočletje; — ali moralna moč, moralna veljava rimskih papežev stoji neomajana. V Rimu je ona svitla zvezda, na ktero se ozira v temni noči — v časnih zadregah, v dušnih težavah, v svetuih važnih vprašanjih
—	ves verni in neverni svet. Vladar brez dežele ima po vseh deželah cele zemlje svoje podložne.
Ves svet se zateka tjekaj v Rim. Tam naznanja svoja čutila, tam išče sveta, pomoči in tolažbe. Česar se vesele na papežkem prestolu, tega se vesele kristjani po obširni zemlji; česar sc žalostni pastirji, tega so žalostne ovčice. Kje najdemo kaj enacega?
Pač obhajamo ali smo obhajali letos razne spomenice, na Nemškem n. pr. imeli so devetdesetletnico svojega cesarja. Devetdeset let — res kaj posebnega; in devetdeset let nemškega cesarja, ki more reči: novo sem vstanovil deržavo — to je še bolj posebno. Ali devetdesetnico nemškega cesarja slavili so Nemci in slavili kralji in cesarji evropejski. Pa petdesetletnice papeževe ne bodo obhajali samo Nemci, ali samo Francozi, samo Lahi...: ves svet jo bo obhajal, vsi narodi omikane Evrope in celo marsiktero ljudstvo v zapuščenih azijanskih ali afrikanskih puščavah. In kako obhajali! Res 8 pravo gorečnostjo, s pravim navdušenjem, s pravo ljubeznijo. Govorila bodo serca, govorila bodo usta — in govorila bodo djanj
djanja! Še dokaj mescev imamo do tistega slavnostnega dne, a vže zdaj moremo spoznati. na kako mogočni način se bode proslavljala petdesetletnica sv. Očeta. Tukaj nekaj podatkov, posnetih po „Vrhbosni.w
„Y Rimu se je vstanovil verhovni odbor pod pred-seduištvom kardinala Schiaffina, in on je pozval vse škofe in katolike, naj se pridružijo izjavam, ktere pripravlja za to svečanost večno me9to M
V okrožnici, govoreči škofom celega sveta, označuje kardinal Schiaftini točno pomen in važnost tacih izjav, ki ne veljajo toliko plemeniti in veliki osebi papeževi, marveč papeštvu sploh
Nam je na tem, piše on, da pokažemo svojim zapeljanim in ?ašlim bratom, ki si domnevajo, da je vera premagana iu uničena od nevere, da ona še vedno stoji terdno; nam je na tem, da človeški družbi, razcepljeni v stranke, med seboj si nasprotujoče, pokažemo ono družbo katoliško, si je s svojim poglavarjem, rimskim papežem tako čudno edina, da je ž njim enega serca in enega duha.
„Odbor želi, da se ravno v dau zlate maše papeževe ta dva znaka naše vere sijajno pokažeta: nje moč iu edinost, v kteri žive kristjani na zemlji. Pokaže naj se to zunanje v darovih ljubezni, ktere bodo katoliki celega sveta pokladali k nogam svojega Očeta, svojega učenika in vodnika.u
„Yse škofije, vse pokrajine, vsi narodi, zbrani okoli prestola Vatikanskega — naj delujejo posamezni, vsak naj pokaže za-se svojo vdanost. Različna bodo pota, po kterih bodo hodili — ali cilj bo vsem edeu in isti: pokazati ljubezen do Rima. Ali ravuo v tem je edinost *
In pastirji po katoliškem svetu so poslušali glas, ki je uošel iz Rima.
Vsi škofje, ne samo po Francoskem. Laškem, Španjskem, Nemškem, Avstrijskem____ mar\eč tudi oni iz
novega sveta, iz naj daljnih dežela, bude vernike svoje, da naj vstajajo na delo; povsod so osnovani odbori, povsod se skušajo, kako bi poleg svojega verskega prepričanja pokazali tudi bogastvo in obert in umetuost svoje dežele.
Gibanje je silo živahno; na cesarskih iu kraljevskih dvorih se delajo priprave, posvetuje se po društvih in marsiktero serce goji na tihem željo, to ali uno pokloniti v dar sv. Očetu.
Iz Patagonije bodo poslali izdelke divjih Iudi-janov.
Turški sultan je izročil po armenskem patriarhu za sv. Očeta krasen, briljanteu perstan, kterega cenijo na 25O.0O0 frankov.
Cesai ica kitajska je naznanila, da hoče poslati lepo zlato darilo, in cesar Viljem je naročil pri zlatarju v Parizu biser jako velike vrednosti.
Cesarica Viktorija se je odločila pokloniti jeden iztis sv. Pisma, krasno vezan.
Kraljica Španjolska je poslala lep perstan. Vladarji Avstrijski in Portugalski gotovo ue bodo zaostali.
Ravno tako se pridno pripravljajo posamezne škofije za razstavo, ki bode v začetku prihodnjega leta v Rimu.
ŠKofija Lionska bode podarila bogat mašui plašč, vezen z zlatom iu srebrom na belem dnu, z gerbom mesta Lionskega in z gerbom papeževim, in z napisom iz Apokalipse: Kcce vicit Leo de tribu Juda.
Škofija Dižonska bode poslala mramornat kip sv. Bernarda, naj slavnejšega sina svojega; škofija Soissonska, ktera ima velike tovarne za steklo, bode poslala izdelek te stroke.
Nadšaofija Rouenska, v kteri se izdeluje draga platnina, hoče pokloniti lepo mašno srajco; Tars name-
rava poslati natančno sliko Lurške jame in Lurške cerkve.
Pariz velekrasno krono, ki bode iz zlata, stebra in safira.
Bibliografijsko društvo v Parizu hoče podati uzorno delo francoskega tiskarstva.
Redovniki opatije Naše Gospe Lerinske pripravljajo izdajo pesmi Magnificat v 50 jezikih.
Pa ue samo na Francoskem, tudi drugod je tako navdušenje.
Neapolj bode daroval zlat prestol.
Župnije v Belgiji, vseh skupaj 2750, hočejo dati vsaka posebej darilo.
Nemški katoliki bodo podarili papežu vse knjige, kar jih je ua Nemškem izšlo za časa Leonovega vladar-stva. Pravilo, da bo ta zbirka štela 20 000 dčl — tedaj celo knjižnico.
Bogoslovci bodo postavili v Rimu kip sv. Tomaža Akvinskega — bogoslovci slovanski bodo po svoje slavili petdesetnico papeževo.
Nek angleški katolik bode poklonil papežu lep rubin, ki je vreden 50,000 frankov.
In vse te reči se bodo razstavile na Vatikanski razstavi. Vsi ti podatki nam kažejo, kaka sijajnost in različnost bode po Vatikanskih galerijah.
Vse, kar more služiti v olepšanje cerkva in v čast Božjo: oltarni okraski, zlate in sreberne posode, kelihi, patene, verčki, plašči, dalmatike, mašne srajce, podobe, kipi, svetilniki, svečniki i. t. d. — i. t d. — vse to bodo gledale opanane oči, vse, kar koli je vera in umetnost spočela iu omislila si krasnega in lepega, da na slavnostui dan proslavi slavo slavnega Leona in pokaže katoliški svet svojo vdanost in ljubezen do rimskega prestoia.
Vpite nasprotniki: pogin papeštvu— kolikor hočete, mi se tega ne ustrašimo. Blatite, sramotite, teptajte ga: — klici goreče ljubezni ljubečih otrok matere Cerkve bodo zamorili in zatopili obrekljivi hrušč in trušč najhujših sovražnikov; in djanja ljubezni bodo govorila. da se ne bodo slišale djanja sovraštva. Petdesetletnica, ki se pripravlja, bode na novo okrepila katoliško zavest, poterdila temelje katoliški Cerkvi, da bomo še z večjim zaupanjem smeli reči: Vrata peklenska je ne bodo premagala!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane, t Preč. g. Frančišk Hrovat, vitez Božjega groba, župnik v pokoju itd., je po dolgi vodenični bolezni v 74. letu svojih dni umeri 8. t. m. popoldne ob štirih. Prav lep pokop je imel 10. t. m. o 745. Rojen je bil ranjki 28. kim. 1813 v Št. Jerneju na Dolenjskem, mašnik posvečen 1. 1838 in bil je med drugim 17 let mestni fajmošter pri sv. Jakobu v Ljubljani, kjer je napravil nov božji grob, križev pot, zalo prižnico, pridobil za cerkev svetinje sv. Feliksa iz Rima itd. Od 1 1867 dalje skoz 3 leta je bil vodja v avstri-janskem hospicu v Jeruzalemu, ob času, ko so tudi presvitli cesar Frančišk Jožef obiskovali Jeruzalem in svete kraje in so ranjkemu podelili red Božjega groba. V ta spomin je g. Hrovat vstanovil tudi letno sveto mašo na Božjem grobu Od tam se je z mnogimi skušnjami, vsled očesne bolezni, 1. 1870 z bogatim zakladom spominkov Svete dežele vernil v Ljubljano. Tudi doma se je še z veliko zanimivostjo pečal za Sveto deželo, naročeval si zuamenitosti od tam, bukve, slike, imel je doma v sobi celi majhen oltar iz tacih spominkov itd.
Zraven duhovskih opravil se je ranjki že kot kaplan v Poljanah v J&iaršijj z r. Mib. Peternelom o prostih urah pečal z mehaničnimi deli. te^e je večera nsk<ijzobrazil. Bil je gospod prav postavnegazna-čaja^elotHitančen v svojih opravilih, pisal ie silo lepo in česar se je loULjaijiaLiz tok. dokler nT^UcT popolnoma zanesljivo" iTako je bil vseskozi nraven in možat, kazalo je njegovo veselje do cerkvenfh naprav, dokerščanskih svetišč. Kakor ranjki slikar Miškovic, ~~tako se je tudi on pritožil, da manjka mož, kteri bi se ^pečali za znamenitosti svetih krajev. V bolezni je bil fizgledno poterpežljiv. Sme se šteti k znamenitim možem «naše dežele. Bog mu daj večni mir!
Iz Ljubljane. (Oddajani darovi.) L. 1886. (Dalje.)
18. kim. Poslal P. Aleksandru Hoferju v Travnik (v Bosni) 35 gld. za ondotno gimnazijo, in nekoliko za 2 učenca.
17. kim. Čast. g. administratorju v Osilnici oddal
10	gld. za ondotno turnsko uro.
25. kim. Don Bosku v Torin 30 gld. za misijone v Patagoniji.
29.	kim. Č. Sestri Žiti Fiala za Sarajevo izročil: 5 gld. za ondotno stoljnico, 26 gld. 40 kr. za misijone.
5.	vinotoka. Za cerkev, Želimljah oddal 8 gld. in 10. listop. 5 gld.
6.	vinotoka. Na Berdo za poškodvane od hude ure 33 gld. in 23. listop. zopet 10 gld.
12. listopada. Pn. g. kan. dr. Jegliču 54 intencij (37 gld.)
24. listopada. Za hišo kat. rokodelskih pomočnikov preč. g. J. Gnezdu 55 gld
24. listopada. V kn. škofijsko pisarno: 1) za sred-nje-atrik. misijon 152 gld. 60 kr.; 2) za sv. Očeta papeža 96 gld. 10 kr.; 3) za sveto ltto in misijone 373 gld. 83 gld.
30.	listopada. Pn. g. kan. Andr. Zamejcu kot vodniku sv. Detinstva 249 gld. 43 kr.
2. grudna. Don Bosko tu v Torin poslal 118 gld. 90 kr. za misijone v Patagoniji ter za razširjanje sv. vere.
2. grudna. Prečast. Arhimandritu Polikarpu Ana-8ta8iadu v Carigrad poslal 56 gld. za napravo, ki sprejema iz razkolništva v kat. Cerkev prestopivše duhovne, ki so naslednjič misijonarji za katoliško Cerkev.
2. grudna. G. misijonarju Juriju Gatt-u v -Gazo (v sv. deželi) 41 gld.
7.	grudna. V kn. šk. pisarno: za varhe bož. groba
11	gld.; za amerikauske misijone 20 gld. in posebej 10 gld. za Athaska-Makenciji.
7. grudna. Čast. g. župniku Klemenu na Unec za ondotne pogoreice 51 gld.
22. Po dveh Sestrah redovnicah (v roke č. S. Zitte) 60 gld. za dr Jegličeve naprave, za Bosno (med tem je 25 gld. od preč. ranjcega prosta J. Zupana, 5 gld. za sestre redovnice itd.)
Iz Ljubljane. (Vprašanja pri preskušnji za samo-stalne duhovnije 3.. 4., 5. velicega travna 1887.) E theologia dogmatica: 1) Praemissa notione justi-ficationis exponantur ejusdem conditiones. — 2) Quid requiritur in ministro ad validam, quid ad dignam dispensationem sacramentorum V
E theologia morali: 1) Datume peccatorum difterentia ratione gravitatis? quid requiritur ad peccatum mortale constituendum? — 2) Quid est blasphemia? quae sunt ejus species? quae est gravitas illius? Quomodo differt ab ea vana usurpatio sacrorum nominum?
E jure canonico: 1) Quisnam est parochus proprius nupturientium tum civilium, tum militarium? — 2) Vigetne adhucdum privilegium, quod dicitur cauonis?
Iz duhovnega pLstirstva: 1) Po kterih pravilih se presojujejo uderžanja? — 2) Komu je cerkveni pogreb odreči? — 3) Kako se odpravijo zakonski za-deržki?
Kerščanski nauk: Učepcem ljudske šole naj se vpraševaje razloži resnica: „Človeška duša je ne-umerjoča."
Thema exgetico - homileticnm: Fiat liogua vernacula exegetico - homiletica expositio pericoparum epistolae et evangelii, quae leguntur Dom. II. post Pascha, nimirum epist. I. s. Petri cap. 2. a. v. 21 — 25. inclusive, et evangelii s. Joanuis cap. 10. a. v. 11 — 16. inclusive.
Preskušnjo za samostalne duhovnije so delali čč. gospodje: Anton Berce. duh. pom. v Sodražici: Janez Berlic, duh. pomočnik v Kamni gorici; France Marešič, duh. pomočnik v Sostrem; France Mekinec, duh pomočnik pri M. D. v Polji; Janez Podboj, duhovni pastir v Šempetru pri Postojni; Janez Škerjanec. duhovni pastir v Harijah; Jožef Škofic, duh. pomočnik v Podbrezji.
Rudolfovo, dan sv. Jurija 1887. (Konec.) V sredo, četertek. petek in saboto so pa bile zjutraj ob 10 pridige za posamezne stanove, in sicer uajpred za dekleta, potem za fante, nato za žene. in poslednjič za može. In reči se mora, en nauk lepši, eden primerniši od druzega. Zato so pa tudi hodili te nauke poslušat ne samo ti, za ktere so bili določeni, temuč tudi drugi, kterih niso tako tesno zadevali. In to je prav! Mladeneč naj ve. da je devica dolžna modra, pametna, pobožna in čista biti: dekleta naj pa vedo. da tudi fantom veljajo prelepi nauki starega Tobija. Mož naj ve, koliko da je žena dolžna; pa tudi žena naj ve, koliko iu kaj da sme mož tirjati od svoje soproge. Posebno častitljiv je bil zadnji nauk za gospode in može, Kako imeniten da je njih stan iu kako da naj se prizadevajo, da bodo zares sebi in svojim v zveličanje. Tako pretresljivo in ginljivo so gosp. misijonar konec tega nauka govorili, da so na enkrat vsi možje se solzili, in še solze si brisali iz očes, ko so šli iz cerkve.
VsaKemu stanu so pa g. misijonar zopet napravili pred skupnim obhajilom poseben nagovor, kar je vse serca še toliko bolj ginilo, ko so vsi viaili, kako da jih Jezus zdaj hoče obiskati, se z njimi skleniti iu v njih sercih ostati. Pri teh nagovorih so bile zopet oči solzne čakajočih sv. obhajila. Iu kako veličastuo, veselo iu spodbudljivo je bilo viditi gospodičiuo klečati na strani kmetiškega dekleta, gospo zraven kmetice, moža zraveu gospoda. Vsi enega duha, enega serca! — polni želja, vredno sprejeti Jezusa Kristusa. Kavno to je pa tuai druge omečilo ter naklonilo, da so svojo vest očistili iu morebiti že čez več let zopet enkrat se z Jezusom sklenili. Ni čuda, da se je vse mesto iu cela okolica tega veselila, sej so se gotovo tudi angelji v nebesih veselili nad mnogimi grešniki, kteri so se spreobernili. In zdaj z Bogom spravljeni so ljudje na cvetno nedeljo še s toliko večjim veseljem prihiteli poslušat božjo besedo, posebno popoldan, ko je bila pridiga od neskončne ljubezni Jezusove v zakramentu presv. R. Telesa. In konec prinige, ko so g. misijonar prosili Jezusa za odpuščenje vse njemu storjene nečasti, ni bilo očesa suhega, vse se je solzilo in jokalo. Na to pa je bil sprevod s presv. R. T. okoli cerkve, ter so gospe, žene in dekleta svetile. Kaj tacega še ni bilo pri kapiteljski cerkvi. Gotovo 4000 ljudi — vsi na kolenih in potem s procesijo okoli cerkve!
Lep, zares častitljiv sprevod je bil tudi 5. aprila popoldan k sklepu sv. misijona. ko je bil po blagoslovu misijonski križ nesen po mestu. Med zvonenjem, prepevanjem in molitvijo se je sprevod veršil tako lepo in spodbudno, da so se sami gg. misijonarji čudili. Vsak,
kdor koli je zamogel. se je tega sprevoda vdeležil, tudi Di bilo nobenih zijal, in gotovo se ga bo slehern še spominjal na svoje stare dni, in čast, ktero je s tem skazal misijonskemu križu, bo enkrat mu v tolažbo in veselje služila — takrat, ko bo zagledal znamuje sv. križa v dan vesoline sodbe. Posebno usmiljenje pa smejo pričakovati tisti pomočniki rokodelske družbe, ki so nosili križ misijonski med sprevodom in sicer tako, da je križ stal po koncu; pa tiste belo oblečene dekleta, ki 80 ob strani križa hodile s svečami in šopki. Je pa tudi misijonski križ zares lepo delo. Telo božje smo dobili iz Inomosta. križ pa je napravil tukajšni mizarski mojster Umek. Kar pa naš misijonski križ še bolj povzdiguje, so svetinje od pravega sv. križa, ktere so umetuo v križ vdelane in jih zdaj ljudje prav pridno časte in poljubujejo, odkar so mil. g. prošt veliki petek v pridigi posebno opomnili, ter ljudem priporočevali, da naj pridno hodijo pred misijonski križ molit, odpustke zadobivat, pa tudi svoje sklepe ponavljat ter ob času novih skušnjav zopet toliko preserčniši za pomoč prosit, da bi jih ložej in srečniši premagovali. Ob enem pa so gosp. prošt tudi se vsim preserčno zahvalili v svojem imenu, pa tudi v imenu gg. misijonarjev, da so tako pridno se sv. misijona vdeleževali in se božjih milost zares posluževali Naj toplejšo zahvalo so pa tudi očitno izrekli čč. oo. Frančiškanom in drugim gg. duhovnom, kteri so z vso gorečnostjo med sv. misijonom neutrudeno spovedovali in tako pomagali, da jih je bilo blizo 5000 obhajanih.
Te pa. kteri morebiti še mislijo, da uiso zamogli vsesa pri spovedi povedati, ko ne niso spomnili, so pa potolažili, da nai le zaupajo, da tudi njih spoved je bila dobro opravljena, ker so imeli voljo vsega se obtožiti ; naj gredo pri priložnosti zopet k spovedi in naj razodeuejo. kar so pozabili in vse svoje dvome, da bodo moder spovednik jih še bolj potolažili. Kaj tacega je po vsakem misijonu dobro opomniti, ker se sicer pobožne duše večkrat brez vsega vzroka strašijo ter v velikih dušnih težavah žive, misleče, da njih spoved ni bila dobro opravljena. Zasaj satan se vsih priložnost poslužuje. da bi le kako dušo zmotil in jo od dobrega odvernil. Kacega tacega veselja pa ni treba satanu pripustiti, in ravno zato je prav. take tankovestne duše potolažiti.
Po tolikih milostih, za ktere, kakor so gosp. prošt tudi opomnili, m bilo zadosti samo se zahvaliti z zahvalno pesmijo konec sv. misijona, temuč da smo dolžni celo svoje živlienje Bogu hvalo in čast dajati, nam je bilo pač mogoče zares obhajati veselo Alelujo, kar se je očitno pokazalo pri vstajenju. Lepo vredena procesija, mnogo gospej in deklet s prižganimi svečami — zares to čioveka povzdigne, da nehote zakliče: Sursum corda! Kviško serca! Da. serca naj se povzdignejo in radujejo rajskega veselja. Iz globočine serca tedaj sme vsak meščan z okoličani vred reči: Hvala Bogu, da se je vse tako lepo izšlo brez najmanjši nezgode, ali kake ne-sreče. Naj toplejši zahvalo smo pa tudi dolžni izrekati gg. misijonarjem, kteri so bili zares od Boga samega k nam poslani. Sam Bog je delal z njimi, ker človek kaj tacega s svojimi močmi storiti in doveršiti ne more. Zato so pa tudi naši mestiani gg. misijonarjem kakor poslancem Gospodovim se prizadevali pri njih odhodu <>. aprila zjutraj ob 7, ko se je zvonenje zaslišalo, vso zasluženo čast skazati ter so pri oknih in na tergu jih pozdravljali, se od njih poslovljevali in se tako očituo zahvaljevali za vse po njih prejete milosti Božje. In to se je ponavljalo, ko so se gg. misijonarji peljali skozi Kandijo in Žabjo vas. Zato se sme reči: Odhod gg. misijonarjev je bil častitljiv in očiten dokaz, kako da so si ti očetje v malo dnevih vsa serca pridobili. In pisalec teh verstic zakliče konečno večkrat ponavljane besede:
Srečno hodite in delajte tako dolgo, da se zopet zdravi in terdni z Bogom povernete med nas k ponavljanju sv. misijona.
Iz Gorenjskega, 7. majnika. — (Obiskovanje tretjega reda na Dovjem. Novi križev pot v Ratečah.) — Draga Danica! Ni še dolgo tega, kar si o ljudskem misijonu v Kranjski gori poročala, in že ti imam sporočiti dve drugi veseli uovici iz naše doline. —
V god najdenja sv. križa ie bila posebna slovesnost v farni cerkvi na Dovjem (Dolgem), kjer obstoji od lanske jeseni posebna skupščina tretjega reda za celo dolino. Ta dau namreč so prišli preč. predstojnik tretjega reda Pater Jožef Bizavičar, iz ljubljanskega samostana, imenovano skupščino obiskat in pregledat. K tej slovesnosti so se zbrali ne le udie tretjega reda, ampak tudi druzega pobožnega ljudstva prišlo je bilo mnogo. — V nagovoru so prečast. oče vizitator veselje razodeli, da je ta skupščina, če tudi še tako mlada, pa vender že tako številna (čez 100 udov) in so še k obil-nišemu pristopu vabili, posebno mladino obojega spola; dokazovali so, da pas in šnapulir sv. Frančiška ni sramota, ampak velika čast za vsakega kristjana, naj je v stanu, v kterem koli. In res, te besede niso bile brez sadu. Še tisti dau je pristopilo 12 novih udov, še več pa se jih pripravlja.
Drugi dan, v god sv. Florijana, pa je bil vesel dan za Rateško faro. Imenovani častiti Pater so namreč blagoslovili in postavili dva križeva pota; novega v farni cerkvi sv. Duha, starega pa v podružnici sv. Tomaža. Stregla sta jim pri tem sv. opravilu gg. župnik Ažman iz Dovjega in kaplan Bernik iz Kranjske gore. Domači gosp. župnik so se le dopoldanske slovesnosti v farni cerkvi vdeleževali; popoldanskega opravila pri podružnici pa se zaradi starosti niso vdeležili. — Veršilo se je vse v najlepšem redu in veselje se je kazalo na vsakem obrazu. — Obe cerkvi ste bili skerbno osnaženi in v uajlepši opravi. Mnogi mlaji so stali ob cesti in po ulicah, koder ;e šla procesija s križevim potom. O prihodu in odhodu duhovščine in pri vsih cerkvenih opravilih se je priterkavalo in mogočni strel iz možnarjev je povikševal nenavadno slovesnost. Ljudstva je bilo polna cerkev, ne samo iz domače fare. kjer imajo ta aan zaobljubljen praznik, ampak tudi od drugod jih je mnogo prišlo. Posebno ginljivo je bilo tudi to, da jih je veliko čez 100 pristopilo k Božji mizi, in da so s tako častjo vnanje duhovne sprejeli.
Ker je obred blagoslova in postavljanja sv. križevega pota povsod zelo enak, ga ne bom na drobuo popisoval, samo iz govora preč. g. patra naj zapišem nektere stavke. — Prav primerno je preč. g. govornik svojo razlago pripel na god sv. Florijana in je potem v primeri z naravnim ognjem govoril o trojnem ognju, namreč o ognju v vicah. v peklu, in o ognju grešnih strasti. Pokazal je pa tudi, kako se pervi in zadnji ogeni naj bolje in naj hitreje pogasi; namreč s premišljevanjem Kristusovega terpljenja na sv. križevem potu, in z večkratnim prejemanjem ss. zakramentov. Na sv. križevem potu se namreč prevzetni od Jezusa pod križem sklonjenega uči ponižnosti; lakomni gasi svojo dobičkaželjnost, ko gleda Jezusa vse obleke in tolažbe oropanega; nečistnik gasi svoje meseno poželenje, ko vidi Jezusa vsega raztepenega, ranjenega in na križ pribitega; požrešnik in pijanec gasi tu svojo nezmer-nost, ker vidi Jezusa toliko žejo terpeti in kako ga z žolčem in jesihom napajajo; sovražniki tu lahko pogase svojo jezo, sovraštvo, ko slišijo, kako Jezus za svoje sovražnike na križu moli.
Enako se pa ogenj v vicah tudi posebno a sv. križevim potom lahko gasi. Po nauku sv. Cerkve namreč
odpustke tudi dušam v vicah lahko v prid darujemo. In ker pri križevem potu, ako se ga pobožno iu s skesanim sercem vdeležimo, popolne odpustke dobimo, se te pobožnosti posebno duše v vicah vesele, ker jih je ravno s temi odpustki veliko iz vic rešenih! Bog daj, da bi se bile ginljive besede preč. P. Jožefa pričujočim globoko v serce vtisnile in da bi oba postavljena ss. križeva pota obilno duhovnega sadu rodila pri sedanjem in pri prihodnjih rodovih!
Novi križev pot je bil naročen pri Heindelnu na Dunaju. Slikarija je izpeljana po Fiirihovih podobah na platno prav živo in častitljivo Tudi okviri in olepšava je primerna cerkvi in vse v pravi velikosti, tako da se ta križev pot vsakemu na pervi pogled prikupi. Tudi cena za lepo delo ni previsoka. Pri tem križevem potu pa je še posebnega spomina vredno, da ga je ena sama, v Ratečah rojena dobrotnica na svoje stroške omislila io darovala. Naj ji Bog tolik dar obilno poverne, posebno z dušnim blagrom, kterega si pač sama tudi naj bolj želi!
Pri kosilu 80 bili razun duhovnov še darovalka sv. križevega pota. oba ključarja in še nek odličen Ratečan. Solil iu prijetno je delal kosilo domači gosp. župnik s svojo prirojeno šaljivostjo in z mnogimi spomini in prigodki svojega, že blizo 86 let dolgega življenja. Zato so vsi pričujoči navdušeno priterdili napit-nici: da bi ljubi Bog domačemu župniku, ki je naj starejši delujoči duhovni pastir ljubljanske škofije, in ki že 45 let Rateško faro neutrujeno opravlja, dodelil še to čast in srečo, da bi še petdesetletnico svojega delovanja v Ratečah obhajal, predno ga Bog pokliče na zasluženo plačilo!
Iz Selc, 5. majnika. (Poslovljevanje gosp. župnika.) Slavno vredništvo! Prosimo nekoliKo prostora v Danici, da naznanimo svojo žalost in dolžno zahvalo po odhodu našega bivšega župnika in duhovuega očeta preč. gosp. Vincenca Majerja; t^ej to že Človeško serce želi, ako je žalostno ali veselo, da tudi drugi ž njim čutijo. To pa toliko bolj, Ker ni bilo človeka v fari, da bi ne bil z žalnatja slišal novice, da se bojo naš duhovni oče od nas ločili. Se celo take, ki niso bili naj lepšega življenja. je pretresel dan ločitve, ker tudi taki so se spominjali na opomine in očetovske njih svaritve.
Bela nedelja je bila torej za nas Selške farmane dan žalosti, ker smo slišali zadnji njih govor. Še nam -done besede njih zadnje pridige „oo svetih ran Jezusovih" in kako naj svoje življenje vravnamo, da nam bojo zadnjo uro te rane v tolažbo in zveličanje, ne pa v pogubo in obup.
Ob koncu so se s prav kratkimi, pa s silno gin-ljivimi besedami poslovili, ter so nas še opomnili, da naj tako živimo, da se bomo v nebesih skupno veselili, in v ta namen naj se v molitvah eden druzega spominjamo. Povem, da je bila cerkev silno natlačena in da tudi v očesih odrašenih mož so se vidile obilne solze. Da smo jih ljubili in spoštovali, naj pričajo te solze o slovesu. Ni namen teh verstic, da bi na drobno popisoval njih dobrote, dušne ali telesne, ki so jih v teku 28 let in 7 mescev nam skazovali, bodi si posameznim ali celim vasem; zlasti ker oni sami so se deržali besedi Jezusovih: kar desnica da, naj zato ne vč levica. Tudi ne bom popisoval, koliko dela, skerbi, potov in truda so imeli v tako hriboviti in obširni fari, ki šteje blizo 4000 duš. To pričajo njih dela, pričajo novi zvonovi farne cerkve in podružnice sv. Tomaža, pričajo vse sedmere predelane in popravljene podružnice naše
fare, in novo zidana cerkvica Marije Device na visokem, že skoraj planinskem svetu — na Pertovču 1. 1869.
Kaj bi pa rekel o dušnih dobrotah, kakor v spo-vednici; koliko zbeganih grešnikov je tukaj mir zadobilo in bilo na pravo pot napeljanih, to je Bogu znano. Kako koristni so nam bili njih govori, bodisi svarilni ali tolažilni, iz domačega življenja na kmetih posnemani zgledi, to vedo njih poslušalci, iu mislim, da niso brez sadu ostali. To pa je še bolj znano večnemu Sodniku in kot upamo terdno. njih plačniku!
So pa tudi nas kot svoje ovčice ljubili. To priča njih 281etno pastirstvo v naši fari; le telesne razmere, zlasti težavne pota hribovite fare niso bile več za njih hojo, in skerb, da bi zarad starosti in slabih potov, zlasti po zimi, ne mogli svojih dolžnost spolnovati, to jih je tako rekoč primoralo si manj težavne fare poiskati. Kako so nas ljubili, priča tudi njih sserb. da smo tako hitro in tako dobrega naslednika dobili, da bi tako težavna fara ne bila brez pravega pastirja.
V torek po Beli nedelji so zadnjikrat sv. mašo opravili, z novim gosp. fajmoštrom vred, eden pri oltarji sv. Petra za zahvalo, drugi pri sv. Lorencu za pomoč.
Dopoldne so še posamezne po vasi obiskovali in slovo jemali, akoravno poprej niso uiudar brez poklica v nobeno hišo hodili, in so še dajali potrebne tolažila iu nauke. Popoldne so se jeli ljudje zbirati na pokopališi, da še enkrat vidijo svojega duhovnega očeta ua tem svetu.
Naj bolj giuljivo je bilo viditi. ko se je šolska mladina poslovljala in že v vozu sedečim se jim je v imenu vsih še ena učenka zahvaljevala za njih trud, jih prosila, naj odpustijo, ako so bili kdaj kaj razžaljeni itd. Nobeno oko ni ostalo suho. ko so preč. gospod nedolžni šolski mladini še iz voza roke podajali, zvonovi pa žalostno z zvonikov peli, ter jih od farne cerkve iu podružnic spremljali nekteri občinski odborniki z županom in ključarji , kakor tudi čč. gg. duhovna pomočnika, imenito njihov prijatelj od mladih nog čast. g. Janez Sušnik, naš novi fajmošter. Spremili so jih do zadnje vasi naše fare. Pri mostu pod vasjo na Praprotnem jim Š3 zadnjič roke podajo, govore še uektere pomenljive besede, in odpeljejo se proti Loki; spremstvo pa se verne žalostno proti domu.
Tolažba za nas Selčaue ie to, da smo po zgubi tako ljubljenega gospoda župnika dobili tako vrednega naslednika, ki so že več let pri nas kot kaplan pasti-rovali in so jim vse farne zadeve dobro znane. Novemu častitemu gospod očetu tedaj se zaupno izročimo; za poprejšnjim pa kličemo: Bog Vas ohrani zdrave in srečne še mnogo let! Spominjajte se nas, mi pa se bomo Vas!
Iz Gorice. (Poročilo o družbi sr. Vincenca Pari j. za L 1886.) (Dalje)
Konferenca sv. Ignacija in sv. Vida,
s slovenskim poslovnim jezikom, je prevzela skerb a) za uboge in bolne omenjenih dveh župnij, in b) za r£tu-dentovsko kuhinjo."
a) Skerb za uboge.
Ta družbin oddelek štel je leta 1886 deset delavnih udov, tri dopisujoče ude in več dobrotnikov.
Podpora se je delila in sicer večinom po nakaznicah začetkom 1886. leta 19 družinam, in pričetkom 1887. leta pa 20 družinam.
Konferenca je imela svoje tedeuske seje vsak petek v prostorih „Vincentišča".
Za uboge se je leta 1886 prejelo:
ostanek 1. januvarja 1886 ......gld. 101.98
po verhovnem svetu......... 137.92
v pušico so podali delavni udje .... „ 98.12
po posebnih dobrotnikih.......„ 16.20
izvanredna darila........... 20.—
skupno	gld. 374.22
izdalo:
veljavnic za moko, liž. meso itd. . . .	gld. 225.80
za najemnino ubogim........* 28.50
za obleko in hišno pripravo ubogim . . „ 10 50 za odločene namene revnim...... 20.—
skupno gld.	284.80
Ce od dohodkov ...........374 22
odštejemo stroške.........„	284.80
ostane še v tem oddelku gld.	89.42
Predsedništvo izreka v imenu ubogih naših hišnih sirot toplo zahvali* v»im delavnim udom. kaaor tudi prečastitim častnim udom in dobrotnikom. Nič ne osreči bolj nego to. ako človek druge osreči radi Boga.
b) Študcutovska kuhinja.
V	dobri o u goji uase mladiue je slavno prizadevanje na>e delavnosti, ta namen se je obče z veseljem odobril, in razširila se je naša želja med slovenskim razumni-štvom. Skerbeli so za to mnogobrojui dobrotniki, kakor tudi delavni udje, in „Soča". ki je od pervega prlčetka blage te vstanove radovoljno povdarjala nase želje iu prošnje; posebna zahvala ji!
V	pripomoč pridnim in ubogim učeucem osnovala je uasa konfereuca študentovsko kuhiuio" 1. maja 1885. Leta 1886 je ovi zavod obiskovalo 36—40 dijakov in sicer iz latinskih šol. iz realke in deške vadnice. V lepili iu primeruo vravuanih prostorih, v nunskih ulicah, hiš. št. 8 imajo dijaki svoje zavetišče vsak dau od 10. do .'J. ure. Tu se verši po strogo določenem redu: učeuje, odmor, molitev, jed. V posebnih prostorih si ob enem učenci snažijo čevlje, čedijo obleko itd. Kuhanje, snažeaje sob. kakor tudi jeden del nadzorstva imajo čast. sestre svetega Križa, kterim izreka predništvo za neumorno delovanje iskreno zahvalo!
Dobrotniki, kakor kaže poterdilo v „Sočiu, se marljivo oglašajo in bati se ni. da pozebe ova, sedaj še mala in nježna cvetlica. Tudi leta 1886 je slavui dežel u i zbor podal velikodušno podporo „študentovski kuhinji4 iu na ta način na novo pripoznal potrebo in korist te vstanove. Preserčno hvalo visokemu zboru, ki uam je podelil novo gmotno iu ob enem moralno moč! Hvalo izrekamo tudi vsem p. o. blagim dobrotnikom za vso dejansko ljubezen. Zagotavljamo jih, da se dan na dau /a njih časni iu večni blagor iz lejiega števila nedolžnih sere proti uebesom povzdigujejo pobožne molitve. Bog pa podeli blagi in dobrodejni „študentovski kuhinji" svoj blagoslov in mnogo človekoljubnih prijateljev. *)
Preserčno hvalo izrekamo Nj. eksc. visokorodn. g. deželnemu glavarju, grofu F r. C o r o n i n i - j u. ki je kuhinji podariti blagovolil zdatna darila razne prikuhe. sočivia, sadja itd. Naj bi bilo visokemu gospodu mnogo posnemovalcev!
Po visok. c. k. ministerstvu za poljedelstvo je dobila kuhinja v družbi s ,konviktom'4 prezplačno 20 metrov derv. Jednemu dijaku pa se je na prošnjo preusednistva podelila privatna štipendija 60 gld. Za
*) Darovi se pošiljajo za leto 1887 vredništvu ,,Soče" ali p* predsedniku nas»» konference, via del Teatro št. 18.
vse te dobrote, za vso to djansko ljubezen našo ponižno in preserčno zahvalo!
Leta 1886 smo praznovali v „študentovski kuhinji-praznik sv. Alojzija, dan sv. Miklavža, a tudi Božič se je vsled pripomoči nekaterih visokočastitih dobrotnic pri naši mladini oglasil. Pri taki priliki so se po nagovorih in po molitvi v posebno okinčanih prostorih razdelili med mladino učni pripomočki, knjige, oblačila itd. in podaia se je boljša jed. Veselje je bilo veliko. Na dan sv. Alojzija imeli smo tudi slovesno sveto mašo v cerkvici M. D. brez madeža spočete.
Nekaterim dijakom se je preskerbela nova ali j>a stara obleka, drugim se ie pripomoglo v poplačo sta-novnine itd.
Razvidno je, da ta „konferenca s slovenskim poslovnim jezUom" dela in da se s pomočjo Božjo in dobro-voljnih podpirateljev s časom vterdi. Sicer tudi letos še lahko s tužni.u sercem skliknemo: „moogo je še ledine, mnogo še križema-rok" — a preverjeni smo, da se s časom bolj in bolj vdomači zaupanje v naš oddelek, za kar imamo nekako prepričanje vsled dobrega pričetka. Da so nam zvesti vsi naši stari prijatelji in da nam v obiluem številu pristopijo novi, želi in prosi družbeni odbor v imenu vseh ubogih in pomoči potrebnih mladih ljudi. Bog in sreča naša!
Pregled dohodkov in stroškov „študentovske ku-
hinje14.
Dohodki:
Ostanek 1. januvarja 1886 ......gld. 90.02
iz pušice delavnih udov........ 49.10
darovi podpirateljev........„ 230.50
tri darovane delnice . . ........ 30.—
male vplače nekaterih učencev ....	„ 96.80
deželni zbor goriški......... 100.—
določeni darovi........... 28.60
skupno	gld. 625.02
Stroški:
za 5760 porcij..........gld. 345 08
nakup pohištva in kuhinjske oprave . .	„ 21.40
šolski pripomočki revnim učencem ...	„ 24.60
obleka nekaterim učencem......„ 12.40
dijakom za stanovanje........ 15 —
stanovaojeod 1. aprila 1886 do l.maja 1887.	„ 86.66 čč. sestram odškodnina od 5 nov. 1885. do
5. maja 1887 ....................„ 60.—
učeucem vsled določenih darov ....	„ 28.10
mali stroški............ 125
skupno	gld. 594.49
Če od dohodkov..........„ 625.02
odštejemo stroške.......... 594.49
ostane še v tem oddelku	gld. 30.53
Konferenca sv. Ignacija in sv. Vida imela je tedaj
1. 1886. dohodkov.........gld. 999.24
in stroškov............ 879.29
(Konec nasl.)
Rim, z duhovnije presv. Jezusovega Serca, 5. majnika 1887. (Zelo veselo naznanilo.) Res, pravo veselje je za me, ker Vam morem sporočiti novico, da cerkev Jezusovega presv. Serca je dospela do tega, da se sme posvetiti za božjo službo. Gorečim željam dobnh katoličanov bode tako zadosteno iu številno sosednje prebivalstvo bode moglo z vso lahkoto spolnovati svoje verske dolžnosti. Nadjam se. da ta novica bode veselila tudi Vas. ker ste blagovolili ijubeznjivo pripomoči, da se je to delo posrečilo.
Posvečevauske slovesnonti se prično 12. tega mesca in bodo terpele do 20ega. Ne bodemo opustili v teh lepih dnevih posebno prositi presveto Serce Jezusovo, da naj Vam s svojim nebeškim blagoslovom obilno po-vrača vašo dobrotno pripomoč. Naša radost pa bo še bolj velika, ako bodete mogli s svojo pričujočočnostjo počastiti to slovesnost.	Janez Bosko.
De Missis defunctorum.
(Konec.)
9.	Anniversaria ex aispositione testatorum cautari possuut in duplicibus etiam maioribus (S. R. C. 1. Dec. 1666.), non tamen I. et II. clasis, ueque in Dominicis et festis de praecepto; pariter neque infra octavas Nativitatis, Epiphaniae, Paschatis. Pentecostes et Cor-poris Christi; item nec feria quarta cinerum. uec infra hebdomadam maiorem. nec vigiliis Nativitatis Domini et Pentecostes. Si eiusmodi auniversarium ex (iispositioue testatoris impeditum fuerit, non potest cantari Missa de festo occurrente vel feria privilegiata per applicationem (S. R. C. 22. Dec. 1753). sed anniversarium debet cautari die sub8equente vel antecedente.1) etsi occurrant officia de duplici maiori vel minori non feriato. (S. R. C. 4. Maii 1686.) Si vero contingat, eas transferri ultra octavas privilegiatas. tunc in semiduplicibus tautum locum habere possunt. (S. R. C. 3. Dec. 1701.) Sacerdos obli-gatus ad celebrauda anniversaria fuudata in die obitus, tenetur celebrare Missam de Requiem. (S. R C. 22. Dec. 1753.) Idem dicendum, si agatur de Missis cantatis defunctorum non fundatis, vel fuudatis sine assignatione dierum.*) Si autem dies permissae non sufficiant, et testator aut dans stipendium consentiat, celebrari potest Missa diei. vel satius est petere indultum Pontificium, ut in duplici celebrari possit de Requiem (S. R C. 1. Sept. 1708. 3) Missae cantatae de Requiem a defunctis relictae sine praefixione dierum. debeut celebrari dieous a rubrica permissis. (S. R. C. 23. Aug. 1766.) Jure auui-versariorum etiam gaudeut Missae a testatoribus vivis pro certis et determiuatis diebus fundatae.
Anuiversaria, quae ex privata tantuin pietate erga mortuos a propinquis requiruutur. cautari non possunt diebus duplicibus et aliis impeditis; quibus diebus sacerdos ad applicationem pro defunctis obligatus. satisfacit dicendo Missam diei curreutis. tS. C. Indulg. 14. Aprilis 1840.)
10.	Missae privatae pro delunctis extra diem obitus, tertium. septimum . trigesimum et aniversarium legi
') In anniversario translato vel anticipato Missa potest diei ut in ipso anniversario (S. R. C. 5. Julii 1698.). nec variari debet Oratio: cuius anuiversarium ctc. sed recitanda est prout iacet in Missali. (S. R. C. 4. Maii 1686.)
2)	Non licet in die anniversaria obitus Principissac ad Protestantium seetam pertinentis celebrare Missam in levamen defunctorum regiae familiae. (S. R. C. 23. Mart. 1853.)
3)	Pro Dioecesibus Tergestina et Justinopolitana. S. R. C. decreto 31. Jul. 1870, concessit: a) ut duobus in singulis hebdomadibus diebus, quamvis festum duplex minus aut etiam inajus occurrat, (eselusis ergo duplicib. I. et II. Cl., itemque festis, de praecepto nec non oetavis, vigiliis et feriis privile-giatis, in quibus nec anniversaria celehrari possunt) cantari valeant Missae de Requiem : b) ut feriis II. II. et IV. post Dominicam IV. Quadragesimae possit in Eclesiis paroehialibus cantari unica Misa solemnis de Requiem, etsi ritus duples occurrat, exclusis utique diebus ut supra. (Vide fol. dioeces. inens. Augusto 1870. pag. 104. 105).
tantum possunt iis diebus, quibus, licet legere Missas votivas privatas. ')
11.	Missae defunctorum in die obitus, tertio. septimo trigesimo et anniversario unam tantum habent Orationem personis convenientem; in his Missis semper dicitur Prosa: Dies irae. — Ad literatam N. solum nomen, non autem cognoiuen. neque dignitas. neque alia qualitas exprimenda est. — In Orationibus, in quibus littera N. non occurrit. nomeu exprimi nequit. (S. R. C. 7. Aprilis 1832.)
12.	Iu Missa quotidiaua defunctorum. quae legitur per annum, tres 3) dicuntur Oratioues in Missali positae et quidem ordine ibi assiguato, licet Missa celebretur pro persona determinata; possunt quidem diei plures Orationes. quam tres, sed curaudum est, ut sint numero impares, et aliquando pro illa Deus veniae largitor impune subrogabitur alia v. g. pro patre, pro matre etc. dummodo ultimo loco dicatur illa Fidelium Deus. (S. R. C. 2. Sept. 1741., 16 Februar 17S1., 27 Aug. 1836., 22. Sept. 1837., 12. Aug. 1854. et 16. Sept. 1865.)
Marija s spečim Jezu.šeekom.
(Prosto poslvv. Radoslav.•
Božji seli plavajoči Tu pod palmami, Čujte. Sinek ljubijoči Moj presladko spi; V°jice lepo deržite Ki nad Njim vise. Sapice utolažite, Da Ga ne zbude.
Palme ve krog Betlehema,
Kaj šumite zmir?
Naj Ga rajski dan objema.
Tiho, tiho, mir!
O le spavaj. Jezček mali,
Dete presladko!
Božji in moj Sinek zali,
Tiho vse naj bo. —
Vtrujeu zate — je jokanja Tužni dol solza! — Tiho, tiho, ne iz spanja Mi dramiti Ga!
'l Praeter unicam Missam de Requiem diebus, quibue Missae privatae de Requiem prohibentur. etiam praesente cada-vere aliae cantari non possunt. (S. R. C. 23. Maii 1846.)
-) Io Missis defunctorum, qu*e cum eantu celebrantur, vel eanenda esse omma, quae precationem suffragii respiciant, iuter (juae etiam Sequentia D<e* irae numeratur (S. R. C. 9. Maii 1857.), vel tales Missas non cclebranda« esse deorcvit
S. R. C 11. Sept. 1847. — l'nde non liect praetermittere cantum Introitus, Sequentiae, Offertorii et Coinmunionia.
a» Si vero haec Missa solemniter cum extraordinario coucursu. apparatu et pompa esteriori celebratur, c. g. in solemnibus exequiis, quae aliijuo teinpore post depositionis diem celebrantur in Missa solemtii pro oinnibus defunctis religionis, sodalitii vel confraternitatis, vel coininuniUti«, pagi etc., qiae nonnullis in locis feria secnnda post festum dudi-cationis ecclesiae celebrari solent. unica tantum Oratio dicitur, et quidem ea, quae convenit defuneto vel defunctis, pro quo, vel pro quibus celebratur (S. R. C. 23. St-pt. 1837 et 12. Aug. 1854.) valet etiam, quoties Missa quotidiana de Kcqui<'m cautatur cum diacono ft cubdiacono abs<|ue concursu et pompa eiteriori. S. R. C. 16. April 1853. et 12. Aug. 1854 )
Senčnata miruj dobrava, Piš sovražni stoj! Da počiva, mirno spava Sladki Sinek moj.
Oh, ka« hladni veter veje.
Žuga Ti zmerzlin.
In jaz nimam dost odeje —
Moi pri*erčni Sin!
Angeiji Ga grejte »veti,
Ker Adamov rod
Merzel — ui Ga tel sprejeti. —
On je Bog. Gospod!
Razgled po svetu.
Povraeanja k materi Orkvi na Nemškem. Lansko leto je neki protestanški bogosiovec preaiupil v katoliško Cerkev in je kot reservni oficir stopil v semenišče v Aichstadtu. Kavno te dni pa se je zopet eden prote-stanških bogoslovcev v tem mestu odpovedal krivover-stvu in je v cerkvi ondotnega mesta sprejet v katoliško Cerkev. Tudi ta spreobernjenec se pripravlja za duhovski stan.
Iz Maglaja v Bosni naznanjajo, da si je v Kozari mala tirolska naselba zidala novo cerkvico, ki je bila te dni za božjo službo blagoslovljena.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od nase dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče.
—	Bolna deklica, da bi jo Bog ohranil. — Dva mla-denča za spreobernjenje, oa bi se ne pogubila. — Žena priporoča moža preklinjavca in pijanca za spreobernjenje.
—	Poreden deček, da bi ne skrunil z gerdim obnašanjem in se poboljšal. — Mati priporoča za spreobernjenje zlo razuzdauo hčer.
Listek za raznoterosti.
Danski misijonar prečast. gosp. dr. Jož. Alb. Ferus je že nentere dni v Ljubljani in ima od mini-sterstva in od v. č. škotijstva privoljenje iskati pomočkov za zidanje cerkev. Ta misijon je zelo imeniten, ker ljudje se obilno spreobračajo od luteranstva, pa cerkev za božjo službo nimajo. Več drugi pot.
Sveta maša za mešani zbor s spremljavo orgelj. Zložil Janez Laharnar, organist na Št. Viški gori. Cena 50 kr. Prodaja skladatelj, pošta Tolmin. Upamo, da bode organistom vstreženo s tem v pobožno-cerkvenem duhu prav primerno sostavljenim delom, ktero jim bodi gorko priporočeno.
< autus sacri in soleninitate 1'orporis Uiristi, tam in expositi«ne. quam in processione servientes. Ad IV voces inaequales composuit Ign. H 1 a d n i k. Tvpis Blasuik.
To novo delo pridnega gosp. Igo. Hladnika je ravnokar prišlo na svitlo in bodi gg. orgljavcem iskreno priporočano. Cena 80 kr. v Katol. bukvami.
Zuper hudo nro. V Ljubljanski škofiji po naredbi milostnega gosp. kneza škofa od 1. majnika do 1. listo-pada mašniki pri ss. mašah privzemajo molitev zoper hudo uro. (Ad repellendas tempestates št. 18 v misale),
V Mariborski škofiji: Č. g. Jož. Kolarič, doslej župnik v Kazborju, je bil 1. maja vmeščen za župnika pri sv. Martinu na Paki. — Č. g. Mart. Grobelnik, župnik n* Belih vodab. je 29. apr. umeri. R. I. P.
Desetletnica ljudske kuhinje preteklo nedeljo se je prav lepo obnesla. Ob D. smo s sv. mašo in zahvalno pesmijo Boga zahvalili za dobrote ki jih je tej napravi obilno skazoval iu molili za dobrotnike, za ktere je bila darovana sv. maša. Blage gospe Uršuliuarice so med orgljanjem prav ginljivo pele, za kar jim Bog plačaj. Ob 11 so bili najprej v ljudski kuhinji pogostovani dijaki in učenci, kterih so bili napolnjeni vsi prostori; oilo jih je '200; potem pa je prišlo na versto tudi 200 druzih vsakdamih gostov in ubožnih, med njih 100 g. vit. Lahajnarjevih iz št. Jakopske ubožnice. Da je bilo veselje veliko in splošnja zadovoljnost, to je očitno. Gg. Auer. Recher, Kosler iu drugi so darovali piva in druge hrane. Pri tej priliki se je tudi vidilo, kako blagoserčuo delajo gospe v prid ubožne mladine in sploh revežev v ljudski kuhinji. Zares je to lepo in vse hvale vredno djanje. Počislali so slovesnost pp. on. gg.: Predsednik baron \Yiukler s preblago gospo soprogo, deželni glavar gr. Thurn. mestni župan in mnogi drugi. Posebna zahvala pri vsem tem gre blagoserčnemu gospodu Vinc. Hiibschmannu, predstojniku ljudske kuhinje, ki je bil začetnik in duša vse te vravnave. in niegovi blagi sa-progi. Vsim dobrotnikom poverni mili Bog njihove lepe djanje s časnimi in večnimi dobrotami!
Dobrotni darovi.
Za xtudent0vs'h0 kuhinjo: M. P. 3 gld. — Čast. g. župnik Ant. Kerčon 2 gld. — Č. g. župn. Jan. Tavčar tj gld. — H. D. 50 kr. — C. g. župnik A. Hočevar v Št. Lor. 2 gld. — Č. g. župnik Jož. Kerčon 2 gld. — C. g. župnik Ant. Jamnik 5 gld. — Nekdo 5 gld.
Za sv. Detinstvo: Č. g. župnik B. Bartol 10 gld. — Dečki v Marijanišču 4 gld. 30 kr. — M P. 1 gld. — Po č. g. Gašp. Majeru iz Hinj 5 gld 00 kr. — S Pod-brezja 1 gld. 20 kr. — Č. g. župu. Jan Tavčar 7 gld. Nekdo 13 gld. — Čast. gosp. kapi. Fr. Perpar 10 gld. 55 kr.
Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov: Č. g. Janez Škerjauec 2 cld. — Nekdo 10 gld.
Za sv. Očeta: Soriški farani 4 gld.
Za cerkev v Solunu: M. P. 1 gld.
Za bratovšino N. lj. Gospe: Gpa. A. Korošec 2 gld. (za bandero).
Za pofjorelce na Godešičah: Čast. gosp. župnik Jož. Kerčon 3 gld. — Nekdo 2 gld.
Za varhe Božjega groba v Jeruzalemu: Soriški farani 2 gld. 50 kr.
Za Marijanišče: Čast. gosp. župnik Ant. Jamnik 2 gld. — Čast. gosp. kapi. Fr. Perpar 5 gld. — Nekdo 20 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: č. g. župnik Jan. Tavčar 7 gld. — Iz Komende 69 gld. 30 kr. — S Ftrug 25 gld. — Z Banjeloke pri Kočevji 13 gld. 40 kr. — Z Dobrove pri Ljubljani 39 gld. — Iz Šent-Vida pri Zatičini 30 gld. (Drugi dar. o tem prih.)
Jdgovorui vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani