Uresničevanje 
družbenega 
dogovora
O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV  ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINAH
LJUBLJANSKE REGUE   .
Družbeni dogovor o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevanje in uresničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skup-nosti namenijo delavci v temeljnih organizacijah zdru-ženega deia, samoupravnih organizacijah in drugih de-lovnih skupnostih so v nov. 1975. leta na medobčinski r-dVni podpisale pooblaščene delegacije: občinskih kon-ferenc SZDL, svetov Zveze sindikatov, občinskih skup-ščin ter delegacije mestne konference SZDL, mestnega sveta Zveze sindikatov in mestne skupščine Ljubljana. Na izhodiščih medobčinskega družbenega dogovora so vse občine sprejele svoje samoupravne sporazume za srednjeročno obdob:'e, to je, do 1980. leta. 2e tedaj pa smo se zavedali, da bo potrebno ta sistem še dograje-vati in ga čim bolj usklajevati z ustavo in zakonom o združenem delu. Dogovorili smo se za vsebino in obli-ko združevanja sredstev za programske aktivnosti kra-jevnih skupnosti. ki jih opredeli.io delavci v združenem delu na svojem območju za tiste potrebe. ki jih želijo urejati za sebe in za svo.ie družine v kraju svojega bivanja, upoštevaje princip domicila. Takšen dogovor je bil neobhoden, saj krajevne skupnosti, ki nosijo ve-like odgovornosti za družbenopolitični. samoupravni, družbenoekonomski, socialni, kulturni, komunalni raz-voj, za direktno uresničevanje sistema socialistične sa-moupravne demokracije, delegatskega sistema in odno-sov. Ijudske obrambe in družbene samozaščite ter šte-vilne druge naloge. ki so v KS povejene, še vedno niso kot nepogrešljiv samoupravni subjekt na izhodiščih usta-ve ustrezno sistemsko opredel.iene. KS imajo z ustavo in zakonom o združeniem delu ter v številnih drugih za-konih in določilih, v družbenih dogovorih in v samo-upravnih sporazumih pomembne družbene naloge, kar vsi vemo Vendar pa je tudi hkrati znano, da vsem KS ne zagotavljamo zadostnih osnovnih pogojev. prostor-skih. kadrovskih in finančnih, da bi lahko uresničile svoje naloge, predvsem pa tudi tiste, ki so prišle v letne in srednjeročne programe razvoja krajevnih skup-nosti. Lahko bi ocenili, da na tem področju zaostaja-mo za družbenimi zahtevami in gotovo bo lahko k raz-reševanju te problematike znatno prispevala tudi re-solucija o KS zvezne skupščine pa tudi republiški in pokrajinski zakonj, ki jih bo potrebno na teh osnovah sprejeti.
Temeljita analiza stanja in razvoja KS pa je potreb-na tudi v okviru priprav na kongrese ZK in na volitve temeljnih delegacij in delegatov.
Na skupni seji sekretariatov medobčinskih svetov SZDL Ijubljanske regije in regije revirskih občin, smo dne 7. decembra lani. analizirali dosedanje izkušnje uresničevanja medobčinskih družbenih dogovorov in cbčinskih samoupravnih sporazumov o združevairju sredstev za programske naloge KS ter ugotovili ugod-ne rezultate. Uspehi se ne kažejo samo v višini zdru-ženih sredstev, pomembnejši so uspehi, ki smo jih do segli na področju sistema programiranja akcij v kra-.;evnih skupnostih skupaj s TOZD in OZD. s SIS ter veliki uspehi vsestranskega povezovajna iti odločanja delavosv združenega dela v svojem kraju bivanja.
Nedvomno so pomembni tudi viri združevanja sred-stev, ki se v KS oplajajo in solidarnostno bogatijo s sa-moprispevki občanov za posamezne programske naloge.
Po podatkih SDK smo ugotovili, da je po zakl^učnih računih za leto 1976 bilo v prvem trimesečju leta 1977 združeno v vseh občinah naše regije ca. 30 miliionov dinarjev. Po stanju dne 30. 9. 1977. leta pa že približno 35 milijonov dinarjev. Seveda pa bodo za leto 1977 re-zultati natančnejši po zaključnih računih v prvem tri-mesečju leta 1978.
Ocena tako namensko združenih sredstev po občin&h in KS pa kaže. da so delavci izven Ijubljanskih občin že vplačali več kot 90 °/o vseh dogovorjenih deležev,. medtem pa so delavci v l.iubljanskih občinah doslej vplačali v povprečju le ca. 50 %. Nekateri utemeljujejo to stanje s tem, da je na tem območju velik del orga-nizacij združenega dela s področja družbenih in uprav-nih služb. ki b.i morali v skladu z dogovorom in spo-razumom vplačati svoje deleže iz skladov skupne pora-be, lahko pa tudi iz neto OD.
Ko v tem času pripravljamo programe razvoja in finančne plane za poslovno leto 1978, se je odprla širo ka polemika okrog vprašanja valorizacije izhodiščne postavke 300,00 din na zaposlenega ali t. i. »glavarina« za programske naloge KS v letu 1978.
Skupnost občin ljubljanske regije, sekretariat Med-občinskega sveta SZDL in Medobčinski svet zveze sindi-k&tov, ki so soudeleženci dogovora. so razpravljali o
teh vprašanjih in se zavzeli za skupna in enotna stali-šča in usmeiutev uresničevanja družbenega dogovora za leto 1978, kot je:
1.
Pri uresničevanju družbenega dogovora o združeva-n;'u sredstev iz združenega dela za KS ugotavljamo po-membne uspehe, ki sa ne odražajo samo v rezultatih pri združevanju sredstev, ampak predvsem v večji vlogi KS na področju življenjskega programiranja vseh de-javnosti na svojem območju in povezovanju delavcev združenega dela in njihovih družin na kraj svojega bi-vanja. To so veliki politični in samoupravni uspehi, ki jih moiamo povezovati v naš vsak dan in biti nanje še bolj ponosni.
2.
Zavedamo se, da ta sistem združsvanja sredstev iz združenega dela za programske naloge KS ni še povsem precizno usklajen z intencijo zakona o združenem delu in to zlasti v tistih primerlh, kjer delavci in občani še niso tako združena sredstva uspeli vezati na kon-kretno dogovorjene programske dejavnosti na terenu, kjer delavci stanujejo. Zato bomo morali hkrati z uve-ljavljanjem tega srednjeročnega dogovora in občinskih samoupravnih sporazumov še dograjevati take oblike, ki bodo še bolj neposredno uveljavljale svobodno me-njavo dela na najbolj življenjskih in konkretnih akci-jah programske aktivnosti KS in interesov ter potreb delavcev v njih.
Sprejeto je bilo stališče, da ta družbeni dogovor pod-piramo do poteka srednjeročnega programa oziroma vse dotlej, dokler ne dobimo ustreznejših sistemskih rešitev oziroma. ko bomo dobili zvezno resolucijo o KS in na njeni osnovi republiški zakon o krajevnih skup-nostih. V tem času pa bomo skrbno spremljali uresni-čevanje veljavnega družbenega dogovora za srednjeroč-no obdobje, še posebej njegovega 4. člena. ki glasi:
»Udeleženci samoupravnega sporazuma si bodo pri-ztdevali najkasneje do 31. 12. v tekočem letu dogo-voriti, kolikšen znesek bodo delavci temeljnih organi-zacij združenega dela, samoupravnih organizacij in dru-gih delovnih skupnosiih ter drugih zavezancev samo-upravnega sporazuma, prispevali za potrebe krajevnih skupnosti ali pa se v samoupravnem sporazumu dogo-vorjeni znesek valorizira v skladu z resolucijo o druž-benoekonomski politiki.«
Glede valorjzacije za leto 1978 je usklajeno stališče vseh treh soudeležencev regijskega družbenega dogo-vora o združevanju sredstev, da je treba upoštevati v regiji dogovorjeni izhodiščni znesek (300,00 din) v letu 1975. ki naj se v letu 1978 valorizira v skladu z določili resolucije o gospodarskih in družbenih giban.iih SRS za leto 1978. Tako valoriziran znesek predstavlja v Ekladu s 4. členom družbenega dogovora enotno osnovo za združevanje sredstev KS. V primerih pa, da se pro-grami KS skladajo s programi in interesi delavcev v združenem delu in programi SIS pa nuj se oblikuje združevanje sredstev v KS s temi programi.
Se posebej pa se priporoča, da občine v svojih sa-moupravnih sporazumih upoštevajo svoje možnosti ozi-roma programe KS in v okviru svobodne menjave dela dogovorijo način oziroma višino združevanja sredstev za dogovorjene programe, ki jih bodo delavci po poti Bvobodne menjave dela uresničili v območju krajevnih skupnosti.
3.
Še bolj se je treba zavzeti, da izterjamo vse pod-pisnike občinskih samoupravnih sporazumov. ki so se zavezali za sofinanciranje programov in planov KS na
svojih območjih. Čim širši obseg delavcev v OZD bo uresničilo svoje dogovore. tem bolj enakomerno bo po-razdeljena solidarnost in možnost uresničitve program-skih akcij v krajevnih skupnostih.
Še posebej se je treba zavzeti, da dosledno zagoto-vimo uresničevanje določbe družbenega dogovora o iz-vajanju domicilnega principa pri razporejanju oziroma nakazovanju družbenih sredstev, kar izhaja kot pravicči delavcev iz svojega dela.
Služba SDK bo na osnovi evidence podpisnikov sa-moupravnih sporazumov pred zaključnimi računi opo-zorila TOZD in OZD na svoie obveznosti. hkrati pa ugotovila, katere TOZD in OZD so deficitne in niso v stanju pokriti svojih obveznosti po samoupravnih spo-razumih. Takšni podatki in evidenca bo gotovo koristna podlaga za izdelavo analize in uresničsvanje samo-upravnih sporazumov v posameznih občinah naše regije.
4.
Ob sprejemanju zaključnih računov v TOZD in OZD se bodo angažirali sindikati in ustvarili ustrezno javno mnenje glede na uresničitev dogovorjenih samouprav-nih obveznosti do tistih programskih nalog, ki jih de-lavci uresničijo v KS. Ugotovili bodo. zakaj se neka-tere TOZD in OZD še vedno obnašajo pasivno pri uve-ljavl.-anju samoupravnega sporazuma za KS, ki so ga sprejeli delavci in občani.
5.
KS morcijo biti udeležene tudi iz sredstev splošne porabe s takim odstotkom povečanja kot druge dejav-nosti v občini oziroma kot je indeks povečanja občin-skega proračuna.
Več poudarka pa moramo dati še drugim virom sredstev za KS. V programih SIS, samoprispevku. pro-stovoljnem delu in akcijam v KS (zlasti je velika vloga mladinskih organizacij za prostovoljno delo).
Se bolj se moramo zavedati, da so programi SIS, zlasti tudi komunalnih SIS, ki se uresniču.iejo v KS, sestavni deli programskega razvoja KS in jih ni mo-goče ločevati od KS.
Odbor za spremljanje regijskega družbenega dogo-vora bo izdelal analizo, kako je s stanjem drugih virov in programov v KS ter pripravil analizo za obravnavo v sekretariatu medobčinskega sveta SZDL.
Vsem podpisnikom regijskega družbenega dogovora bomo posredovali ta skupna stališča in usmeritve za uresničevanje regijskega družbenega dogovora o načinu združevanja sredstev, ki jih za zadovoljevan^e in ures-ničevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti namenijo delavci v te-meljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih oiganizaci.iah in drugih delovnih skupnostih v letu 1978. Naša želja in priporočilo je, da bi se ta stališča v občinah dopolnila še z lastno analizo stanja in ures-ničevanja občinskih samoupravnih sporazumov za so-financiranje programov in planov KS. Tako pripravlje-no gradivo s predlogi naj se obravnava na skupnih se-jah zborov krajevnih skupnsti in zborov združenega dela občinskih skupščin.
KS pa so dolžne pripraviti poročilo za deiavce v združenem delu o tem. kako so v letu 1977 uresničile dogovorjene programe akdj, ker le na tej podlagi bo lahko uspešno tekla menjava dela tudi za leto 1978.
Ljubljana, 12. 12. 1977
Medobčinski svet SZDL Ljubljaaske regije