FOR Freedom AND Justice No. 19 AMERICAN IN SPIRIT SLOVENIAN FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, March 8, 1 988 VOL. XC Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Danes primarne volitve v dvajsetih državah — George Bush v najboljšem položaju, med demokrati pa baje guverner Dukakis WASHINGTON, D.C. — Danes je tako imenovani super torek«, dan, ko bodo v kar dvajsetih zveznih državah, večinoma na jugu ZDA, primarne volitve, ki bodo odločilne za marsikaterega še aktivnega predsedniškega kandidata. Zadnja povpraševanja javnega mnenja v omenjenih državah kažejo dokaj velike premike v priljubljenosti oziroma nepriljubljenosti kandidatov. Tako je med republikanci v zadnjih dneh znatno napredoval podpredsednik George Bush. Po nekaterih anketah, vodi Bush kar v vseh državah in to s precejšnjo prednostjo pred glavnim tekmecem sen. Robertom Dole-om. Prav tako je v zadnjih dneh presenetljivo veliko nazadoval bivši fundamentalistični duhovnik Pat Robertson. Nekateri analitiki predsedniške kampanje sedaj celo trdijo, da Robertsona ni več vzeti resno, čeprav še vedno lahko računa na njemu zelo predano skupino pristašev. Tako zaostaja kong. Jack Kemp, da je splošno mnenje med analitiki, da današnjih volitev politično ne bo preživel m bo prisiljen opustiti svojo kandidaturo. V demokratski stranki je slika bolj nejasna, vendar je nekakšno soglasje, da se bo danes največ izkazal guverner Michael Dukakis, ki računa predvsem na Florido in Texas. Črnski kandidat Jesse Jackson bo ludi dobil veliko glasov, a predvsem od črnskih volivcev v južnih državah, med katerimi dobiva več kot 90-odstotno podporo in so za niegovo kandidaturo posebej navdušeni. V slabšem položaju je najmlajši od kandida-t0v, sen. Albert Gore iz Tennesseesa, ki je ^Janško stavil vse upe na današnje volitve, j* že izgleda, da njegova strategija ni bila naj-b°ljša. Nekateri pa menijo, da se Gore pri-Pfavlja za naslednje predsedniške volitve, 1. 1^92 ali 1996. Precej na slabšem je po anke-jah javnega mnenja kong. Richard Gepardi. Televizijske družbe bodo nocoj obširr Poročale o izidih volitev in seveda preko k< 'Pontatorjev podajale svoje analize o pom nu volitev za posamezne kandidate. Ameriški ekonomski ukrepi zoper Panam Povzročajo težave za Noriegov režim — *a hiša razmišlja o še močnejših koraki Ih RANAMA CITY, Pan. — Včeraj se riši3*0 Ve^ l's0^ uP°kojencev, ki zaradi am p^1*1 gospodarskih ukrepov, podvzetih z< ha re^'m Sen. Manuela Antonia Noriege ^ Olenom, da izsilijo Noriegov padec in v ^ ev Paname k demokratični ureditvi, nis ^Oglj vnovčiti svojih pokojninskih čeko' dol- 01 denar v Panami je namreč amerišl ar’ Reaganova vlada pa je ustavila poš j!e dolarjev v Panamo. Zaradi tega so v: p, e v Panami zaprte že pet dni, trgovir ajaj° izključno za gotovino, več in v< tPajoniCev Pa gotovine oz. dolarjev sedaj n VeC- ZDA računajo, da bo naglo rast« N0r- Sp°darska kriza povzročila odpor zop< gib .8v0> k' brez uspeha išče podporo v dri Pr^vj Zavah, in njegov odhod. Noriega p ihit,.’.da bo vztrajal in roti zoper amerišl rializem. 0btožj[iZa nas,a*a’ k° je ameriško sodiši dhja|cj° Noriego, da je sodeloval s preprc Hlj^amil, tu predvsem kokaina, ki s r°vahi|l *<0*' ka ne mara — terja srce. Narod, ki se ne zna smeja11 svojim napakam in slabostih’ ni ne inteligenten in ne močai1. Smeh je veter, ki razganja ^e' čiste megle in oblake. Smeh il otrok in boter svobode ter calo duše. Ob poslušanju sta rih, obrabljenih šal, smo y največkrat prisiljeno smeja*1’ kot v zadregi, tako kot se of nes smehljajo v Slovenu1’ predvsem v Ljubljani. Ta111 kajšnji Pavliha pravi: Slovch cev že par let ne ločujemo vet na izobražene in neizobraže^’ poštene in nepoštene, preh10, žne in revne, velike in Pavliha jih deli na pametne' neumne. Pameten Slovet1 ima ženo, hišo in avto. NelJ men pa ima vsega po dvoje* Srce — Črpalka Bral sem, da je srce črpa* ki se ne ustavi. Srce je lM; t,a*j (dalje na str. 3) PRED 105 LETI PITTSBURGH, Pa. - Dne 9. marca 1883 je bil rojen na Koroškem g. škof dr. Gregorij Rožman. Resnico je treba poznati, da'bomo škofa Rožmana pravilno cenili in občudovali. Komunisti so med vojno in po vojni do današnjih dni nametali na škofa polno laži. Ker v Sloveniji še sedaj ni svobode, da bi smeli pisati vso resnico o škofu, zato ni čudno, da tudi oni, ki nasprotujejo sedanjemu komunističnemu režimu, še vedno žive in govore o Škofu pod vplivom komunistične propagande. Za razumevanje škofa Rožmana, ki ni bil politik, ampak dušni pastir, je treba poznati njegovo skrivnost, ki ga je vodila skozi vse križe in težave do smrti. Glavna misel te skrivnosti je tale: Škofje Bogu obljubil delati za božjo čast, Bog Pa naj njega ponižuje, kolikor hoče, samo da se nobena duša Po njegovi krivdi ne pogubi. Bog je škofa prijel za besedo m mu naložil težke križe. Ko je postal škof, so ga obdajale temne slutnje, da ne bo umrl v Ljubljani. Čutil je, da se zbirajo hudi viharji. Vernike v pismu 1. 1936 prosi, naj bolijo za mir, da bi nas Bog 2aradi molitev in dobrih del Pravičnih obvaroval grozot, ki sojih doživljali španski katoličani. V pismu duhovnikom 1. *937 pravi: »Ne zapirajmo si °Či! Živimo v času, za katere-velja beseda Jezusova rabljem: ,,To je vaša ura in oblast teme“«. (Lk 22, 53) Škof je čutil, da je oblast teme začela zmagovati. Mnogi 8a niso poslušali; tudi nekateri duhovniki so gledali v njem Prevelikega črnogleda. Kot °stri videc je videl kruto stvar-n°st komunizma, ki se ne bo strašil nobenih razdejanj. Komunisti so videli v njem naj-hujšega idejnega nasprotnika. Kakšen križ za škofa-vidca: ^razumevanje premnogih, 'Polk precejšnjega dela tiska, Podiranje evharističnih križev, °nečaščenje cerkva; v Kranju f3 časa stavk v tovarnah so sli-Ph Škofa, da je zoper Ijud-^o. da je z orožjem podil de-layce itd., itd. Prišla je vojna: Nemci so za-Štajersko in Gorenjsko; jplijani Notranjsko, Dolenj-O- Kdo bi mogel opisati gro- zovitosti Nemcev in Italijanov in s tem križe, ki so jih okupatorji naložili škofu. Že 1. 1941 iz pisma duhovnikom čutiš škofov križ, ko pravi: Vseh bogoskrunstev, ki so se vršila na Gorenjskem pod nemško okupacijo, ni mogoče razložiti samo s človeško hudobijo; tu je delo satana. Nemci so zaprli, pregnali duhovnike, streljali talce, izseljevali v Srbijo, na Hrvatsko, Nemčijo, požigali vasi, pošiljali v koncentracijska taborišča. Zvijačni Italijani niso zaostajali za Nemci: kdo more prešteti tisoče v ječah, na Rabu v koncentracijskem taborišču, streljanje talcev, požgane vasi, tisoče beguncev, ki so pribežali z dežele v Ljubljano? Da je bilo trpljenje za škofa še hujše, so komunisti prekosili s svojimi zločini Nemce in Italijane — s klanji, streljanjem duhovnikov, mater, očetov, mladine, otrok, vse pod geslom: za svobodo naroda. Verni in neverni, tudi komunisti, so iskali pomoči pri škofu. Koliko prošenj je škof poslal na razne oblasti — pa velikokrat brez uspeha. Pri tem pa so ga komunisti dolžili, da je proti narodu, proti svobodi. Za dobra dela, za vse trpljenje, za vso pomoč, ki jo je skušal nuditi, so ga sramotili in končno po zmagi komunizma je bil obsojen kot protina-roden zločinec. Kot da bi se ves pekel zarotil proti njemu. Škof Rožman bi mogel vsak dan brez omejitve s sv. Pavlom ponavljati (2 Kor 11,26): »Mnogokrat sem bil na potih, v nevarnostih pred razbojniki, v nevarnostih pred rojaki, v nevarnostih pred neverniki, v nevarnostih v mestu, v samoti, pred lažnivimi brati; v trudu in naporu, v pogostem bedenju, v lakoti in žeji, v pogostih postih... Kdo je slaboten in bi jaz ne bil slaboten? Kdo se pohujšuje in be mene ne peklo? Če se je treba hvaliti, se bom hvalil s svojimi slabostmi.« Ko je šel zdoma, križi niso prenehali. Ponižanja, obrekovanja, zaničevanja, razočaranja, krivice, laži so se zgrinjale nad njega. Kako je bilo zastrupljeno mišljenje mnogih ljudi v Ameriki proti škofu, naj slu- ■■r m V BLAG SPOMIN OB DVAJSETI OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NASA LJUBLJENA, NEPOZABLJENA MAMA, SESTRA in TETA ROZI CHANDEK rojena FILIPČIČ Izdihnila je svojo plemenito dušo " dne 8. marca 1968. l® si, moja ljuba mama, Je je mili Tvoj obraz. Je je Tvoja skrbna roka, 1 ie delala za nas. Dvajset let je že minilo, kar Tebe od nikoder ni; le v Bogu mirno zdaj počivaj in sveti raj na veke uživaj! Žalujoči: DRUŽINA ®yeland, O., 8. marca 1988. ži kot dokaz satanska laž, ki je prišla iz Ljubljane in jo je objavila čikaška Prosveta avgusta 1948. leta. Kopijo tiste številke imam tu pred seboj na mizi. Tam je bilo tiskano, da je škof Rožman »z lastnimi rokami moril one slovenske ljudi, ki niso hoteli kloniti pred barbarskim okupatorjem, marveč so se borili v vrstah partizanov ali z njimi simpatizirali.« V vsej 1100-letni zgodovini krščanstva med Slovenci ni bilo škofa, ki bi šel skozi toliko gorja kot škof Rožman in verjetno ne bo škofa, ki bi nosil krivice in ponižanja s tako vdanostjo in ponižnostjo kot škof Rožman. Kdaj bo v Sloveniji javno zastavljen poziv vsem komunistom: Priznajte brezpogojno in obžalujte javno svojo krivdo, ki ste jo zagrešili nad slovenskim narodom — laži, ki ste jih naprtili škofu Rožmanu, mučenja in umore vsaj 80 duhovnikov in okrog 50 bogoslovcev, mučenja 300 duhovnikov v komunističnih ječah, tisoče in tisoče brez sodbe pomorjenih, tisoče in tisoče moških in žensk zaprtih po ječah, matere mučene v dežju in mrazu po slavonskih cestah; suženjsko zvestobo morilcu Stalinu; s Stalinom ste podpirali Hitlerja v času, ko smo tisoči bili v nemških ječah; obljubili ste Hitlerju, da se boste borili na njegovi strani proti Anglo-Amerikancem, ako se bodo izkrcali na dalmatinski obali, itd. Škof Rožman ni moril, ni varal, ni kradel, ni ropal, pa ga še vedno napadajo. Med tem ko komunistični morilci kot heroji mirno hodijo po Ljubljani! Vendar! Prišel bo čas, ko bo vsa resnica tudi o škofu Rožmanu objavljena vsemu slovenskemu narodu! poslal: Jože Cvelbar Ameriška Domovina je Vaš list! V LJUBEČ SPOMIN ČETRTE OBLETNICE SMRTI NASE ŽENE, MATERE, STARE MATERE IN PRASTARE MATERE MARY BUBNIČ ki je umrla 8. marca 1984. Mirno počivaj v lihem grobu, kjer ni bojev ne trpljenja, do angelskega klica, k obnovljenemu življenju. Žalujoči: Mož — Frank hčerka — Eleanore Kaporc vnuki in vnukinji pravnuki in pravnukinji Euclid, Ohio 8. marca 1 988. Milovan Djilas govori o Jugoslaviji in ZSSR (Mladika, št. 10, 1987) — Tu-rinski dnevnik La Stampa je prav med vrhunskim sestankom med Reaganom in Gorbačovom objavil intervju z Milovanom Djilasom, ki je tudi tokrat — govoreč o Glasnosti in Perestrojki Mihaila Gorbačova — ponovil svoje gledanje na komunistično partijo, naj si bo sovjetskega ali jugoslovanskega kova. V svojih izjavah je bil bil še bolj la-pidaren in jasen ter je med drugim spodbil mnenje, ki je še dokaj razširjeno na Zahodu, da je Jugoslavija model za izhod iz komunizma, da predstavlja nekakšno srednjo pot med kapitalizmom in sovjet- Mimogrede iz Milwaukeeja (Nadaljevanje s sh. 2) učinkovito kot vsi stroji, kar jih je izumil človek. Utripne 70-krat na minuto, 100.000-krat na dan in 36 milijonkrat na leto. Srce ni večje od ročne pesti in vsako minuto požene po žilah 6-kratno količino krvi, ki jo vsebuje telo (5 litrov). Zato moramo paziti na srce, da preprečimo srčni napad; ne kadi, ne pij in ne jej preveč. Ne jejmo premastne hrane, mesa ali premastnih mlečnih izdelkov. Izogibajmo se jajčnega rumenjaka. Piščanec je bolj zdrav kot jajce. Uživajmo predvsem žita, ribe, zelenjavo, sadje in rastlinska olja. Važno je tudi, da si merimo krvni pritisk parkrat na leto! Igralec Zvonimir Rogoz 100-letnik V Zagrebu je pred kratkim izšla nova knjiga »Mojih prvih sto let«, katero je napisal znani gledališki in filmski igralec, stoletnik, Zvonimir Rogoz. Rodil se je 10. oktobra 1887 v Zagrebu. Igralsko umetnost je študiral na Dunaju. Kasneje je igral na vseh večjih odrih Jugoslavije in tudi v Pragi, kjer je postal filmski igralec. V filmu »Ekstaza« z igralko Hedy Lamar se je Rogoz izkazal kot odličen filmski umetnik. Starejši Ljubljančani se ga dobro spominjamo kot najboljšega Hamleta na odru ljubljanske Drame. Rogoz ima še druge rekorde: osemdeset let nepretrganega umetniškega ustvarjanja je ena, oženil pa se je s 56 let mlajšo ženo Agato, ki mu je pri njegovih 93. letih podarila sina Rafaela. Seveda so tukaj zlobni jeziki prisluhnili po svoje, trdeč, da danes ženske rodijo brez moških. Naj bo kakorkoli, umetniku-stoletniku Zvonimiru Rogozu prijateljske čestitke in vse najboljše želje. A.G. skim sistemom. Kdor tako misli — trdi Djilas — ne pozna Jugoslavije, ne ve, kako je globalna in neozdravljiva naša degradacija, naša gniloba... ...mi smo le zgled, kako v komunizmu ostati in se v njem pogrezniti. Vse ostale komunistične države bodo šle več ali manj po naši poti... vsi se seveda potegujejo za svojo, nacionalno pot, kot svoj čas Jugoslavija, in napovedujejo obnove in samoupravljanje. Toda prav tako se nihče ne odpove monopolu oblasti, obliki vlade, ideologiji vnaprej določene prihodnosti, ki jo lahko spreminja samo vlada ene stranke. Prav tako se temu ni odpovedal Beograd. Zato Jugoslavija predstavlja žalostno prihodnost vseh komunističnih držav. Djilas v intervjuju govori tudi o opoziciji in o razlikah med njimi: Sindikat Solidarnost je v Jugoslaviji nepojmljiv in opozicija ne bo nikoli imela vsedržavnega značaja, če se ji bo sploh posrečilo organizirati se in vzpostaviti stik z družbo — v najboljšem primeru bomo imeli srbsko, hrvaško, slovensko opozicijo... v najslabšem pa bo kot zdaj, ko družba razpada in je odsotna katerakoli paralelna kultura... — stavke v Jugoslaviji nimajo političnega ozadja, so v glavnem ekonomske, kar navsezadnje niti ni slabo v državi, ki je vedno pripravljena, da politično razpade. To je tudi pot, po kateri se Jugoslavija lahko reši komunističnega sistema — nadaljuje Djilas — ko bo liberalna opozicija, zunaj in v partiji, dovolj močna in se bo povezala s tovrstnimi delavskimi gibanji — državljanska vojska ni možna in niti potrebna, saj obstajajo druge poti, ki so bolj učinkovite, kot naprimer češkoslovaška iz leta 68, ali poljska iz leta 80, brez posega Sovjetske zveze bi se eni in drugi brez travm rešili komunizma — morda bo prišel dan, ko Sovjetska zveza ne bo več mogla intervenirati, seveda pa je tisti dan še daleč in noben razorožitveni sporazum ga ne bo približal. Za rešitev iz gospodarske krize, ki jo doživljajo komunistični režimi, ima Djilas preproste recepte: spremembo oblike oblasti z več strankami, ki se potegujejo za oblast — gospodarska lastnina ne sme biti v rokah ene stranke, temveč mora biti konkretno razde-Ijen^ med zasebnike, javni sektor in zadružništvo — potrebni so seveda tudi avtonomna sodna oblast ter neodvisni sindikati. (Konec) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 V družinski lasti že 85 let Dramatsko društvo LILIJA poda igro »Prisega ob polnoči« V nedeljo, 20. marca, ob 3.30 popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. Lojze Škerl Štirideset let Katoliškega glasa (Osebni spomini) Ustanovitev lista Na naslovni strani Katoliškega glasa beremo: Leto XL (štirideset). Prvo številko Katoliškega glasa smo namreč poslali v svet 2. februarja 1949. Nove potrebe, razmere in težave so nas pripravile ali skoraj prisilile, da smo v Gorici opustili Slovenskega Primorca, v Trstu pa Teden. Združili smo goriške in tržaške moči prepričani, da bomo mogli le tako posredovati vsem našim ljudem dobro in odkrito besedo. Ljudje naj bi prišli do globljega spoznanja o naših razmerah, namenih in ciljih. Ustvarili naj bi si jasen pogled na vse, kar nas je tedaj obdajalo. Zavzeli naj bi pravilno stališče in ne nasedali obljubam in smernicam, ki so prihajale od Cerkvi in kristjanom nenaklonjenih ali celo sovražnih strani. Zato smo dali listu ime Katoliški glas: glasno in odločno naj bi oznanjal katoliški nauk z izpričano zvestobo Cerkvi in slovenskim izročilom, ki imajo svoj vir in trdnost v katoliški veri. Želeli smo našim ljudem povedati, kako naj kot kristjani živijo in delajo, da bodo živi in dejavni pričevalci božje resnice in ljubezni. Nismo hoteli biti samo verski list, ker bi to naše obzorje omejevalo in bi morali molčati v važnih političnih odločitvah. Po skoraj 40 letih lahko mirno rečemo, da smo tem zasnovam in smernicam ostali zvesti. Iskali smo pravo pot. Nismo vedno uspeli. A kdo bi se temu čudil? Začeli smo v skromnih razmerah brez poklicnih časnikarjev, a je šlo in še gre, ker nas podpirajo dobri ljudje. List vzdržujejo poleg naročnine darovi in velikodušno ter brezplačno delo naših prijateljev in sotrudnikov. Nasprotovanja in kritike Katoliški glas je s svojo besedo naletel na hud odpor. Kaj vse so v prvih letih nekateri poskusili, da bi dosegli ukinitev lista ali da bi ga odvrnili od začrtane poti! Obtoževali so nas, da s svojim pisanjem napadamo Jugoslavijo. V odgovor bi jim človek svetoval: »Preberite, kar smo mi pisali, in primerjajte, kar danes pišejo v Sloveniji...« Trdili so, da Katoliški glas vodijo in podpirajo neki »begunci« in to je seveda vznemirilo marsikaterega Primorca. Reči moram, da me je ta »obtožba« — če jo smemo tako imenovati — vedno spravljala v slabo voljo. Včasih le list s svojo trdo in premalo premišljeno besedo koga udaril po glavi (med temi sem bil tudi sam), a to je posledica nejasnih okoliščin, v katerih list išče pravi odgovor na zastavljena vprašanja, ki jih stavi zamotano sodobno življenj®. Malo je manjkalo, da se nisva z odgovornim urednikom msgr. Močnikom morala zagovarjati pred civilnim sodiščem v Gorici in morda tudi pred cerkvenim. Nekateri so hoteli, naj bi Katoliški glas imel svojo posebno stran samo za Trst ali da bi celo v Trstu izhajal. Tega nismo sprejeli, ker smo se v Gorici čutili bolj zavarovani pred »radovednostjo« cerkvenih oblasti. Drugi pa so hoteli, naj bo list samo »verski«. Tudi tej vabi nismo nasedli. So taki, ki naš list zavračajo in taki, ki ga z veseljem sprejemajo in berejo in to med preprostimi ljudmi kakor tudi med predstavniki višjih oblasti. Hočejo pač vedeti, kaj mislimo in kaj hočemo. To nam je v veselje in v vzpodbudo. Bodočnost lista Število bralcev, ki jih je na Tržaškem največ, polagoma pada. Vprašujemo se: kje so vzroki? Glavni je gotovo ta, da starejši umirajo, mladi pa le težko vzamejo v roke list, ki ima samo štiri uboge strani, ki bralcev vedno ne zadovoljijo. Današnji človek ne bere veliko. To je splošna tožba, ki velja za vse liste in izdaje knjig. In to ni majhna škoda. Tisti pa, ki so list enkrat zavrnili, ga le težko znova vzamejo v roke, zlasti še, ker list zagovarja božje in cerkvene zapovedi. To pa ni moderno in ne privlačno. Vedno znova se pojavljajo kritike, češ da list ni prav urejevan, da mu manjka jasna zasnova, da je v listu preveč tega in premalo onega, da je pač »poštni nabiralnik«. Kar pride, to sprejme, naj bo dolgo ali kratko. Ne vem, če je treba znova poudariti, da list ne more vseh zadovoljiti, ker hoče biti preprost in ker gradi s sredstvi in ljudmi, ki jih ima na razpolago. Katoliški list menda izdaja veliko skrivnost, da imamo izredno število pismenih ljudi, ki bi lahko priskočili na pomoč, a jim morda manjka dobra volja ali se celo zavedajo, da pisanje v list ni enostavna zadeva. Vedo pa tudi, da za svoj spis ne bodo prejeli nagrade in večkrat niti pohvale. Imamo nekaj pridnih in zvestih sodelavcev, katerim gre vse naše priznanje in zahvala. Na naslovni strani lista je številka XL. To pomeni, da bi morali tisti, ki smo pri listu od vsega začetka, v pokoj. To pa je trenutno nemogoče. Dokler bo šlo, bomo sodelovali. Vedno pa upamo, da se nam bodo pridružili novi sodelavci. Zato pogumno recimo: če je šlo do sedaj, naj gre še naprej! Bratci A D vedo, da izidejo v našem listu mnogi članki, ki jih povzamem iz Ktit. glasa. Ta list, ki ga dobivamo z letalsko pošto in torej sorazmerno hitro po izvirnem izidu, se mi zdi sploh najboljši v vsem zamejstvu. Nekateri odstavki, ki jih je napisal g. L. Škerl o Kat. glasu, bi lahko bdi brez spremembe pike ali vejice napisani tudi za naš list, posebej tu zadnji štiri. Tudi ta list je odvisen od prispevkov denarno neplačanih dopisnikov-prostovoljcev. Tudi v naši širši skupnosti imamo, kot piše Škerl za Primorsko, »izredno število pismenih ljudi...«, ki pa redko ali nikoli nič ne pišejo za objavo. Tako gremo naprej z gradivom, ki prihaja in ki se zdi uredniku primerno za objavo. Ker sem bi! krajši čas lani na Primorskem in se srečal z urednikom Kat. glasa, vem bolj od blizu, s kakšnimi težavami se ta list sooča, to kljub temu, da izhaja sredi bolj ati manj strnjene slovenske skupnosti, ki lahko računa — kar nikakor ni res v Ameriki in Kanadi — na nove in nove rodove slovensko govorečih in čutečih in poleg vsega še slovensko pismenih ljudi. In, kot piše g. Škerl, lahko izide list s 4 stranmi enkrat na teden, naš list pa ob požrtvovalni zvestobi in podpori svojih naročnikov in prijateljev vendar izide še vedno dvakrat na teden. Tudi pri osebju v uredništvu ni dosti razlike. Kot piše g. Škerl, se dosedanji sodelavci Kat. glasa bojijo, da bi ne bilo naslednikov, ako bi šli v pokoj. To sem tudi slišal sam ob svojem obisku v Gorici. Lahko mislimo, da bi se v skrajnem primeru le pojavil kdo ali kakšna skupinica, da bi se list nadaljeval, a morda tudi ne. Isto je tu pri našem listu. Dejstvo je namreč, da je urednik edini človek v našem podjetju, ki sploh dovolj obvlada dovolj slovenščine, da izvršuje uredniško delo, poleg tega pa sam brez druge pomoči postavlja vso slovensko gradivo za obe tedenski izdaji, sam izbere iz drugih listov gradivo za objavo, sam dela vse slovenske strani. Za to sem seveda plačan, zato tega ne smatram za nekaj izjemnega. Vendar želim pa opozoriti, da sem zaradi tega na to delo tudi vezan in mi ni znano, ako bi se odločil, da to mesto zapustim, kdo bi bil tisti, ki bi se pojavil in bil pripravljen in poleg tega vsaj toliko zmožen kot sem jaz, da list še izhaja. Razmere so pač takšne, da ako imam razne obveznosti, ki me vzamejo iz pisarne za dan ali dva, moram spremeniti čas izida posamezne številke. Tako bo na primer zadnji teden tega meseca, ko grem na konferenco na Indiani univerzi in bom vodil sekcijo, ki se bo ukvarjala s slovensko tematiko. Ker moram oditi že v četrtek popoldne, bo tista petkova številka (25. marca) pripravljena že prejšnji četrtek dopoldne. Lani smo morati spremeniti čas počitnic, da sem lahko sodeloval v Dragi. Dobro vem, da so nekateri bralci nezadovoljni s tem ali onim v zvezi z našim Ustom. A ne morem pomagati. Svojega gledanja na svet ne bom pri tej starosti spremenil, tisti, ki želijo to ati pa ono izboljšanje, so vabljeni, in to vljudno, da sami prispevajo objavljivo gradivo. Rudolph M. Susel MALI OGLASI FOR SALE Miscellaneous houshold articles. Heavy-duty Mixmaster with bread hook, reg. price $175, sale $100; 2 yr old contour electric chair, converts into bed - cost $ 1 000, selling for $600; new grain finish din. rm. set, $350; many pieces liv. rm. furniture - good price; kitchen set with 4 chairs - $50; mattresses & box springs for twin beds; Grand stove - $50; Caloric stove - $100; Zenith color TV, 1 '/2 yrs old, cost $350, sale price $ 1 50. Call 531-1614 bet. 6 & 9 p.m. (19-22) Bakery Help Needed Young woman, who likes to work with people. Flexible hours. Call 481-5670. (19-20) BLAUTY SHOP FOR SALt Call 481-0775 after 6 p.m. (x) Retired Couple Needed To live in Funeral Home, t° answer phones and doors. N.E. Cleveland. Call 531-0447 (19-22) Hiše barvamo zunaj in znO' ttaj. Tapeciramo. (We wall' paper). Popravljamo in del3' mo nove kuhinje in kopalnic® ter tudi druga zidarska ir1 mizarska dela. Lastnik TONY KRISTAVM* Pokličite 423-4444 (X> (MA t l (Hit.ASI so mat na Str. <>) O papeški okrožnici (Nadaljevanje s str. 2) veli smo tragično skušnjo dveh svetovnih vojn, načrtovano in deloma doseženo uničenje celih narodov in grozečo nevarnost atomske vojne, kar vse je zamenjalo prejšnji optimizem v povsem upravičen strah pred usodo človeškega rodu. Sam ekonomski proces se je znašel v krizi. Ogromni tehnološki napredek zadnjega časa nikakor ne jamči, da bo prinesel svobodo iz vsakega suženjstva. Ravno nasprotno: če vsega napredka ne bo vodila moralna odgovornost in orientacija kproti službi tega napredka celotnemu človeštvu, se vse skupaj utegne izcimiti v pravo opresijo človeka. Ce bi zgornji površni prikaz slike o socialnem položaju na svetu, ki jo je v svoji okrožnici, imenovani Solicitudo rei socialis — Socialna zaskrbljenost (Cerkve) narisal Janez Pavel II., bi njegove misli strnil v eno osrednje jedro: obžaluje in obsoja globok prepad socialnega stanja med industrijsko razvitimi in razmeroma bogatimi državami na svetu in onimi skrajno revnimi narodi tretjega sveta (v južni Aziji, Afriki in Latinski Ameriki); za to stanje pa dela odgovorno blokovsko politiko obeh sovražnih svetovnih velesil v prvi vrsti, ki delita svet v dva tabora in s svojo rivalnostjo onemogočata v siromašnih deželah skupno in enotno prizadevanje za izboljšanje njihovega obžalovanja vrednega položaja. V tem delu svetu vodita razdiralno politiko sebičnega imperializma, kar dela svetovni socialni in gospodarski položaj nevzdržen. Obe velesili dela odgovorni do iste stopnje, kar seveda povzroča v Ameriki znatno kritiko papeževega stališča. Ze se je oglasil z ostro obsodbo znani in vodilni komentator lista The New York Times, bivši pisec govorov nekdanjega predsednika Nixona, William Safire, češ, da papež meče obe velesili, Ameriko in Sovjetsko zvezo, v isti koš, kar da je krivično. Pri tem se sklicuje na dejstvo, kako ima Amerika odprte roke za pomoč potrebnim in koliko v ta namen žrtvuje, kar je res, dočim Sovjetija za tako pomoč nima smisla. Toda papež ne govori o usmiljenih srcih enih in drugih na privatnem sektorju socialnih akcij, marveč o uradni, vladni politiki obeh dežel in to politiko dela odgovorno za neznosno socialno stanje na svetu. Obema očita imperialistično, razdiralno vmešavanje v notranje zadeve ubogih narodov iz samoljubnih, egoističnih ideoloških in izkoriščevalskih nagibov, namesto složnega in sporazumnega napora za izboljšanje trde usode nerazvitih dežel. Prihodnjič bom na tem mestu orisal, kako papež sodi o vlogi Cerkve v tej zadevi iz religioznega in zlasti moralnega stališča, in kakšni so njegovi pogledi na bodoči razvoj. L. P. Kanadska Domovina Nikolaj Tolstoj prosi za nadaljnjo pomoč (TORONTO, Ont. — V pismu, ki nosi naslov »Appeal for the Forced Repatriation Defence Fund«, Nikolaj Tolstoj razlaga okoliščine, ki so privedle do tožbe od strani lorda Aldingtona (nekdanjega brigadnega generala Tobyja Lowa, šefa glavnega stana 5. korpusa britanskih sil na Koroškem) proti Nigel (Va-ttsu in, na željo in zahtevo Tolstoja, tudi proti njemu. Kar sle-di, je na grobo prevedena prošnja Nikolaja Tolstoja za nadalj-no in še znatnejšo pomoč. O. M.) »Ko je Jezus izstopil, je zagledal veliko množico; zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel mnogokaj učiti«. (Marko, 6, 34) S temi evangeljskimi besedami je na nedeljo, dne 3. ju-n'ja 1945 pričel svojo pridigo i Rev. Kenneth Tyson, vojaški I duhovnik 8. Argyll & Sutherland Highlanders v Lienzu v Avstriji. V drugem tednu meseca mala 1. 1945 so britanske vojaške sile v Avstriji sprejele predajo več desettisočev Kozakov, Belorusov, Slovencev, Hrvatov, Črnogorcev in Srbov. Ti so sestavljali vojne ujetnike in begunce, ki so se zatekli na Koroško, in med katerimi je bilo veliko civilistov, zlasti žena in otrgk. Koncem meseca maja in v začetku junija, je bila večina teh izročena Stalinu in Titu. Pri vračanju so angleške vojaške oblasti uporabile brutalno silo in prevaro. Številni od vrnjenih so bili nemudoma pobiti, tako da so njihovi angleški spremljevalci lahko videli in slišali, kaj se z njimi godi. Pretežna večina ostalih je pozneje umirala počasne smrti v zloglasnih sovjetskih kazenskih taboriščih ali pa bili masovno poklani z nepopisno brutalnostjo od Titovih rabljev ali izginili v zloglasnih jugoslovanskih »smrtnih marših«. To so sedaj dobro znana dejstva. Pri tem pa ni nobenega dvoma, če bi slične operacije izvedle sovražne čete in bi te potem padle v roke zaveznikom, bi se jih obtožilo in kaznovalo kot izvrševalce vojnih zločinov, medtem ko do danes za prav taka dejanja na zavezniški strani nihče ni bil grajan, še manj pa kaznovan. Kosti nebogljenih vrnjenih žrtev so do današnjega dne zakopane v neoznačenih masovnih grobovih v Kočevju, Teharjih in drugod po Jugoslaviji, ali pa so bili hrana volkovom ali ostale zamrznjene v večnem ledu na sibirskem severu nad sedemdeseto paralelo. Nihče za to ni pripravljen sprejeti odgovornosti; nihče za to ni bil kaznovan, izrazil obžalovanje ali poskušal popraviti storjeno krivico. Za kazen je itak že prepozno in zaradi legalnih zaprek tudi neizvedljivo. Saj nič ne more pobite vrniti k življenju in popraviti grozno krivico. Kljub temu pa dejstvd, da ti nezaslišani zločini ostajajo nepriznani in spomin na vrnjene žrtve ostaja izročen pozabi, pomeni to žalitev mrtvih, obenem pa težka in sramotilna rana, prizadeta preživelim, tako sorodnikom pomorjenih, kot njihovim sorodnjakom. Četudi se pri tem odkriva velika brezbrižnost, je vendar velik del ljudskega mnenja v zahodnem svetu globoko vznemirjen zaradi nadaljnjega prikrivanja te zgodbe, ki vsebuje isto mero tajnosti kot nepopisne tragike. Večina ljudi smatra za odvratno, da so britanske sile v trenutku zmage nad (dalje na str. 6) Jubilejni koncert v Torontu TORONTO, Ont. - Torontski zbor »Lantje na vasi« se pridno vadi in pripravlja za njegov vsakoletni pomladanski koncert. To bo njihov 10. koncert, zato bo »jubilejni«. Podali ga bodo na Cvetno soboto ob 7.30 zvečer, 26. marca, v cerkveni dvorani na 739 Browns Line. Pevci nam bodo pripravili spored lepih slovenskih narodnih in umetnih pesmi, pa še prizor ali dva dodali. Do sedaj so še z vsakim koncertom zadovoljili poslušalce, za ta jubilejni koncert sc pa še posebno vestno pripravljajo. Tudi številčno bo največji letošnji zbor. Po koncertu bodo na razpolago okrepčila v kuhinji in v baru. Torej, dragi ljubitelji slovenske pesmi v Kanadi in Ameriki, pridite v soboto 26. marca ob 7.30 zvečer in napolnile dvorano. Ne bo vam žal! L.K. POSLUŠAJTE, STICANI! HAMILTON, Ont. — Stiška bazilika je bila v zadnjih letih Prenovljena in ozaljšana. Na stropu in v kupoli so odkrili freske in jih obnovili. Prižnica (čeprav je ne uporabljajo) je lepa R°t tabernakelj. Razkošen lestenec pod kupolo je nekaj edinstvenega. Če sedaj kaka stvar v cerkvi vpije po preno-so orgle. Sedanja orgelska omara v Stični je še iz leta 1650. Na koru stoji torej že nad 330 let. Da so jo črvi v tolikih letih dodobra obdelali, je razumljivo. Cerkev v Stični je bila prvotno namenjena samo mehi-hom. Orgle so spremljale meniško petje psalmov, zato ni hilo potrebno, da bi orgle bile velike. Leta 1 784 je bil samo-stan razpuščen, v Stični pa je bila ustanovljena župnija. Hovo župnijo so ustanovili tako, da so ji dodelili nekaj vasi šentviške in nekaj iz višnjegorske župnije. V novi župniji bilo malo ljudi, ki se povrh vsega niso čutili povezane s Stično. V takih razmerah si nova župnija nikakor ni mogla 0rr>isliti novih, večjih orgel. Po 1 14 letih so se v Stično zopet vrnili beli menihi. ^ravno so zadevo uredili tako, da je Stična še naprej ostala *uPnija, priključena pa je bila obnovljenemu samostanu, ^bslej je življenje menihov in vernikov teklo vzporedno. Skoda, ki je bila storjena samostanu in cerkvi v sto etih odsotnosti belih menihov, se ni dala popraviti v nekaj et'h. Po malem so pa le uspeli, da je cerkev sedaj lepo ob-n°vljena in jo radi hodijo občudovat od blizu in daleč. . Sedaj so na vrsti orgle, ki so trenutno največja pomanj-1'Vost veličastne bazilike. Doslej so bile pnevmatske, obeljene pa bodo mehanske, ker je ta sistem kvalitetnejši. reba bo narediti toliko registrov, da bodo orgle lahko ob-adale ves prostor velike cerkve. Ljubljanska stolnica ima ^ registrov, pri frančiškanih 44, pri sv. Jakobu 42, na ^zjah 47. Stična naj bi imela najmanj 30 registrov, da 0c*° lahko obvladale prostor bazilike. t Vsak register stane deset tisoč nemških mark, kar je p, ba pomnožiti s 30, ker bi radi imeli orgle s 30 registri. ?recejšnja vsota za majhno stiško župnijo. Ker bodo orgle l^tično tudi velika kulturna pridobitev, nas vabijo k sode-k ar>iu. To njihovo željo po sodelovanju posredujem naj-J ''sem stiškim rojakom, potem pa tudi onim iz šentviške v'šnjegorske fare ter seveda vsem dobromislečim dušam Atheriki in Kanadi. S ^enar lahko pošiljate naravnost v Stično (tako ne bo Dr if'a 'evica kaj je dala desnica). Kdor pa ga želi poslati nnHnioonoricj Hr»Kil -rzx wcoL Har riotrHiln Iz i rru i . v. Podpisanega, bo dobil za vsak dar potrdilo, ki mu ž|'° Pri Income Tax. ^ai živi Stična vas odlična! Karel Ceglar sdb 125 Centennial Norih Hamilton, Ontario Canada L8K 1H8 Toronto, Ont. IZ LOVSKE TORBE Moose banket: Tradicionalni »Moose banket«, katerega že 28 let prireja Slovenska Telovadna Zveza, se je letos vršil 23. januarja v Slov. domu na Rape Ave. Dvorana je bila polna, družba zadovoljna, igrali so priznani »Veseli Alpinci«. Lovsko večerjo je pripravila ga. Hace s pomočjo ge. Dolenc, musovo meso je daroval Toni Celar, jelena pa Frank Grmek. Med gosti je bilo zelo veliko inteligence, kakor tudi športne družbe, slovenske in kanadske. Starosta Peter Golobič je večer otvoril s kratkim nagovorom in se tudi zahvalil vsem, ki so doprinesli k temu lepemu večeru, nato pa predal besedo inž. Grmeku ob vrnitvi v Kanado. Frank Grmek je izrazil svoje veselje, da je spet med svojimi prijatelji v varni Kanadi, nato pa je v nekaj besedah povedel goste v azijske džungle in med lovske prijatelje, kristjane v Bangladešu. Frank je celo predstavil v dvorani dva lovca iz Chittagonga, ki sta lovila leto dni nazaj z njim v Bangladešu. Dr. Peter Klopčič je molil lovsko molitev. Med odmorom sta Peter Golobič in Oskar Koren razdelila pokale številu zmagovalcev STZ tekem v letu 1987 in sicer: smučarski tek, streljanje in lovske pokale. Nato je nastopila plesna skupina »Šmarnica« v narodnih nošah, katero sta organizirali Francka Žejn in Metka Škulj. Večer se je zaključil pozno v noč ob zvokih priljubljenega orkestra. Smučarski tek: Zaradi pomanjkanja snega se tekme določene za 31. januar niso mogle vršiti. Tekme v smučarskem teku so se torej vršile 14. februarja v Mt. Albertu, 3 km južno od Zephvrja, na Grmekovi farmi. Proga je bila dolga 8 km, vila se je čez drn in strn skozi gozdove, livade in močvirja. Naj omenimo pri tem, da je smučarski tek najbolj zdrava zimska panoga, saj krepi poleg nog, tudi srce, pljuča, prsno in ročno mišičevje. To je tudi lovski šport; izkušeni lovci dajejo prednost smučam namesto krpljem, ko sledijo zajce in tudi muse, če je to zaradi velikega snega potrebno. Smučarski tek je tudi slovenski šport, saj je bil poznan že v Valvazorjevih časih po bloških planotah. Naš priznani smučarski tekač je bil preminuli Frank Jerman, ki je zastopal Argentino na številnih tekmah in olimpijadah, in ki je postal ključna osebnost argentinskega zimskega športa. Bil je tudi član svetovnega olimpijskega odbora. Njegovi sinovje častno predstavljajo Argentino še danes. Nabralo se je kar precej tekmovalcev do 2.30 popoldne, ko je načelnik Oskar Koren začel tekmovanje. Kar kmalu se je razvila ostra borba v tistem Zephvrskem gozdu, čez ravnine, močvirja in temne gozdove. Gozdna proga ne dopušča širine, katera je potrebna za »skate method« ali Tikkonen stil, treba je bilo veliko prisotnosti duha med gostimi cedrami in grmovjem, da je vsak najhitreje hitel skozi. Uvrstili so se takole: Mladina: 1. — Jurij Konje 2. — Karl Opresnik 3. — Andrej Škulj 4. — Marki Drnovšek 5. — Gusti Konje Članice: 1. — Nežka Škulj 2. — Julija Konje 3. — Ančka Opresnik 4. — Nora Burnett 5. — Slavka Prelogar Člani: 1. — August Konje 2. — Frank Grmek 3. —Oskar Koren 4. — Peter Grmek 5. — Jaka Opresnik 28 min 35 sek 32 min 10 sek 58 min 59 sek 1 ura 30 min 34 sek 35 min 58 sek 36 min 40 sek 40 min 33 sek 1 ura 9 min 5 sek .d .632 26 min 5 sek 26 min 50 sek 27 min 37 sek 27 min 40 sek 41 min 45 sek Zima: Letošnja zima je vsekakor dobrodošla divjadi. MNR predvideva skoraj 100% ohranitev divjadi letošnjo pomlad. Zlasti južna čreda jelenov (whitetail deer - Virginia) se bo zelo okrepila. »Selective harvest«, katero že 10 let propagira MNR, je začela roditi uspehe. Letos bo skoraj vsak dobil odstrel za košuto. MNR ocenjuje število jelenov v Ontariju za 200.000 in odstrel le 40.000, to je 20%, lovcev je pa 125.000. Po mnenju je jelenov preveč za hrano, katero nudijo ontarijski gozdovi. Preizkus v Novi Zelandiji, kjer so jeleni (red stag) uničili cele pokrajine, ker so se preveč naplodili, kaže, da je treba pravilno gospodariti, da se-ohrani gozd in žival. V severnem Ontariju je NOTO (North Ontario Tourist Organization) izzvala s predlogom premierju Petersonu, da (Dalje na str. 6) Kanadska Domovina Nikolaj Tolstoj prosi za nadaljno pomoč (Nadaljevanje s str. E>) barbarskim nasprotnikom bile pripravljene žrtvovati veliko število mož, žena in otrok, ka-'ere so izročile totalitarnim silam v vednosti, da so jih s tem »obsodili na suženjstvo, mučenje in smrt«. Do nedavnega je izgledalo, da bo ta ostudna epizoda morda nezabeležena šla v zgodovinsko pozabo. Zdaj pa je nepričakovano dramatičen razvoj ponudil priliko, da se stvar razčisti. Spomladi 1. 1987 je Mr. Nigel Watts na široko razpečal dve strani dolgo privatno izdano pismo z naslovom: Vojni zločini in vodstvo Winchester Koledža. Tekst tega pisma na kratko prinaša obtožbe v zvezi z odgovornostjo direktorja koledža lord Aldingtona (bivšega brigadirja gen. Toby Lowa) za direktive britanskih vojaških operacij v zasedeni Avstriji v maju 1945, katerih posledice so bile smrt, mučenje, zapori in suženjstvo za desettisoče Kozakov in jugoslovanskih vojnih ujetnikov in beguncev v rokah Stalinove in Titove varnostne službe. Med temi žrtvami je bilo veliko civilistov, predvsem žena in otrok. Poleg tega pa je bila celotna operacija očitno v nasprotju z mednarodnimi zakoni in v vseh ozirih namenoma v nesoglasju z izrecnimi navodili, izdanimi od vrhovnega poveljstva zavezniških sil, ki je takrat reflektiralo uradno britansko in ameriško politiko. Pismo je bilo zaključeno z vrsto specifičnih vprašanj za lord Aldingtona, na katere pa do danes še ni odgovoril. V stvari sem pismo sestavil in napisal jaz in vsebuje kratek pregled gradiva, ki sem ga bil objavil že predhodno v Angliji, v Združenih državah in po drugih deželah zadnjih deset let. Med te spadajo »Žrtve Jalte« (1978), »Stalinova tajna vojna« (1981), »Celovška zarota« (Encounter, maj 1983) in »Minister in pokoli« (1986). Vse te publikacije so bile raz-pečene po vsem svetu, a niso sprožile kakršnegakoli sodnega postopka proti meni. Ob priliki razširjanja omenjenega pisma pa se je lord Aldingtonu zdelo potrebno, da je pri sodišču vložil tožbo zoper Mr. Wattsa. Ob dejstvu, da je to v zvezi s pismom, ki sem ga jaz napisal, so moji odvetniki (messrs. Rubinstein Callingham) pisali odvetnikom lord Aldingtona z zahtevo, da v vloženo tožbo vključijo tudi mene kot avtorja pisma. Ker take privolitve s strani lord Aldingtona ni takoj bilo, so mi na mojo željo moji odvetniki izdali sodnijski poziv kot soobtožencu. Lord Aldington je na to končno pristal malo prej predno je bil moj sodnijski poziv razglašen in izdaj skupaj z zapriseženim afidevitom v podporo moji prošnji. Tako sem sedaj skupaj z Mr. Nigel Wattsom na podlagi vsebine pisma tožen za »obrekovanje«. V najino obrambo je bil izdan zagovor z izjavo, da je vse, kar v pismu stoji zapisano, dejansko in vsebinsko resnično in iskren komentar, ter snov javnega zanimanja. Messrs. Rubinstein Callingham bodo ostali vodilni odvetniki in legalni svetovalci za obrambo. Izid pri tem spornem vprašanju je sedaj skupni nastop pred sodiščem, kjer bo prvič ta nezaslišana tragedija izpostavljena javni preiskavi in sodnijski razpravi. Veliko število prič se je že javilo — tako britanskih kot iz vrst preživelih vrnjenih žrtev. Brez dvoma bo ta proces omogočil, da bo svet zvedel še več kakor je do sedaj znanega o skrivnostnem ozadju povojne tragedije, ki je po vseh merilih ena največjih strahot povojne dobe. O teh stvareh sem že na dolgo pisal v preteklosti in čutim močno potrebo, da se resnica dožene. Iz teh razlogov sem bil pripravljen podpreti Mr. Wattsa in, v svoj osebni rizik postati soobtoženec,- brez da bi bil k temu prisiljen. Vendar je potrebno, da za nadaljne vzdrževanje odločne obrambe zberemo precejšnjo vsoto denarja. Taki procesi so namreč silno dragi. Pri tem se je treba tudi zavedati, da je lord Aldington mož precejšnjega bogastva in da jaz v primeri z njim s svojimi finančnimi viri niti blizu nisem. Brez dvoma pa bo vse svoje bogastvo riskiral, ko se gre za njegov sloves in ime, pa naj bo izid že kakršenkoli. Moral pa bi se zavedati (kot se jaz) velike vznemirjenosti, s katero je svetovno javno mnenje sprejelo to tragično in izdajalsko epizodo. Zato z zaupanjem pričakujem, da se bo dalo zbrati zadostno vsoto denarja z javno nabirko. Seveda je silno važno, da obramba ne bo prisiljena iti na razpravo brez zadostnih finančnih sredstev. V ta namen in, da se prepreči tak slučaj, je bil ustanovljen ta sklad pod imenom »Forced Repatriation Defence Fund<^. Za administracijo sklada skrbi šest zaupnikov: angleški, ruski, slovenski, hrvaški, srbski in ukrajinski. Račun je nume-riran 12360794 in registriran pri messrs. Child & Co., 32 St. Giles, Oxford 0X1 3ND England. (Tu naj pripomnim, da je za Severno Ameriko pooblaščen za slovenski del sklada g. Ivan Palčič, prispevke za sklad pa bom še naprej nabiral tudi jaz, denar pa se bo v imenu Slovencev skupno pošiljal na račun, ki je zgoraj omenjen. Op. O. Mauser). Na zadnji strani pa Tolstoj navaja imena pokroviteljev tega javnega poziva za o-brambni sklad. (Op. ur. AD: Ta imena so že bila objavljena v poročilu izpod peresa I. Palčiča, čeprav so tu in tam dodatni podatki v g. Mauserje-vem članku. Nimam pa namena objavljati dve verziji istih prošenj. Bolje bi bilo in tudi priporočljivo, da bi se nabiralci za ta sklad domenili, kdo bo pošiljal oziroma zadevo razčistili tako, da bodo poročila drugačna. Dejansko smo objavili veliko gradiva o tem skladu, več kot vsi drugi slovenski listi skupaj, mislim, in bomo nabirko podpirali tudi v bodoče, ne bo pa postala tedenska ali mesečna rubrika brez novih podatkov ali poročil o razvoju sodnega procesa samega. r.m.susel) Četudi so pokrovitelji tega poziva složni v obsodbi operacij, katere se na splošno smatra za »posebnost« v analih polpretekle britanske vojaške zgodovine zaradi brutalnosti in izdajstva, ki se jih je rabilo, niso ne oni ne kak drug podporniki obvezani tolmačiti dogodke, o katerih se govori. Da, celo v mojem lastnem izkustvu sem ugotovil, da neprestan dotok novih dokumentov in pričanje očividcev, odkar je izšla knjiga Minister in pokoli, zahteva neprestano novega IZ LOVSKE TORBE (Nadaljevanje s str. 5) naj vlada odredi izključno pravico tej organizaciji za rabo številnih gozdarskih poti v svrho podpore turistični organizaciji, ogorčen protest. Po takem predlogu bi bil dovoljen dostop publiki le preko »Tourist’s Outfitters«, ki v to svrho rabijo državno zemljo in s tem služijo lepe denarje. OF A H (Ontario Federation of Anglers & Hunters) se je pritožila pri vladi glede tega, da naj bo dostop do severnih gozdov odprt tudi navadni javnosti, ki plačuje davke in vzdržuje deželo, in ne le nekaterim turističnim družbam. V interesu vseh lovcev, ribičev in naturalistov, tudi naših slovenskih lovskih društev je, da podprejo OFAH, ker ta organizacija zastopa njihov interes. OFAH vseskozi pomaga MNR pri ribiškem in lovskem gospodarjenju in mi zares priporočamo, da tudi naši lovci postanejo člani te koristne organizacije. Borut ocenjevanja številnih dokazov. Nikolai Tolstoj Januar 1988 Kako potekajo priprave na zgodovinski proces Zaradi ogromnega števila dokumentov, pričevanj velikega števila očividcev in drugega gradiva, ki se mora pregledati in uveriti, priprave za sodno obravnavo le počasi napredujejo. Po mnenju Tolstoja samega bo do tega prišlo čez kakšno leto in da bo proces trajal od 4-6 tednov Tako si vsak lahko predstavlja, kako veliki stroški bodo s to obravnavo. Tolstoj je prepričan, da bo pravda dobljena, če bo zmožen finančno vztrajati, kajti dokazov je toliko, da jih sodišče ne bo moglo zavrniti. Zmaga pred angleškim sodiščem bi tudi za nas slovenske begunce pomenilo veliko moralno zmago in bi tako s podporo Tolstoja doprinesli velik delež k resničnemu beleženju naše polpretekle zgodovine, katero sedaj komunisti po svoje tolmačijo in obdelujejo. Zato je važno, da s podporo ne prenehamo, dokler sodišče ne bo izreklo svoje zadnje besede. V sklad Nikolaja Tolstoja sem zadnje čase dobil darove še od sledečih: N.N. $20 Matija Slak $50 Andrej Pučko u.S. $20 Ciril Preželj $20 Lojze Mlakar $150 Vsem in vsakemu posebej prisrčni »boglonaj« in lep pozdrav! Otmar Mauser Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) danes pop. od 2. do 4. in zv. od 6. do 8. Felix J. Kovačič V petek, 4. marca, zvečer je v Richmond Hts. bolnišnici po dolgi bolezni umrl 77 let stari Felix J. Kovačič, vdovec po pok. ženi Anne, roj. Strebeck, brat Frances Rolik, Vide Habjan, Williama, Josephine Mo-carski, Dorothy in že pok. Alberta, stric in prastric, zaposlen kot šofer tovornjaka pri Drenik Distributors več kot 25 let, do svoje upokojitve 1. 1972. Pogreb bo iz Grdinove-ga zavoda na Lake Shore Blvd. danes dopoldne, v cerkev sv. Marije Magdalene ob 10., od tam na pokopališče Vernih duš. Joseph H. Mendoza V soboto, 5. marca, je v Richmond Hts. bolnišnici umrl 70 let stari Joseph H. Mendoza, mož Alice F., roj. Sluga, oče Mary Ann Nagle (Kalif.), Richarda in Katherine Šemo, 2-krat stari oče, brat Rose Nelson in Louise Vierra (obe v Kalif.) ter že pok. Frances Pontes, veteran druge svetovne vojne, zaposlen do svoje upokojitve kot oskrbnik pri Mayfield High School, član KSKJ št. 169. Pogreb bo iz Gr-dinovega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Vernih duš. Julia Koznik V soboto, 5. marca, zgodaj zjutraj je umrla 90 let stara Juha Rožnik, rojena Rozman, vdova po pok. možu Franku Rožniku in pok. Franku Do-berdruku, mati Franka in Alfreda Doberdruka ter že pok. Henrvja Rožnika, 6-krat stara mati, 8-krat prastara mati, brat in šest sester je že pok. Pokojnica je bila rojena na Trebnjem, Slovenija, 16. feb. 1898. Bila je članica ADZ št. 6, Oltarnega društva pri Sv. Jeromu in Kluba slov. upokojencev na Waterloo Rd. Pogreb je bil v oskrbi Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, 7. marca, s sv. mašo v cerkvi sv. Jeroma. Pokopana je bila na pokopališču Vernih duš. Frank Gospodaric V Jolietu, 111. je v torek, L marca, umrl Frank (Cookie) Gospodaric, ki je bil zelo aktiven v lokalni politiki in v KSKJ, saj je služil kot član finančnega odbora glavnega odbora KSKJ polnih 44 let, od 1927 do 1970. Pogreb je bil 4. marca v Jolietu. Katherine Cicirelli Dne 4. marca je v Hillcrest bolnišnici umrla 76 let stara Katherine Cicirelli, rojena Hotham v Youngstownu, vdova po 1. 1972 umrlem Orlandu, mati Geraldine (dr. Frank) Mršnik in Rolanda (pok.), 7-krat stara mati, 7-krat prastara mati, sestra Marie Riley, Johna Johnsona, Anne Mae Van, Gunnara Johnsona in Roberta Johnsona (pok.). Pogreb je bil 7. marca iz Želcto-vega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Jeroma in od tam na pokopališče Mentor. MALI OGLASI Izkušeno varovalko otrok iščem. Na mojem domu. Nekadilka, starejša od 28 let, z zanesljivim prevozom. Otroka, stara 1 in 3 leta. Poln* čas čez dan. Richmond HtS' okolica. Kličite 692-2345 P° 8. zv. (16-191 Experienced Baby Sitter Needed. In my home. Non-smoker. Over 28. Reliabl® transportation. 2 children, ^ and 3. Full time, days. Rio*1' mond Hts. area. Cal 292-8412. (16-19’ Help Wanted Transmission and motor dis mantler. Willing to train. 9^ Addison Rd. Call 391-7900. (19-201 For Kent 2 bdrm house. St. Vitd® area. Responsible aC*u .4 only. No pets. Call 541-08 after 1 p.m. ,, (18-21> For Rent St. Vitus area. 4 rooms, oP $ 1 30 a month. Call 943-05 or 481-0812 after 6 p.m- , (1 8-21 Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-žnar; preds.: Joseph Baškovič; pod-preds.: Joseph Hočevar; taj.: Albin Orehek. 18144 Lake Shore Blvd., tel. 481-1481; blag.: John Turek. Nadzorniki: Mary Hodnik, James Debevec, Stan Martinčič; vratar: Frank A. Turek. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti: Joseph Hočevar. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo ob 10:1 5 dopoldne pod cerkvijo sv. Vida. Mesečni asesment se prične pobirati pred sejo in tudi 25. januarja in 25. julija od 6. do 7. ure zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. V slučaju bolezni naj se bolnik javi tajniku, da dobi zdravniški list in karto. Društvo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebel; preds.: Joseph L. Fortuna; pod-Preds.: Isabelle Godec; taj.: Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, tel. 524-5201; zapis.: Mary Ann Sray; blag. James T. Weir, 1 5052 Rochelle Dr., Maple Hts., OH 44137; nadzorniki: Anthony B. Lausche, Olga Sray, Vir-9inia Fortuna; zastopnika za SND na E- 80. St.: Joseph Fortuna, Ralph Godec; zastopnika za SND na Maple Hts.: Joseph Fortuna in Ralph Gobec; zastopnika za atletiko in »booster« klub: Joseph Fortuna in Ralph Godec. Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in br. F. Jelercic. Seje so na 25.-ega v mesecu v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob 7-30 zv. Novi člani sprejeti od rojstva do 60. leta starosti. Bolniški ssesment je 65 centov na mesec in Plačuje $7 bolniške podpore na te-ben, če je član bolan 5 dni ali več. Sojaki v Nevburgu, pristopite v društvo sv. Lovrencal Društvo SV. ANE št. 150 Duhovni vodja: Rev. Anthony Re-bol; preds.: Angela Winter; pod-Pteds.; Helen Krofi; taj.: Josephine 'Vinter, 3555 E. 80. St.; blag.: Lau-ra Berdyck. Nadzornice: Anna Win-,er. Theresa Zupančič, Helen Krofi; *8Pis.: Katherine Zabak; zastopnica ?a SND na E. 80.: Laura Berdyck; *astopnica za SND na Maple Hts.: ^slen Krofi; zastopnici za Federaci-!*' Angela Winter in Josephine Inter. Zdravniki: Vsi slovenski in ru2inski. Seje so vsaka prva sreda ^ mesecu ob 2.30 popoldne v šolski v°rani šole pri Sv. Lovrencu. Draštvo SV. MARIJE MAGDALENE št. 162 Duhovni vodja: Rev. Joseph Bo-nar.' preds.: Frances Nemanich; PPbpreds.; Anna Zakrajšek; taj.: ^arV Ann Mott, 760 E. 212 St„ j£clib, OH, tel. 531-4556; blag.: J®* lty Orehek; zapis.: Frances No-ak; nadzornice: Frances Macerol, °Sephine Gorencic in Mary Palčič; ebiteljjca: Rosalia Palčič; zastopni- *akr ?a Ohio KSKJ Federacijo: Anna Nei aišek, Frances Novak, Frances 'bsnich; zdravniki: vsi slovenski 'Ovniki. Seje se vršijo vsako prvo sredo v Sacu, ob 1.30 pop. v društveni ' ' avditorija pri Sv. Vidu. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. John Kumse Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: John Jackson Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Josephine Ka-stigar Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo sprejema člane od rojstva do 70 let za zavarovalnino od $2,000 naprej. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodge OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men’s Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 1 8709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. I« Duhovni vodja: Rev. John Kumse Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Dannielle Susel Taj.-blag.: Rosemary Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland. OH 44110, tel. 531-7635. Nadzornici: Marie Gombach. Helen Suhy Sunshine Comm : Faye Moro in Joyce Lenassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1 uri pop. v Slovenskem domu na Holmes Ave. in sicer v sle dečih mesecih: januar, marec, maj, junij, september, november in de cember. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr., Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave : Anna Cekada. Martha Koren, Sharon Kobal - Sunshine Ladies: Irene Collins, Frances Eržen, Rose Rodgers Zastopnici za Klub društev: Cele ste Frollo, Lucille Korencic Seje vsak prvi torek ob 7 30. SDD na Recher Ave PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo'v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOK št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik; Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Slavko Gabrič, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik; Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley G. Ziherl Tajnica: Pat Amigoni, 21051 Arbor Ave., Euclid, OH 44123, tel. 531-8468 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikarica: Mary Ziherl Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Andrew Champa Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v glavnem uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd.. ob 10. dopoldne. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gina llacqua Nadzorniki: Louis Sile, John Cen-do, Gina llacqua Seje v 1988 bodo ob 2. pop. 20. marca, 1 7. julija, 1 6. oktobra in 1 8. decembra na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O., 44094. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom John Cendol, SDD, Recher Ave. - Louis Sile, Gina llacqua; Slov. dom za ostarele - Louis Sile, Carole Czeck. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLL1NWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Steple, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Iruštvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 11 72 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Chief Ranger: Alan Spilat ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hartk Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr. Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-21 19 Treasurer:_Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold While, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, ie. 951-9775 Mee'ings are held every thud Sunday in the St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Joe Petrie Jr. 1st Vice Pres.: Tom Meljac 2nd Vice Pres.: Helen Urbas Secretary-Treasurer: Rudy Pivik, 1 5570 Humphrey Rd., Middleburgh His., OH 44130 Corresponding Secy.:.Anna Mae Mannion Recording Secy.: Helen Konkoy Executive Secy.: Charles Ipavec Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Stephic Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 Sl. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue President: Ed Kocin Vice Pres.: Leroy Koeth Rec. Secy.: Jennie Tuma Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle, 40 Waban Dr., limberiake, OH 44090 Auditors: Joint Jackson, Mary Podlogar, Chuck Fernec House Comm.: John Jackson, Chuck Fernec, Jim Krann Ciubioom Mgrs.: John and Alba Ptutt Federation Reps.: Chuck Fernec, Frank Fena, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Ai Mam, John Piimo, John Habat, Frank Podlogar, Bob Ryan 1st alternate: Jack Videticl.i 2nd alternate: John Kolovich Meetings for Directors every 4th Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.i Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, AI Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047.’ SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: AI Novinc (Ch.), Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Janša, Ed Marinčič, AI Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan, William Ponikvai Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 Sl. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Sega, Tomaž Slak, Lojze Bajc Odborniki: Anton Meglič, Jože Dovjak, Franc Kamin, Anica Kurbus, Viktor Tominec, Ferdo Sečnik, Janez Košir, Jože Cerar, Pavel Lavriča, Janez Semen in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slov. pisarna in knjižnica. Tel. št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnica: Mojca Slak, 5404 Sta- nard Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-1725 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vid Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Društvo upokojencev Slov. pristave Pensioner’s Club of Slov. Pristava Predsednik: Max Jeric Podpreds.: Avgust Dragar Tajnik: Frank Urankar, tel. 531 8982 Blagajnik: Jože Dovjak Zapisnikar: Vili Zadnikar Nadzorni odbor: Franček Goren-šek, Frank Kastigar, Vinko Vrhovnik Odborniki: Stane Vidmar, Lojze Hribar, Jože Sojer, Angelca Hribar, Julka Mejač, Francka Kristanc, Mary Vrhovnik, Tončka Urankar S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary Acting President: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117, Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, Rose Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr. Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Henry Kersman, Frank Fabec Meetings every three months at alternate Slovenian homes, at 1 o’clock, the months of March, June, September and December. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Sl. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaus I. podpreds.: Antoinette Krajc II. podpreds.: Irene Toth Tajnik-blagajnik: Stanley Frank, 5919 Prosser Ave., Cleveland, 0., 44103, tel. 391-9761 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzorni odbor: Jewel Karpin-ski, Hattie Gorgan, Nettie Malnar Odbor za potovanja: Margaret Kaus Planning Chairman: Edward Kar nak Sestanki se vrše vsak tretji četrtek v mesecu ob 1.30 pop. v prizidku Slov. nar doma na St. Clair Ave SLOVENIAN PENSIONERS CLUB of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vlce-Pres.: John Kausek 2nd Vice-Pres.: Ann Mrak Rec. Sec.: Helen Levstick Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesen Auditors: Mae Fabec, Carolin® iLokar, Josephine Trunk Meetings are held on the fits* Wednesday of every month, hd' ginning at 1 o’clock, at the Slove' nian Society Home on Recher Ave- CLUB OF RETIRED SLOVENES OF HOLMES AVENUE Hon. Pres.: Joe Ferra President: Gus Petelinkar Vice Pres.: John Habat Rec. Secy.: Louise Fujda Fin. Secy.: Mary Lavrich, 692 Firestone Ct., Mentor, OH 44069' Tel. 951-4974 Auditors: Christine Bolden, Gornik, Ann Grzybowski Federation Reps.: Gus Petelini' Frank Fabec, Mae Fabec, He11^ Kersman, Emily Kersman; Alterna16 Mazie Princ Sgt.-at-arms: Cecelia Rozman Reporter: Ann Stefančič Sunshine Chairlady: Jenn1 Schultz, 19501 Pasnow Ave-. ^ did, OH 441 19, tel. 481-0339 Meetings every 2nd Wednesd3 of month at 1 p.m. at Sloven'3 Home on Holmes Ave. Ali je tudi Vaše društvo zastopano v našem Imeniku društev! AMERIŠKA DOMOVINA druži Slovence po vsem svetu!