Ameriška Domovi ima AMCRiCAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 4, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VESTI ODVETNIŠKO zborovanje. — mejo pri gteverjanu dva nena-1. aprila (značilen datum za de- vadna begunca iz Snežatnega pri želo, kjer vrši odvetnik pogosto- Kojskem in sicer eden sedem-ma dolžnost tožilca, ne pa žago- letni, drugi pa trinajstleten vornika!) j'e bilo v Ljubljani!otrok, oba brata. Italijanska ob-zborovanje slovenskih odvetni-; mejna straža ju je hotela vrni-kov. Vodil ga je predsednik od-‘ti takoj nazaj, toda otroka sta se vetniške zbornice dr. Vladimir |krčevito uprla. Zato so ju pri-Grosman, navzoči pa so bili mi- držali, dokler ne ugotovijo, kaj nister pravosodja dr. Helij Mo- izjavijo starši onstran meje. Iz-dic, mnister dr. Jože Pokorn, gleda, da gre za otroka nekega predsednik vrhovnega sodišča | Benečana, ki sicer biva v Sne-dr. Teodor Tominšek, javni to-jžatnem v Jugoslaviji, je pa ita-žilec Slovenije Franc Hočevar, JHjanski državljan, predsednik republiške arbitraže Jernej Stante, prorektor Gorazd Kušej, prof. dr. Maks šnuderl itd. Dr. Albin Smole je imel poročilo na “perspektivah in bodočnosti odvetništva,” razpravljali pa so dr. Jože Bergoč, dr. Milko Hrasovec, dr. Stanislav Mohorič, dr. Viljem Krejči, dr. Ivo Horvat in dr. Josip C. Oblak. Perspektive odvetništva so pač vse prej kot pa dobre ako se je s t^m bavil celo poseben kongres. Dokaz nam je tudi zmanjšanje zanimanja za pravniški študij. Celo “Ljudska Pravica” prinaša članek, v katerem zagovarja potrebo po novih pravnikih in se pritožuje, da so gimnazijski abi-turijenti izgubili zanimanje za to stroko: vsako leto"od osvoboditve dalje se je dosedaj vpisalo v prvi letnik pravne fakultet^ le 20 do 30 novincev. LO DOMAČE. — V Ločah so dobili po dolgem času 6 m kam-garna in 9 m blaga za moške obleke. Blaga pa niso bili deležni domačini, ampak Jože Sela, šofer, ki je pripeljal blago in ga zahteval 3 m za svojo obleko. Drug kos je dobil začasni poslovodja, ki se je mudil v Ločah le 2 dni. Tretji kos pa je vzela prodajalka za brata, ki je itak Pri železnici in ima že tam svoje oskrbovanje. Domači delavci pa zaman čakajo na blago! Ljudska inšpekcija pa je še ugotovila primanjklaj 5 parov moških nogavic in en par otroških spodnjih hlačk! To je blagostanje, za katerega je naš narod trpel . . . OTROKA “BEGUNCA.” — Na veliko soboto sta zašla čez Freda Utley pravi; Owen Lattimore je "kozel-judel"... Ddal je to, kar delajo kozli in ovni - vodniki, ki vodijo koze in ovce v klavnice. Washington. — Freda Utley, bivša angleška komunistka, ki je delovala svoječasno pet me-jsecev v glavnem stanu Komin-iterne v Moskvi, je izjavila, da sicer “nima dokaza”, da je bil profesor Owen Lattimore komunist, toda kljub temu je sigurna, da je deloval kot “kozel-judež”, ki vodi ostale koze v klavnico. (Pojasnilo uredništva : Vse velike ameriške klavnice imajo po.nekaj !'v?L:v in ovrav, ki so naučeni, da se postavijo v “stockyardih” na čelo koza ali ovac, ki jih povedejo za seboj v klavnice. Koze'in ovce namreč brezskrbno slede tem svojim vodnikom-judežem). Urednik velike publikacije Amerazije, okoli katere se vrti mnogo razprav glede Lattimore j eve politike napram Kitajski, katero je baje pomagal izdati komunistom, pravi, da obtožnice sen. McCarthy.]a niso nobeni prazni in puhli bav-bavi, temveč prekleto resna in nevarna zadeva in da je senator McCarthy s svojimi obtožbami postrgal komaj po površini skorje. Ko pride s svojim ogrebati jem malo globlje, se bo šele videla vsa gniloba te smrdeče zadeve. CLOUDY bremenski prerok pravi: Oblačno, še nadalje toplo, da-nes popoldne lahni deževni prši. Tri na dan Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 Točna slika hipokrifov in moralnih sleparjev NEW YORK, 2. maja. — J. Edgar Hoover, načelnik FBI ustanove, je izjavil, da je v Zedinjenih državah približno 55,000 “izdajalskih komunistov”, ki so člani “tes-no-zgnetene, izborno disliplinirane destruktivne sile.” Poleg teh, je dejal Hoover, je še približno pol milijona “hipokritov in moralnih švindlerjev” ali sleparjev, ki jih moremo klasificirati kot sopotnike in komunistične simpatizerje, “vedno pripravljene, da izpolnijo komunistične ukaze.” “Ti ljudje neprestano glodajo kot termiti nt. temeljih ameriške družbe.” Komunistične moči v Ameriki se ne more meriti po številu članstva, pač pa po “masovnem vplivu,” ki ga to članstvo izvaja, je rekel Hoover. Komunistične sopotnike je označil kot “silno nevarne notranji varnosti dežele.” “Kot hipokritje in moralni sleparji zahtevajo zaščito vprav onih svoboščin, katere si sami stalno prizadevajo uničiti,”, je rekel Hoover. Ti sopotniki reprezentirajo vir bogastva. . . finančna sredstva. . . ustvarjanje važnih stikov. . . socialni, ekonomski in politični pritisk. . . re-krutacijo obveščevalne špionaže in njenih agentov. O aktualnih komunistih v Zed. državah je Hoover dejal, da oni “delujejo “kot lutke na nitki, in so vedno pripravljeni uresničiti voljo mojstra, ki te nitke poteza — rdečega Hitlerja v Moskvi.” Kot najznačilnejše in naj resničnejše smatramo one Hooverjeve ugotovitve, ko govori o onih sopotnikih, ki nenehoma in neutrudno glodajo na temeljih vprav tistih svoboščin, katerih zaščito tako glasno zahtevajo, čim jim prične teči voda v grlo! Kadar se kriminalno jzkašljajo in opljujejo poštene ljudi, zahtevajo pravico do “svobode tiska”, kater pravice sami absolutno ne priznavajo v svojih publikacijah svojim idejnim nasprotnikom! In tudi ona Hoverjeva ugotovitev, kjer govori o bogatih in do-brostoječih sopotnikih, drži! Tudi med nami ni malh takih, ki so si v našem “gnilem” socialnem redu ustvarili če že ne bogastva, pa vsaj primerno blagostanje in neodvisnost, pa so najglasnejši kričači v vrstah “brezpravnih ljudskih množic! . . . ”____________________. Nek policijski uradnik v Washingtonu je ugotovil, da je v vladni službi najmanj 4,000 perverznih oseb, od teh jih je Vs&j 300 v državnem oddelku. * * « Čudno, da predsednik Truman še ni zavpil, da je to samo “blatenje” vladnih uslužbencev. Da se je že enkrat opekel s komunisti in se boji, da bi se spet, kadar bo senatni odsek začel s Preiskavo. Kar je čudno je to, da vse, kar Fi normalno ameriškega, sili v hladno sTižbo in je tam tudi ročno vzeto na plačilno listo. Je Igralci od Sv. Vida pod vodstvom g. Tomažina so odlično podali minulo nedeljo igro Begunko na odru prj Sv. Lovrencu in Završld fantje so lepo /apeli. Večina novih naseljencev je v nedeljo popoldne šla kropit zagovornika inrvega umrlega novonaselj en-ca v Clevelandu g. Stanka Resnika. Zvečer so mu Završki fantje zapeli nekaj žalositink. — Pogrebno sv. mašo je bral Rev. Baznik. Pri sv. maši so bili Prevzvišeni g. dr. Gr. Rož-mar., Rev. iSlapšek in zastopnik Slovenske pisarne. — Zbirko za mlado vdovo in za maše za pokojnika še nadaljujemo v pisarni. V petek zvečer ob 8 seja Lige in pripravljalnega odbora Senator Pepper je bil poražen v primarnih volitvah Porazil ga je 36 let stari kongresnik George Smathers, ki ne bo lutka raznih levičarjev in “progresiveev.” Tallahassee, Fla. — Senator Claude Pepper je že včeraj zjutraj priznal, da je poražen pri primarnih volitvah; porazil ga je njegov protikandidat Geoige Smathers, 36 let stari kongresnik iz Miami, Florida. Njegova zmaga v sedanjih primarnih volitah v FIoj idi pomeni tudi sgurno zmago v splošnih volitvah meseca bra. Smathers bo, če bo izvoljen za senatorja, hodil samostojno in srednjo pot. On je sicer cesto podpiral administracijo preds. Trumana, toda ji j c tudi prav tako pogosto odtegnil svojo podporo, ko je videl nevarne in nespametne mahinacije Trumanove administracije. Smathers je vztrajno napadal Pepper j a kot prijatelja in prokomunističnih elementov, dočim je Pepper to prav tako vztrajno zanikal, da-si je bilo splošno znano, da je bilo res tako. novem- norčevanje titov- CEV IZ STRICA JOŽETA Beograd, 1. maja. — Tukajšnja prvomajska proslava je potekla v znamenju neusmiljenega norčevanja titovcev iz Sovjetske zveze. Eno izmed vozil je predstavljalo dolg železniški vlak, natrpan z blagom iz satelitskih držav, na potu v Rusijo odkoder pa ni v zameno nobenih povračil. Na drugem vozilu je bila figura, ki je predstavljala ministra Andreja Višinskega, ritenski sedečega na raci. Raca je v Evropi simbol časnikarskih laži. Zopet na drugem vozilu je predstavljalo dvoje figur Višinskega in Johna Bulla, ki kockata za Jugoslavijo Radijski komentatorji V Sofiji, Bukarešti, Budimpešt’ in Pragi so bili predstavljani kot stvori z ogromnimi vodenimi glavami. (Upati je, da je Titu znana usoda Trockega in da se zaveda, da hodi po zelo tenkem ledu. Ured.). V državi Ohio bo jeseni boj za guvernerja in pa za senatorja V okraju Cuyahoga ni zmagal noben slovenski kan- didat v primarnih volitvah, čeprav so se še precej dobro odrezali z glasovi. Lahko rečemo, da bodo za glavne volitve jeseni obrnjene oči vse dežele na državo Ohio. za guvernerja si bosta stala nasproti dva najboljša kandidata, kar jih premoreta stranki v Ohio, republikanska in demokratska. To sta sedanji guverner Frank J. Lausche in državni blagajnik Don H. Ebright. Oba sta znana volivcem države Ohio, oba sta priljubljena, oba zmožna. Lausche kandidira za svoj tretji termin, Ebright prvič za guvernerja. Ebright je bil pred dvema letoma edin republikanski kandidat v Ohio, ki je bil izvoljen med demokrati. Njegova popularnost po Ohio je zelo velika, kakor je velika popularnost guv. Lauscheta. Drug zanimiv in hud boj bo pa za zveznega senatorja. Republikanski senator Taft bo stal nasproti demokratu Fergusonu, ki je zdaj državni avditor. Fergusonu je končno vseeno, je kandidiral za okrojnega blagajnika. Senator Wm. M. Boyd' (Hrvat) je bil na sedmem mestu, torej je bil poražen. Imeli smo štiri slovenske kandidate za državne poslance. Noben ni dobil zadostnega števila glasov. Od vseh kandidatov za ta urad, bilo je 132 kandidatov, so bili naši komaj 15 za nominiranimi, dočim jih je bilo za našimi še več kot 75. Povečini so dobili nominacijo tisti kandida-tje, ki se oklepajo stranke in ki jih je priporočala v izvolitev. če zmaga ali ne, če pa izgubi Naši kandidatje so dobili glaso-Taft, bo s tem njegova politična j ve večinoma v domačih vardah, kariera končana. Ako bo Taft drugje pa zelo malo ali nič. zmagal, bo najbrže predsedniški j V 21. kongresnem okraju smo kondidat republikanske stranke|podpirali prijatelja Emila Bar-leta 1952. Zato bo tudi ta bojjtuneka proti sedanjemu kon-hud in neizprosen, kakor bo oni'grešniku Crosserju. Grosser je za guvernerja. končno zmagal za okrog tisoč Kar se tiče volitev v našem glasove. Grosser je že 34 let v Cuyahoga okraju so vsi sloven- kongresu in je bolehen, zato je ski kandidatje pogoreli. Edward že čas, da se pošlje v kongres Kovačič, ki je kandidiral za mlajšo moč. Ampak volivci pra-okrajnega komisarja, je bil powijo,dašeneinsoponovnoizvo-številu glasov drrgi, ravno tako 'lili Grosser ;a. Nič' škode za je bil drugi John M. Novak, ki kongres! Parade v Moskvi; miren potek prvomajskih proslav v vseh svetovnih prestolnicah za Akedemijo 4. junija. (V ipro-storih pisarne.) ------o-------- “Svobodna Slovenia’” je list naših ljudi v Argentini. Naročite ga pri upravi Victor Mar-res že čas, da začno v prestolnici tinez, 50, Buenos Aires, Argen-vihteti metlo. tina. Komunisti kljubujejo avstralski vladi Melbourne, Avstralija. — Richard Dixon, predsednik tukajšnje kom. partije, je izjavil, da bo partija še nadalje aktivna, tudi če jo vlada prepove. Komentirajoč o resoluciji, da se razpusti komunistična partija, je Dixon dejal: — “Ena stvar je, če zakonodaja razpusti partijo, druga pa, če je partija v resnici razpuščena.” Čudno zmešana zakonska Štrena Riverside, Cal.—George V Ettinger, star 37 let, je moral v zapor, v katerega je bil obsojen zaradi ponarejanja čekov. Probacijski uradnik je ob tej priliki povedal sodniku, da kadar koli mora Ettinger v zapor, — kar je pogosto, saj je prebil v zadnjih 22 letih 18 let v zaporu —- se nJegova žena sodnijsko loči od njega in se s kom drugim poroči. Ko pa pride Ettinger iz zapora, pa se žena vedno sodnijsko loči od tistega, ki je ravno takrat njen mož, in se zopet poroči Ettinger jem. Zakonski rekord Mrs. Ettinger je: devet porok, osem razporok in šest možič-kov. . . Prvomajske proslave po vsem svetu so v splošnem mirno potekle. Celo v Berlinu ni bilo tako hudo, kakor je bilo pričakovati, ko je komunistična mladina vzhodne zone napovedala svoj vdor v zapadni Berlin. V Moskvi so bile običajne pompozne vojaške parade, s katerimi so razkazovali moč sovjetskega militarizma. Paradam je prisostvovala vsa najvišja sovjetska aristokracija, r, Stalinom na čelu. V Parizu je bilo v povorki tisoče komunistov, ki so ploskali svojim govornikom, ko so slednji rohneli proti “zatiranju” delavcev in kmetov ('!) in proti “zatiranju svobode” sploh. Komunistične parade v Rimu se je udeležilo kakih 100 tisoč demonstrantov. V Beogradu je stopalo mimo tribune, na kateri je bil premier Tito s svojimi veljaki, kakih 200,000 ljudi. Povorke v žilo kakih 300,000 ljudi in njihov mimohod je trajal šest ur. V Saigonu v Indokini je policija rezpršilla demonstracijo študentov. ! Razne drobne novice iz | Clevelanda in te j okolice Prijazen obisk— Včeraj nas je počastil s svojim obiskom Mr. John Germ, gl. predsednik KSKJ. Bil je v Lorainu, kjer je žensko društvo št. 85 KSKJ praznovalo 45-letnico ustanovitve. To je bilo prvo žensko društvo v državi Ohio, ki se je priklopilo KSKJ. V Clevelandu bo Mr. Germ prisostvoval 13. vzhodni kegljaški tekmi KSKJ, ki se vrši od četrtka do nedelje v S. N. Domu na 60. cesti. V soboto bosta prišla na tekmo tudi Rev. M. J. Butala, duhovni vodja KSKJ ter Mr. Joseph Zalar, gl. tajnk KSKJ. Sedma obletnica— V petek ob 8 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Lovrenca Petkovšek v spomin 7. obletnice njegove smrti. Slovenski program— Na novi radijski postaji — WDOK bo oddajan slovenski program vsak četrtek zvečer po češkem programu ob 7 :30. To postajo dobite na vašem aparatu na 1260 kilociklih, takoj zraven WGAR. Program bo vodil Martin Antončič, ki bo imel še vedno naprej slovenski program ob nedeljah ob 10:30 na WGAR. Psma pri nas— Pisma imata pri nas Jože in Marija Lekan. Pisma so iz Ljubljane in so bila poslana v Spittal na Koroško, od tam so jih poslali pa sem. Peta obletnica— V petek ob 6:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Agnes Urbanič v spomin 5. obletnice njene smrti. Dr. Kernova slovnica je zopet v tisku že pred več meseci je bila razprodana dr. Kernova vadnica (berilo) za učenje angleščine. Povpraševanje je bilo pa tako veliko in je še vedno po tej knjigi, da se je avtor odločil tiskati dodatno naklado. Ta dr. Kernova vadnica je po sodbi strokovnjakov ena najboljših knjig za učenje angleščine kar jih je dozdaj sploh izšlo za ta namen. Je tako preprosto, obenem pa spretno sestavljena, da se začetnik lahko uči iz nje angleščine, pa tudi angleško govoreči človek se lahko uči iz nje slovenščine. Knjiga služi torej dvema namenoma, kar je imel dr. Kern tudi pred očmi, ko je to vadnico ali berilo sestavljal. Knjiga bo kmalu dotiskana in na razpolago ljudem. Lahko jo Pragi se je udele-|Pa naročite vnaprej pri nas, ali pa pri firmi August Kollander, 6419 St. Clair Ave. Cena knjigi bo $3.00, po pošti Velika komunistična parada l*\»» Kdor jo misli naročiti, se je vršil, tudi v Peipingu na naj J0 kar tak»K da k"”S ''e bo Kitajskem, kjer je marširalo oseb. zmanjkalo. Tiskanih bo nam- Kita^M re^ sam° omejeno število. Z naročilom obenem pošljite denar in kakih 200,000 so nosili v paradi slike Mao-a, knTiio z^igurate Stalina, Lenina, Marksa in En-,81 KnJ g zas^u^ate gelsa. Konec stavke telefonskih inštalaterjev New York. — Teden dni trajajoč štrajk 10,000 telefonskih inštalaterjev je bil 1. maja preklican in končan, s čemer je bila odstranjena nevarnost telefonskega zastoja po vsej Ameriki. Velike čistke v baltskih državah Stockholm, švedska. — Časopis Svenska Dagbladet poroča, da so Rusi izvršili veliko čistko v Estoniji in da izvajajo zdaj čistke tudi v Latviji in Litvaniji. Vsi člani originalne estonske vlade, ki so koope-rirali z Rusi, so pobiti ali pa v ječah. NOVI GROBOVI Martin Bradač Snoči je preminul na svojem domui Martin Bradač (Bradovek), star 69 let, stanujoč na 829 E. 150 St. Pokojni je bil rojen na Dolenjskem, odkodar je prišel v Ameriko 'pred 52 leti. Delal je pri New York železnic' kot “switchman ” Tukaj zapušča štiri hčere, Mrs. Marie Naiman, Mrs. Leonu Kalous, Mrs. Ann, Kreit in Mrs. Dorothy DeLem'bo in štiri sinove, Edwarda, Martina, Alberta in George, sestro Mrs. Mary Zaletel in brata Franka, v Madisonu, Ohio pa brata Josepha in deset vnukov; soproga Mary je umrla leta 1947. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nJ St., in v družinsko grobnico na Calvary pokopališče. Terezija Šubic V Presto, Pa., je umrla Terezija Šubic, doma od Sv. Duha pri Krškem. Tukaj zapušča žalujočega soproga, doma iz Škofje Loke, na domu zapušča tri hčere in sina, en sin je padel v zadnji vojni, v Clevelandu nečaka Josepha Šribar, 1031 E. Til St, v Willowick pa nečakinjo Mary Šubic. Pogreb bo v soboto v cerkev sv. Barbare v Bridgeville, Pa. Izgredi v Južni Afriki; 18 oseb ubitih Johannesburg, Južna Afrika. — V mestu Alexandra so bili veliki izgredi, v katerih je bilo 18 domačinov ubitih, 24 pa ranjenih. Ameriška Domoviima .'VVI > ■JK-A imj—MOM* (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. jVlAY W50 SJNHOKTllE W»TXU FM SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1112 13 14 15 16 17 18 19 20 2122 23 2425 26 27 28 29 30 31 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. ■dlSHIfr 83 No. 88 Tburs., May 4, 1950 Boj komunizma proti Cerkvi Boj sovjetskega totalitarskega komunizma proti raznim veroizpovedim in religijam, prihaja najbrž do svojc.ga vrhunca, to zlasti v Vzhodni Evropi. Zadnja poročila naznanjajo o trpkih protinapadih težko preizkušenih protestantskih in katoliških duhovnikov v sovjetski zoni Nemčije. Konflikt v Poljski je sicer še zmeden, toda toliko je gotovo, da je položaj kritičen. Aktivnosti češke in madžarske vlade napram duhovščini pa so zadnje dni napolnile cele strani časopisja. Ta borba med Vzhodom in Zapadom spravlja na površje nekatere najtehtnejše spiritualne ali duhovne probleme zgodovine. Usodna napaka zapadnih držav bi bila, misliti o pritisku in ekspanziji sovjetskega komunizma samo v smislu ozemelj, držav, političnih sil, vojaških ogroževanj, vohunstva in propagande. Mi smo sedaj sredi borbe, ki je prav tako fundamentalna, kakor je bi'a borba krščanstva proti poganskemu svetu. Komunizem se. kakor fašizem, vsiljuje kakor nekako nadomestilo religije. V akademskih krogih se čuje često govorjenje, s katerim se skuša v tehničnem ali mehaničnem smislu prispodabljati razširjanje komunizma z razširjanjem krščanstva v prvih stoletjih po Kristusu. To je nesmisel! Če bi bil komunizem res gibanje za razširjanje bratstva in bratovske ljubezni, miru in poštene razdelitve zeme'jskih blagrov, bi, prvič ne prišel v konflikt z religioznimi doktrinami, in, drugič, potem bi ne bil ruski totalitarski komunizem. Izziv, ki je pred nami, je dvojen. Je doktrinaren, ker je marksističen komunizem brezbožen in materialističen, in je političen po delovanju svojega totalitarskega sistema, ki ne trpi poleg sebe nobene sile, ki je ne kontrolira država. Po svoji doktrinarni strani je komunizem prav toliko proti protestantstvu, judovstvu in mohamedanstvu kakor je proti katoličanstvu. Komunizem je sovražnik vseh verstev in vseh cerkva, ker si hoče popolnoma podvreči in zasužniti telo in dušo človeka, da ne bo priznaval razen komunizma nobenega drugega boga! O jugoslovanski vojski V vojski se še vedno vrši čiščenje oficirskega kadra od Kominformistov. Dobiti kakšnega oficirja, je težko. Če je pristaš Tita, potem ima toliko dobrin in materijalnih ugodnosti, posebno v mestih, kjer lahko razkošno živi, da mu bodočnost še na misel ne pride in je tako sfanatiziran, da je v stanju zapreti vsakega, ki bi govoril proti ali dvomil o nepremagljivosti jugoslovanske Titove armade. Če je pristaš Kominforma, pa istotako sovraži vsakega, kdor ni somišljenik Rusije in samo dela na tem, da se vrže Tita in, da bo potem dobil večji položaj v vojski komunistov pod komando Sovjetske zveze. V vojski je odpravljeno vse, kar diši po Rusih in so predavanja samo o Titu in osvobodilni borbi. Politične ure so večinoma v propagandi ljubezni do Titove armade in CK KPJ. Od tovarištva je ostalo samo še ime tovariš (tov. po-ručnik', tov. kapetan itd.), disciplina in sekiranje je pa še hujše kot kdajkoli poprej. Gostije, zabave, banketi po raznih domovih n. pr. dom Armije, dom Narodne Milice, dom UDB-e, padajo zelo v oči ljudem. Tam ne manjka nič, tam se lumpa in pije, zabava “na mrtvo.” Na univerzi je obvezen pouk predvojaške vzgoje. Morajo posečati pouk obvezno vsi moški in ženski študentje. Predavanja so vsako soboto dopoldne in takrat ne sme biti drugih predavanj. Vršijo se predavanja po strokah in kaj slušatelji študirajo. Najvažnejša je tankovska stroka in avi-jacija, za tem pa artilerija. Kdor nima izpita iz predvojaške vzgoje, ne more polagati tudi drugih izpitov. Mornarica je bolj administrativna, ker ni brodov. Oficirji večinoma delajo po pisarnah in komandah na suhem in najmanj TOČ jih je po lastnih izjavah takih, ki še niso poveljevali na morju niti enkrat, razen vaj na malih bojnih čolnih. Je nekaj mornariških majorjev in kapetanov, ki so rekli, da v vsej svoji službi v mornarici še niso bifi na bojni ladji po osvoboditvi. Bojne ladje so majhne edinice iz bivše nemške in italijanske mornarice. To so male torpedovke, oborožene s po dva do tri malimi brzostrelnimi topovi, kalibra 16 — 36 mm, montirani na skupni vrteči se lafeti, kot nekakšne strojnice za protiletalsko zaščito. Posadka šteje 20 — 30 mož z oficirji vred. Večjih ladij sploh ni. Ladje niso v celoti iz kovine, ampak predelane ribiške ladje, ki jih je okupator opremil za vojno na Jadranskem morju in so jih naši zajeli. Po klasifikaciji bi prišle nekako v vrsto med bojnim čolnom in torpedovko najmanjše vrste. So pa vse zelo široke in trebušaste. Tudi sama obala ni mnogo branjena, ker ni težkega topništva v zadostnem številu. Oficirji, ki so glede na moč efektne sile mornarice zelo skeptični, sami pravijo, da je “za sada naša morska sila jednaka nuli, ako bi došlo do napadaja.” NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI Prek po Trebeii (Konec) Prek po Treoeši od bistričke škole pa do velke ceste je tr-bej hoditi pol vure. Do prve velke kvake prideš v desetij minuta j i je pot ne zavsema vednaka. Od kvake do velke ceste pa kak če bi žnjoro potegne. Od škoie do kvake je Trebeš na obe strani dničasti i skoro močvaren. Na levo roko je že skoro berek i kakše leto celo vodne kokoške gnezdijo med šarom. Do kvake i ešče malo dele je na oba kraja čistina i zlehka vidiš ina levo na Srednjo Bistrico, na pravo pa Oriovšček Juloi i Grede, prek Gred pa Lendavske Gorice. Takši svet je ne za njive. Seno s toga dela Trebeša so kob:!e ne štele jesti. Junci od Jule pozimi kak pa tudi trebe-ško seno pojejo, v jesen so jih tpa na Trebeš na pašo pošiljali. Od kvake malo dele je na levo roko bilo nekaj jošovja, na pravo ipa vse do velke ceste pašnik zvun edne eli dve njive. Navadno je bila na tej njivaj kukarica pa deteljica. To si vsakši leko misli, ka je bio to paradižum za divje zav-ce pa tudi za fazume i jerebi., Kre poti je tu nekaj jegnje-dov Na iprvom je že od nek-da sračje gnezdo. Tistivi dve njiv ista bili zarendami od nek-šega čerensovčara, liki te srake so 'bile prepričane, ka je čerensovčar kukarico tam za nje posado. Dokeč sta stariva na sprotolet.]e samo gne|zdo popravljala i dokeč je samica kak 'kvočka na belicaj sedela, tak dugo si bole neredkoma vi-do kak se je sraka hujokala od jegnjedov na jošje p nazaj, liki da so e d nek mlade zletele in ešče bole, kda je kukarica začnola žutiti, te je bilo telše-ga regetanja od ranoga zajtra pa do kesnoga odvečarka! Ne jimbilo (prav, če je kakša vrana cdked pjriletela pa si na kukarišče sela eli če so tam jerebi dol šele eli če se je kakši zaver motao med detelicov pa kukarfščom. Vsa ta divjad je dobio znala, ka je ta njiva na gosposkom i ka nikš; bistrčki i žižkoski jager ne sme tu stre-lati Tisto leto, kda je proso bilo na ednoj to j njivi, te je bilo vrabečega naroda na torn kraji ma jezere. Dr. Valenta sam ne nikdar srečao, čeravno zdaj znam, ka je on bodo tudi po to j trebeškej poti. Eli je hodo bole zaran kak jaz eli pa kesnej. Če on ešče kaj drugega zna ipovedatj od Trebeša, naj se oglasi! C L E V E L A ND ..Tretje krstitke do obsluža-vali prj Joe Graji. Dobili so opet dečaka, tretjega. Česti-tamoi i želemo zdravje sini i materi! v . .Betežen je bio Mr. John Hodnik, ka so zvali doktora na dom. Tak čujemo, ka je opet izdrav i vodi naprej svojo kom-pamjo. CHICAGO V Oikagi smo tihi postali. Ne ka ne bi imeli kaj pisati, liki nema što. Betežnikov smo več imeli. Zvekšega so vsi ozdravili. Ivan Tornar so imeli pljučnico. Hvala Bogi, so se je srečno rešili. Izda so betežni Antoln Vučko (Gonza) ipa Mr? Ana iSlkender (Hren) in Mrs Ethel Krumpach, štera se nahaja v bolnici. Naraščaj. Pri družini Mr. i Mrs. John Hanc r. s odobili dečka. Prle so imeli že dekli-čko. S tem sta postala Mr. i Mrs J. Hanc že trtjokrat dedek i mamica i ravno tak Mr. i Mrs. Kustec. Materino dekliško ime je bilo Elizabeta Kustec — Pri Mr. i Mrs. Mike Kolenko so dobili dekličko. Mr. i Mrs. Steve Kolenko sta tak zdaj tr ina j stokrat dedek i mamica. Gostuvanje je bilo v soboto 29. aprila. Ženo se je August Traibar i Midred Starosta. Na mnoga srečna leta ! Novi naseljenec je prišao k Hozjanovirn, to je Maks Zer-nec. Pozdravljeni! Društvo Sv. Ane ima letos romanje v Lemont k Mariji Po-magnj na aninsko nedeljo 30. junija. Dvojna . družinska slavnost. Na cvetno soboto je slovesno preskopo v katoliško cerkev ket Mrs. Magdiče Žižek (1818 N. Larrabee) Mr. E. Dalton, mož od Maddičine hčere, Mariče. Zadnjo nedeljo v aprili je ipa Mr. Dalton s svojov Ijubkov hčerkov ipristopo k prvomi sv. obhajili. Ob prestopi Mr. Daltona v katoliško cerkev jemi je njegova majti pisala, naj Ibo^ dober katoličan i naj hodi v cerkev ne samo ob nedelaj nego tudi delavne dlni. K sloves* nom obedi pri Žižkovij na den toga izrednega prvoga obhajila sta oba Žižkoviva dečka — Steve i Rudi — pripelala pr-vok‘’at svoje zaročenke. Mr. Daltoni, celoj njegovo j i Žižkovo j familiji najlepše čestti-tamc. Naj nad vsemi počiva obilen boži blagoslov- S T ARI KR A J Turnišče. Življenje v Tur-nišči je tak kak sešerom ; toj nevoljno j komunističnoj Jugoslaviji. Lačni pa skoro nagi hodimo okolik. Edna hiža bi mogla dati v 4 mesecaj 800 litrov mleka.* Krave so bile breje te pa to ne bilo mogoče. Nato so jim vzeli ves zabeo, ka nemajo s kem zabeliti. Določili so jim tudi, 'ka morajo dati: štiri debele svinje i to po 140 kg žmetne. Kmet da obvzno vino na državo po 8 eli 10 di-narov liter, če pa ideš v oštarijo, to pa košta 120 dinarov liter. Glavni vodje komulnisti-čni v Turnišiči so etl: Vidov Ba-kan, Rušič Jožef mlajši, Tivadar Štefan, Čičkov Naci, Filov-ski Tivadar, Mulič Ludvik. To so prvi komunisti v Turnišči. Vse se tak izgodi, kak tej dolo- čijo_ m štola košta do 3000 dnarov. Punčoli do 4.000. — Takse je komunistično gospodarstvo pri nas. ____——o------ Vabilo na “card party” št. 15SŽZ Clevelnd (Newburgh), O.— Na seji februarja meseca je bilo sklenjeno, da priredimo “card party” in sicer v sredo 10. maja po majniški pobožnosti. Ta naša zabava bo v cerkveni dvorani. Obenem je bilo na isti seji tudi sklenjeno, da vsaka članica kupi eno vstopnico. Saj to menda vsaka dobro ve, da brez denarja ne moremo kriti raznih društvenih stroškov. Zato nikar ne iščite izgovorov glede tega. Dolžnost vsake članice je, da kupi vstopnico kot je bilo sklenjeno. Imele bomo lepa darila ali nagrade, tako da bo šla vsaka zadovoljna domov. Jerca česek in Frances šraj bosta pa skrbeli, da ne bo kofet-ka in krofov zmanjkalo. V nedeljo 30. aprila sta John in Alojzija Zupančič z Union Ave. praznovala 40 letnico zakonskega življenja. Za to priliko so se bili zbrali so- rodniki in prijatelji na njiju domu, da dostojno proslavijo to pomembno obletnico in da jima želijo v sreči in zadovoljnosti dočakati tudi zlati jubilej. Alojzija Zupančič je tudi članica naše podružnice in vse naše članice jima želijo dočakati še mnovo obletnic. Bog Vaju živi! Prav vljudno vabimo članice, vse naše prijateljice in znance, da posetite v sredo 10. maja naš “card party,” ki bo, kakor prej omenjeno po pobožnosti v cerkveni dvorani sv. Lovrenca. Vabi odbor. -------o------ Važnejši zgodovinski dnevi v maju 1. maja 1851 se je rodil v šab-cu v Srbiji znani srbski pisatelj Laza Lazarevič. 2. maja 1335 je postala Koroška habsburški fevd, Kranjska pa istočasno njihova last. 3. maja 1881 je umrl pisatelj Josip Jurčič. 12. maja 1872 se je rodil v Bi-serjanih pri Sv. Juriju ob Ščavnici na štajerskem dr. Anton Korošec, voditelj slov. naroda. 16. maja 1876 se je rodil na Vrhniki pri Ljubljani največji slov. pisatelj Ivan Cankar. 17. maja 1869 je bil slovenski tabor v Vižmarjih pri Ljubljani. 18. maja 1711 se je rodil v Dubrovniku v Dalmaciji znani hr-vatski filozof, matematik in pri-rodoslovec Josip Boškovič. 18. maja 1917 je nastopil v Ru-sciji znan revolucij onar Korenski. 19. maja 1869 se je rodil v Kamniku pesnik Anton Medved. 20. maja 1734 je bil krščen na Breznici na Gorenjskem slovenski čebelar in slikar Anton Janša. 20. maja 1851 je umrl v Zagrebu pesnik-Ilr Stanko Vraz. 23. maja 1937 je umrl v Ljubljani književnik; znanstvenik in kritik dr. Ivan Prijatelj. 26. maja 1899 je umrl v Ljubljani pesnik Dragotin Kette. 27. maja 1926 je umrl v Tomaju na Krasu pesnik Srečko Kosovel. 29. maja 1830 se je rodil v Mengšu pri Kamniku pisatelj Janez Trdina. 30. maja 1814 so sklenili zavezniki s Francijo prvi pariški mir; Napoleon je odšel na otok Elbo. 30. maja 1917 je bila na Dunaju izročena majska deklaracija. -------o------ Nalivno pero Dandanes ima že tako rekoč vsak človek nalivno pero, malokomu pa je znano kdo ga je iznašel. Bil je to preprost kapucinski brat Kandid. živel je v Južni Franciji v samostanu La Roche (Laroš) na Savojskem. Hodil je okoli nabirat milodare za samostan. Nosil je s seboj stekleničico črnila in pero, da si je lahko po potrebi kaj zapisal o prejemkih in izdatkih. To stekleničico je nosil v notranjem žepu svoje kapucinske halje, katere po samostanskem pravilu tudi ponoči ni odložil. Ko je nekoč prenočeval pri nekem župniku, je pozabil črnilo odložiti. Ponoči se mu je steklenica odma-šila in počrnila njegovo haljo in posteljo. To mu je bilo zelo neprijetno pa je začel misliti, kaj bi bilo storiti. Doma v samostanu je vzel cevko iz medi (rumene kovine), jo na koncu zožil, vtaknil pero in stisnil, tako da je moglo črnilo le pomalem sle-zti na pero. Na drugem koncu cevi je napravi pintov zamašek, ki ga je žičen kotanjec (spirala) dvigal in spuščal. Tako je brat Kandid iznašel to moderno napravo. Dobil'je tudi patent, pa se mu je čez leto dni odpovedal na korist širše javnosti. --------o------ — Nesreče na ameriških farmah zahtevajo okrog 19,000 človeških žrtev vsako leto. Kulturna kronika Koncert cerkveno - liturgične glasbe v St. Paulu, Minnesota. Ni toliko moj namen podati strokovno oceno cerkveno-glas-bene prireditve, kakor slovenski janosti v Ameriki in drugod prikazati delo moža naše krvi, ki zasluži priznanje. zTe dni sem namreč poslušal (13. aprila) v popolnoma zasedeni dvorani avditorija v St. Paulu koncert povsem izrednega značaja in vsebine: “Program of Sacred Music”, ki ga je izvajala The Saint Paul Catholic Society. Na sporedu so bile letos skladbe velikonočne vsebine; prireditev je bila posvečena jubileju tukajšnjega nadškofa J. G. Murray-a in deloma proslavi svetega leta. Zato se je spored začel z Ecce Sacer-dos magnus. V prvem delu smo slišali gregorijanski koral (v glavnem Proprium Vel. nedelje) v jako sijajni izvedbi, da se mi je po dolgih letih spet zdelo, kot da slišim petje belih menihov v samostanski cerkvi oo. Cisterija-nov v Stični na Dolenjskem, kjer so očetje svoje dni peli vsak dan svoj brevir mojstrsko. Danes ga pač ne pojo več. Ko človek posluša tako izvajan koral, šele čuti, kako neskončno slabo se na splošno pojo ti naj-pristnejši cerkveni spevi. Zato je pa koralno petje vernikom dolgočasno in še posebej zaradi dinamično enoličnega spremljanja, ki je vrh tega še zelo pomanjkljivo, popolnoma nezanimivo. Trebd bi bilo slišati petje in spremljanje na tem koncertu! Drugi del je vseboval večglasno (polifonsko) cerkveno glasbo iz dobe slavnih klasikov Palestrina in Nizozemcev. Škoda, da ni bilo na sporedu tudi našega rojaka Jakoba Gallusa -Petelina. Vzrok je v tem, da niso imeli njegovih skladb za velikonočno dobo. V tretjem delu je zbor podal sodobno cerkveno glasbo velikonočne dobe, vendar ne v prvi vrsti najmodernejše smeri, ki se spet približuje na moderno občuteni osnovi stari klasični polifoniji. Handlov Alleluia iz oratorija Messiah bi se bil bolj podal na začetek tega dela kot prehodna točka programa. Kon cert je zaključil mogočni spev “Te Deum” (Ad, Rihovsky). Celotni spored je odpel zbor “The Saint Paul Catholic Choral Society’ pod vodstvom Rev. Fr. Missia vseskozi odlično. Bil je tudi v polifoniji — kljub pičlemu številu moških glasov — uravnovešen in je donel ubrano in polno. Posebno lep je bil alt, sopran je gibčen in tudi v visokih legah ne kričeč, tenor je lepo barvan in bas dokaj izdaten, čeprav bi bilo želeti v moških glasovih močnejše zasedbe. Spored je s svojimi 70 pevci naštudiral in zbor vodil Rev. Francis Missia, naš rojak iz zelenega štajerja, nečak bivšega 1 j ubij. škofa in kardinala Missia. Pevovodja vodi svoj zbor sigurno in izredno živahno ter dosega s svojim podajanjjem resnične glasbene užitke, ki zadovoljijo tudi glasbeno fino čutečega poslušalca. Njegova nesporna zasluga je, da,dovršeno kaže — tudi izven zidov seme-niške kapele — lepote in vrednote liturgične cerkvene glasbe prebivalstvu St. Paula, ki sicer nima veliko prilike slišati kaj podobnega. Na orglah je koralne speve in točke tretjega dela spremljal izvrstno Rev. Shuler, učenec Rev. Missia in njegov bodoči nasled- nik, ki je pokazal fin glasbeni čut za diskretno spremljanje petja. Za uvod je zaigral na orgle Duboisov preludij. Celotni koncert je uspel odlično. Pomen tovrstnega prizadevanja je podčrtal v svojem nagovoru tudi sam nadškof Excell. Murray. Slovenci smemo biti upravišeno ponosni, da je “naše gore list” v osebi Rev. Fr. Missia mojster, ki je pokazal ne le s tem koncertom, marveč tudi z zelo vidnimi sadovi svojega 40 letnega glasbenega dela v duhovskem semenišču v St. Paulu, kaj premore slovenska kri, kamor koli se je iz domovine razlila po širnem svetu. Radujemo se teh uspehov našega rojaka ter čestitamo njemu in nadškofiji, ki je ž njim in drugimi našimi duhovniki že pred njim našla v sinovih našega malega naroda tako pomembne in zaslužne može. Dr. Ludovik Puš. življenja je sit — To je grozno! Tu čitam, da se prenaša neka neozdravljiva bolezen po bacilih na bankovcih. — Veš kaj, striček, jaz sem življenja že do grla sit. Daj mi največji bankovec, kar jih imaš. § VERJA*1?* AL PA NE Ameriška gospodinja je dobila novo kuharico. Prišla je zjutraj, tako ji je bilo naročeno, da skuha zajtrk za vso družino in takoj, ko pomije posodo po večerji, gre lahko domov. Tako se je vrstilo dan za dnem. To se pravi, nekaj časa je šlo v redu. Kmalu je Pa začela nova kuharica prihajati na delo pozno. Včasih tako pozno, da je morala gospodinja vstati in sama skuhati zajtrk za družino. Gospodinji to, seveda, ni bilo povšeč in je kuharici tudi povedala iz obličja v obličje. Kuharica je povedala, da se za živ krst ne more zjutraj dvigniti iz postelje, da bo pa poskušala na kak način to izboljšati in da bo gotovo prihajala redno na delo. In je res — nekaj časa. Pa je spet zaležala. Gospodinja bi jo bila najraje pognala, pa je bila preveč uporabna drugače, zato si je mislila, da jo bo na kak način privedla do tega- ,da bo prišla zjutraj ob času na delo. “Veste kaj, Micka,” ji je rekla gospodinja neko jutro, ko je bila kuharica zopet precej pozna, “to je treba drugače urediti. Nisem vas najela za to, da bi morala jaz kuhati zajtrk. Dajmo, poskusimo tako, da vam bom vselej, kadar boste pozni, odtrgala en dolar pri plači. To vas bo zjutraj gotovo dvignilo ob pravem času iz postelje, kaj ne?” “Dobro!” je bila kuharica pri volji, “takist bo pa že šlo, takist, ni vranč, da ne bi šlo.” In res je šlo en teden. V nedeljo je šla pa Micka na ples in v pondeljek je pa spet zaležala. Gospodinja je bila že gotova s zajtrkom, ko jo primaha Micka na delo. še ni Micka odložila klobuka, ko začne gospodinja: “Vidite koliko je že ura! Spet sem morala sama vstati in skuhati družini zajtrk. Kaj porečete k temu?” “Kaj naj rečem drugega kot to: Kaj se pa ongavite zastran zajtrka da ste ga morali skuhati, kaj vam mar ne plačam za to. Saj Vam bom dala en dolar!” “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Številka 9 Leto 1950 ' . ; .: . V ? ■■ i GLASILO SLOVENSKE KATOLIŠKE SKUPNOSTI DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: Prof. Vinko Lipovec 447 East 156 St. Cleveland 10, Ohio, USA. Pet let SMSIP * Pol desetletja je minilo, od kar so se odprla vrata nemških koncentracijskih taborišč, pol desetletja je minilo, odkar so komunistični ječarji zaprli vrata naše domovine in okovali naš narod v verige sužnosti Nam je uspelo, da smo ohranili osebno svobodo, pa smo izgubili domovino. Naš narod pa je ohranil domovino, toda ni dosegel svobode; fašističnega in nacističnega nasilnika je zamenjal rdeči tiran. Na desettisoče najboljših si nov našega naroda je dalo 'življenje v borbi za svobodo, njih kosti trohne raztresene pa naših gozdovih in kraških ja mah, na Rabu,, v Italiji in Nemčiji. Mar je bila njih žrtev brez haska, v resinici neplodna? Ko se je začel v teh dneh le ta 1941 slovenski narod organizirati za borbo iproti nasilnikom. tujim in domačim, smo povdarjali: brez žrtev, brez poižrcvovanja cilja ne bomo dosegli. In res, ni bilo omahovanja, odločno smo šli na delo. Hitro so ise množile naše vrste in se skoraj razrasltle v mogočno drevo. Slovenska, legije je povezala v svojih vrstah cvet naših mož in fantov. Milan Finec, Hinko Gorečan, Tone Duhovnik in nešteto drugih, ki dalnes počivajo pod hladno rušo, so bili neprestane na nogah, na poti. Srečavali smo se. Bežen pogled, nekaj naglo izgovorjenih besedi, da res ne bi 'zapadlo sovražnikove oko in že smo vedeli kaj in kake. Kolike truda, koliko (naporov, pa ni bilo nobene nejevolje, nobenega godrnanja. Uspehi so nas navdajali z veseljem, z upi. Prišel je Turjak, prišle Grčarice . . Rdeči “osvoboditelji” so zarezali globoko rano, kočevski gozdovi in kraiške jame so postali tihi zadnji dom neštetih borcev. Pogum mi upadel. S stisnjenimi zobmi in pestmi smo šli dalje. Vrzeli so izpolnili novi borci. Rdeča. “narodno osvobodilna vojska” je plahnela, nov up je napolnil slovenska srca, tudi 'nemškemu nasilju se je nagic bližal konec. Našla se je izgubljena duša, ki je razodela sovražnemu Nemcu naše načrlte. V nekaj tednih so se napolnili zapori ljubljanskega Gestapa z voditelji in organizatorji Slovenske legije. Podobna usoda je zadela tudi Sokolsko itn Narodno legijo. “Zasliševanja”, poleti vročina, pozimi mraz, tema se je pridružila še lakota, so mučila jetnike. Po dolgih mesecih tega trpljenja so morali ubogi jetn.-ki na pot v Dauchau, Mauthausen, Buchenwald, Neu-gamme, kjer se je trpljenje spremenilo v- počasno umiranje. 1. marca 1945 je zapustil Ljubljano zadnji -transport. V tem času je bila usoda naše domovine že skoraj zapečatena. Zavezniki so nas v Jalti izročili rdečemu nasilju. Domovina se je še upirala, se obupno borila za svobodo, toda premoč je končno' zmagala. V prvih din'eh maja so se pomikali dolgi sprevodi proti mejam domovine. Ljjubelj, E%ava, Soča.: Začela se je Golgota. Mar so bile res vse žr)tve zastonj ? Nikakor! Če bomo le ; Y Z’ ^ ' i mi živi polni požrtvovanja, pripravljeni na žrtve, ki so jih doprinesli vsi, ki danes uživajo pri Bogu plačilo. Naj nam bosta Milan Finec in H'nko Gorečan svetel zgled. Bila sta med prvimi člani Slovenske legije, prestala strahotna mučenja v zaporih Gesta-pa v Ljubljani, preživela grozote Dachaua. Bila Iz1 zvijačo odtrgana od iprij atelj ev po osvoboditvi dachavskega taborišča, odpeljana s silo v domovino, obsojena od rdečih krvo-lokov na smrt oziroma na 20 !e)t ječe, pa nista izgubila po-guma. V mariborskih zaporih sta delovala med sojetniki dalje, jim dajala pogum in jih vzpodbujala k vstrajanju v borbi za -svobodo naroda, dokler jima niso krogle rdečih krvnikov (pretrgale niti življenja. Milan, Hinko in Vi vsi drugi, ki ste dali življenje za svobodo svojega naroda, Vaša telesa so mrtva, toda Vaš duh bo živel v nas in nam dajal novega ognja in požrtvovalnost,! dokler ne bo cilj naše borbe dosežen! Vaša žrtev ne sme-in ne bo zastonj! V.L. Ni še prišel čas, da bi podrobno opisovali zgodovino druge svetovne vojne in komunistične revolucije v naši domovini. Domovina še ječi pod komunističnim jarmom. Še živi doma na tisoče ljudi, ki so vztrajno in krepko delali v protiokupacijskih in proBko-1. ^cizma m komunizma štorih v polni meri svojo Ali smo Slovenci izpolnili svojo dolžnost? radi teh ljudi in še iz drugih razlogov moramo zaenkrat še molčati, čeprav bi marsikdaj radi glasno zakričali v svet in povedali vso resnico. Ta — zaradi žalostnih razmer v domovini—vsiljeni nam molk so komunisti krepko izrabljali in ga še izrabljajo. Širili so in še širijo gorostasne laži o slovenskem ljudstvu in dolžnost. Lahko rečemo, da ni bil o teh zgrešenih socialnih in političnih sistemih noben narod tako poučen, kot ravno slovenski narod. Zato je tudi slovenski narod takoj v začetku in ne šele po več letih, kot nekateri drugi veliki narodi, zavzel pravilno stališče do vseh okupatorjev na svoji zem- ..... , , . Iji. Naj omenim samo nekaj njegovih vodnikih, o slovenski jgjgj.py. Jugoslovanske železnice so v abupnem stanju. Dve tretjini bkomotiv, ki jih je dobavila UNRRA, so potrebne popravila. Toda železniške delavnice na Jesenicah, v Mariboru in Nini nimajo potrebnega materija-a. Na progi Beograd - Niš obratujeta dnevno samo dva vlaka. Pred vojno jih je obratovalo 26. duhovščini, o sodelovanju Slovencev z okupatorji, o grozodejstvih slovenskih protioku-patorskih in protikomunističnih borcih iijd. Organizirali so poplavo pisem, ki so bila polna laži in obrekovanj. Zlasti v Severno Ameriko je bilo poslanih mnogo takih pisem. Ni čudno, če se je marsikomu zamajala vera v dobro katoliško slovensko ljudstvo, v njegovo duhovščino, v njegove politične in kulturne vodnike. Mnogi so začeli verjeti, da slovensko ljudstvo s svojimi vodniki vred ob prihodu okupatorjev in tudi pozneje ni izpolnilo svoje narodne dolžnosti in da je zato bilo potrebno, da je Škof dr. Gregorij Rožman je že takoj v začetku podal svojemu ljudstvu jasne smernice. Čeprav neprestano v smrtni nevarnosti, je neustrašeno učil in govoril — in to v času, ko je skoraj še ves svet molčal. Isto velja za slovensko duhovščino. Tudi politični voditelji slovenskega Ijustva so storili v polni meri svojo dolžnost. To velja za tiste, ki so bivali izven domovine in za one, ki so ostali doma. Saj je cela vrsta z življenjem zapečatila svoje delo. Slovenska ljudska stranka je že nekaj dni po zasedbi slo- iz tabora SLS, za katere so po svojih špijcnih zvedeli, da vodijo slovenski narod v proti-okupatorskem duhu. V ljubljanskih zaporih, v Gonarsu v Italiji, v Dachauu, v Mathau-senu in drugod, so bili zaprti člani vodstva SLS. Tudi druge slovenske demokratične politične stranke so storile svojo dolžnost, niso sodelovale z okupatorji in so imele celo vrsto svojih vodilnih oseb v ječah in koncentracjskih taboriščih. Trdijo, da je bilo v Sloveniji močno razvito strankarsko sovraštvo. Je nekaj resnice na tej trditvi. Vendar lahko rečemo, da je po padcu raznih diktatur v letu 1935, — ko se je dr. Korošec iz konfinacije na Hvaru vrnil v jugoslovansko vlado, — to strankarsko sovraštvo začelo ponehavati. Prenehali so napadi v časopisih in na shodih, začeli so se vedno pogostejši stiki med politiki raznih strank. Po okupaciji naše domovine po Italijanih in Slovenci svojo dolžnost. 29. aprila 1941, tc-rej nekaj tednov po zasedbi slovenskega ozemlja po Italijanih in Nemcih in ko komunistične Osvobodilne fronte še nikjer ni bilo, se je v Ljubljani v prostorih Delavske zbornice, vršil ustanovni sestanek Slovenske legije. Udeležili so se ga zastopniki raznih katoliških mladinskih, strokovnih, političnih in drugih organizacij. Že na tem prvem sestanku je bilo sklenjeno, da ‘ iverujemo v zopetno vstajenje svoje domovine in da se bomo za dosego zopetne osvoboditve borili z vsemi svojimi silami proti vsakemu okupatorju.” To se je tudi resnično zgodilo. Slovenska legija je postala najmogočnejša slovenska ilegalna proti-okupatorska organizacija, ki ie združevala v svojih vrstah nad 10,000 slovenskih mož in fantov, izdajala je propagandni protiokupatorski material v ogromnih množinah, povsod je venska legija sprejela na svoja ramena tudi ta boj in ga vodila brez vsake tuje pomoč«. Delovanje Slovenske legije je bilo široko in tako vsestransko, da lahko že samo ob njem trdimo, da je slovenski narod iv težkih letih '1941 - 1945 v Dne pCjn£ nieri izvršil svojo dolžnost. Slovenska legija je v tem delu za svojo domovino izgubila nad tri četrtine svojega članstva, ki počiva danes v slovenskih gozdovih in prepadih, pobito od komunistične drhali ali pa spi na tujih tleh, pomrlo cd lakote in bolezni v nacističnih in fašističnih ječah. — Padla je več kot polovica članov vodstva Slovenske legije, padli so skeraj vsi okrožni poveljniki in velika večina častnikov. Nekaj ljudi se je seveda tudi našlo, ki v usodnih trenutkih niso ničesar storili, ki so se skrili ali pa, ki so hoteli teške čase izrabiti za. svoje dobičkarske ali pa oblastižeijne namene. Posebno ti zadnji so napravili ogromno škodo. Dostikrat bi se dogodki drugače razvijali, ako ne bi nekateri delovali proti interesom skupnosti. Hvala Bogu, da teh ni bilo veliko. Ako danes — mirno in trezno presojamo vedenje in delo- ni Nemcih na tajni seji svoje- vzela komunistična stranka s|ga izvršnega odbora sklenila, pomočjo revolverja vajeti v: da ne bo sodelovala z nobenim svoje roke, da je tako pripel ja- J okupatorjem in se je tega skle-la našo domovino v sedanjo pa dosledno držala do zadnje-svobodo. | g-a dna. To stališče najmoč- Vendar že danes lahko ugo- nejše slovenske stranke je polovimo — čeprav so nam usta! vzročilo, da so Italijani in organizirala poslušanje lon- Nerncih, pa so slovenske de- donskih in ameriških radijskih vanje slovenskega ljudstva v mo.traiicne stranke takoj sto- postaj in s tem budila in goji-'letih 1341 - 1S45 ____ potem ., . . r ,Pi!e ^upaj, osnovale skupne la v slovenskem narodu duh i smo lahko ponosni na svoi na- ornovme po ta ijansu odbore: Narodni svet, Sloven-j odpora proti tujcu, Organizira-j rod. Niso se zastonj trudili in ska zaveza sn pozneje Narod-'la je za zapadne zaveznike in- -as vzgajali Slomšek, Missia, ni odbor za Slovenijo. To so-1 formativno službo in jim po- Mahnič, Krek, Jeglič, Korošec elovanje je trajalo ves čas | šiljala poročila o vojaškem de- in drugi slovenski vodniki. V okupacije m traja š? danes. O! levanju Nemcev in Italijanov, najtežjih časih, kar jih pomni strankarskem sovraštvu v tis-J Ko se je po nemški napovedi slovenska zgodovina, smo ostem smislu, kot je to bilo pred j vojne sovjetski Rusiji pojavil tali zvest« svojim narodnim izleti, m nobenega sledu več. j na slovenskih tleh še tretji in ročilem in svojemu katoliške-Danes naj še posebej omeni-; najhujši okupator — komunist mu in krščanskemu nazoru o v - ,u- -—.. ... po- 11ZS" rzrš“Sr Si~^ ****. --------- USt" ,,odline o-^bnostuje keč dokaz,' kako so storili njem slovenskih ljudi, js Sio- R. S. KRIZA SOCIALIZMA Ob priliki priprav za volitve je imel jugoslovanski komuni-stični ideolog Milovan Djilas pred beogradskimi visokošolci govor, v katerem je skušal svojim poslušalcem razložiti ideološke vzroke borbe med Ko-minformo in jugoslovanskim komunizmom, z njegovega na-nja Ruski komunizem je postal po mnenju Djilasa nekak pe-crefakt, okostenel sistem, ki ne pozna nujnega razvoja v smislu Marksovih in Leninovih “To kar se dogaja v Sov jetiji, moramo smatrati za krizo socializma”, povdarja tovariš Djilas. Sovjetski vodilni krogi argumentirajo, da “(zavest voditeljev natančno izraža stvarnost, in da je tisto, kar ti govore, ne le točno in nezmotljivo, 'temveč tudi zakofcn: za razvoj same družbe oziroma materialnega sveta.” “V kapitalističnem birokratizmu se je birokrat počutil kot mali človek, kar je tudi resnično bil, v socializmu pa načel. V USSR vlada “ne- se počuti kot božji genij, po- mairksiijstftčno . obraVpavanj e vloge vfod'itel j ev, !ki dobivajo cesto obliko vulgarnih zgodovinskih potvorb ter oboževanja osebnosti, podobno onemu v absolutističnih monarhijah. Razliko v plačah so tam večje, kot so v buržuani birokraciji n se gibljejo cd 400 do 15,000 rubljev”. Tudi v mednarodni politiki se sovjetski komuinizem poslužuje popolnoma metod aipitalističnih držav: forsira-nja velenjskega nacionalizma, politike razdeljevanja vplivnih področij s kapitalističnimi drjavami ob zaviranju pobude ljudskih množic. Jedro med razlike obema komunističnima taboroma vidi Djilas v tem, da je v Sovjetiji prišlo že kar do “ustvaritve priviligiranega sloja birokracije. do birokratičnega centra-izma, do spremembe države v nasilje in družbo. Takemu “gospodu birokracije’ se je uprl Titov koncept socialisti-« čne družbe, trdi Djilas. klican, da. ukazuje ljudstvu in se poslušno pokorava le večje-mu geniju, tistemu, ki je na višji birokratični lestvici. Ideologija mora služiti birokratu, ne pa on njej , . • “Rešitev notranjih protislovij v socializmu postaja glavno vprašanje mednarodnega razvoja in bistveni pogoj znotraj in tudi za nadaljne zmage in r'za nadaljni napredek socializma v zutaanjem kapitalističnem isveitu, . . Rešitev tega vprašanja je danes za sociali-tične in demokratično gibanje nujna in neodložljiva . .” Naloga jugoslovanske “demokracije’ ’je “borba naprednih tendehe v socializmu proti •tendencam, ki so postale v njem reakcionarne in konservativne ter zavirajo nadaljni razvoj. Mi smo Hegeljanska negacija sedanjega stanja v socializmu in prav s tem kri in meso njegovega nadaljnega razvoja,” je zaklical tovariš Djilas. Torej nova revolucija v revoluciji, revolucija “proti dogmatičnemu in statičmemu stanju” sovjetskega socializma. “Bistvo stvari je”, nadaljuje Djilas, “v doslednem čuvanju ter razvijanju marksistične teorije in prakse, ne Pa v mehaničnem obravnavanju centra in glavine sile po številu in materialni moči”. Jugoslovanski socializem pa gre v 'nasprotju s kominform-skirn na (pot “do vsestranskega sproščen j a iniciative ljudskih množic, z vedno širšim pritegovanjem množic k vodstvu države in uresničenja načel samouprave ljudstva.” Mislimo, da je tovariš Djilas v svojem govoru odlično karakterilriral kominformski komunizem, toda isto velja v polni meri tudi za Titovo vrsto komunizma! Socialistični sistem vodi nujno povsod do vsemogočne birokracije, ki je tisočkrat hujša, kdt v kapitalističnih državah. Diktatura d. notranja potreba v Jugoslaviji. - Tudi v Jugoslaviji se je nujno razvil ogromni aparat birokratijzima, kar je nujna posledica državnega komunisti-čnega reda, česar Djilas in tovariši razumljivo nočejo priznat:. Cele armade uradnikov so potrebne, da delajo plane, da nadzirajo izvršitev planov, storilnost, ugotavljajo procente, ki so se dosegli pri planu, da nadzirajo od zgoraj navz-dal to monžico uradništva, podjetij, (pisarn, organizacij -td. Ogromen štab policije, je nujno potreben, da potem vse drugo kontrolira in kontrolira. Kjer je ‘bilo prej v kakem podjetju 5 uradnikov, jih je danes vsaj 20, število uradništva je preseglo v državi, in v vsaki pisarni petkrat, desetkrat sta-(, kot je bilo v predvojni Jugoslaviji. Povsod primanjkuj <•' uradnih prostorov za nameščen j e številnih uradnikov, NAPAKE, KI MOREJO POSTATI USODNE •proletariata, svetovna diktatu- > , n • , , , i o.«. . ' |ki delajo eden drugemu napot- ra, po kateri stremi komuni-1 • , , , • • ,r .. , , !je, toda vse to je nujno po- zem nujno, rudi po besedah' Djilasa zahteva oboževanje voditeljev, kar se je drastično pokazalo v Rusiji ob prilik!,stKh palznovanja 'bmlinove sedem- , ... .. , , , . .__ beraeii a, v ljudstvu kipi nevo-ni kar se iasnoL. r, ‘ trebno v komunistični državi. Birokratični aparat skrajno slabo 'delulj e, v državi vlada revščina, naravnost Časopisi ne 'skrivajo, da je mednarodni položaj silno resen, Sovjetski pritisk v Evropi je tako velik, da napoveduje ameriški visoki komisar v Nemčiji McCloy za letošnjo sipomlad dogodka, ki utegnejo povzročiti eksplozijo. Kljub’ temu ne more še nihče trditi, da Sovjeti neposredno ogrožajo Združene države. Vendar se nam zdi, da so Združene države edine, ki se z vso resnostjo zavedajo trenutnega položaja. Iz bolniške postelje je republikanski senator Vander-berg dal iniciativo, da se po-stavj ameriška zunanja politika zopet na bazo odločanja in od- vSludf'obXanjM tO&’ Zato * roditeljem ju- Jugoslaviji. Nikdar se (nj to maMkovanje osebnosti vršilo v taki meri v absolutističnih državah, kot se vrši v komuniti-čnih. Iz volilnih govorov Tita, Djilasa m Rankovica vedno znova odseva udrihanje p0 birokraciji. Za to pa n?so bili merodaj-)ni le zunanji oziri na Sovje-tijo, marveč v veliki meri tu- goslovanskega komulnizma nujno potrebno, najti nekje grešnega kozla, ki naj nosi odgovornost za vso to revščino. Ta grešni kojzel naj bo birokracija, da se odvrne jeza ljudskih mmjžič od komunizma. To je stara igra vseh diktatur. Djilas ima prav, ko trdi, da vlada dalnes velika kriza v komunističnem toboru. Dodati mem. moramo le, kar je M.. Djilas namerno zamolčal, da se nahaja v krizi tudi titovski, ne samo sovjetski komunizem. Vzrokov krize pa mi ne iščemo tam. kjer jih išče Djilas, to je v napačnem izvajanju Mark-sovih in Leninovih teorij, temveč v sistemu samem. Komunistični sistem nasprotuje človeški naravi samj in zato ne more in ne ho mogel nikdar in 'nikjer stalno zadovoljiti človeške družbe in postati nje-Ina splošna lastnina. Ker se jemlje dovolj v poštev lastnosti človeške narave, ker zanikuje osnovne človeške pravice, se mora držati le s silo, diktatura “proletarijata” je obsežena torej ze v sistemu sa- govornosti obeh stranki: demokratske, ki je ina vladi in republikansko, ki je z opoziciji. Fa politika se je obnesla med zadnjo vojno. Tudi v tako napetem položaju, kot ga imamo danes, morejo imeti zu-nanjepolitične odločitve vlade večjo veljavo, če nosijo soglasje opozicije in s tem voljo vsega naroda. Takoj je imenoval presednik Truman nekdanjega newjorakega senatorja m prvaka republikanske stranke Johna Posterja Dulleva za stalnega svetovalca zunanjega ministra Achesona in republikanca Cooiperja, ki naj spremlja Achesona na konferenco v London. Tako sta pokazali obe ameriški stranki, čeprav ista v notranji politiki v zadnjem ča. su sprti, kot še nista bil; nikoli, da se zavedata odgovornosti, ki jo skupno nosita, odgovornosti za blagor naroda in države, ki ju vodita. In Evropa? Trije možje so, katerih glasu pa skoraj nihče ne posluša! Stari Churchill roti v parlementu Bevina v govoru, ki ga smatrajo za največ j ega, kar jih je ime] po vojni, naj pripelje v zapadno —evropsko zvezo in v okrilje atlantskega pakta Nemčijo, brez katere je nemogoča uje-dinjena m svobodna Evropa. “Francija in Anglija imata danes moč, da Nemčijo dvigneta in jo postavita v isto vrsto in (Dalje na 4. rtranl) TRST V SREDIŠČU ZANIMANJA Govor italijanskega zunanjega mrinilsltrai Karla jSfoinza v) Milanu je zoper enkrat — naj-krž zopet isamo za krateik čas —^pomaknil tržaško vprašanj e na dnevni red. Sforza smatra, da je mogoča rešitev tržaškega vprašanja samo na podlagi dogovora med Juigoslavijo in Italijo. Ponudil je Jugoslaviji prijateljstvo ter izjavil, da je Italija pripravljena sporazumeti se z Jugoslavijo v vprašanju Trsta na o'snovi deklaracije Zapadnih sil, z dne 20. marca 1948, is katero so se izrekle za vrnitev Trsta Italiji. Rekel je dalje, da ki pristala Italija tudi na popravo meje ter na svobodno j ugoslvansko cono v tržaškem pristanišču, smatra pa cono B za sestavini del Trsta. Jugoslovanski tisk je s srditostjo, ki v diplomatskem svetu ni običajna, zavrnil predlog ministra Sforza. Sforzo obtožuje “hipokrizij” in zahrbtnosti, češ da hoče Italija izrabiti težko zunanjepolitično situacijo, v kateri se nahaja Jugosla- XAPAKE, KI MOREJO POSTATI USODNE (Nadaljevanje s 3. strani) v trajno zvezo z njima! Ne vidim razloga, zakaj ne bi mogli stati enkrat francoski, angleški, ameriški in nemški vojaki ramo ob rani kot soborci za istimi ideali.” Nemški kancler Dr. Adenauer je že nakajkrat ponudil Franciji, kljub opoziciji socialno- demokratske stranke roko v spravo in zvezo. Še vselej je bila s temi ali onimi izgovori odbita. Francoski general Billotte je podal ostavko na svoj položaj ter napisal v vija, odkar je v sporu z Moskvo/ ki je edina podpirala v tržaškem vprašanju jugoslovansko stališče. J ugoslovan-ski komunisti se zavedajo, da jih 'oo tudi v tržaškem vprašanju Moskva pustila na cedilu, kot jih je že v primeru Koroške. Med tem so okupacijske sile v Trstu ustvarile dejanski stan, ki nasprotuje določbam mirovne pogodbe z Italijo. Po teh dodočbah so namreč prepovedani vsi oni ukrepi, ki bi tržaški teritorij kakor koli delili. Zavezniška vojaška uprava v Trstu pa je is tremi dogovori marca meseca dala Italiji carine, denar in poštni promet. Kot odgovor na ta korak je Jugoslavija s cono B sklenila carinsko unijo. Tako je dejansko cona A Trsta pripojena Italiji, coln'a B pa Jugoslaviji. Dne 16. aprila so se vršile v pasu B volitve. Jugoslovani so očividno smatrali, da je hotel Sforza s svojim govorom uplivati na volilce, da ibi ne glasovali za kandidate Osvobodilne fronte, da je bila torej njegova ponudba čisto navaden volilni manever. Mogoče je v tem nekaj resnice. iSiaj danes zapadni tisk odprto prizna da je tudi deklaracija Za-padnih sil od 20.8. 1948 imela v glavnem tza cilj, da vpliva na italijanske parlamentarne volitve in da je bila objavljena, ko še ni obstojal spor med Moskvo in Belgradom. Po vsem tem izgleda, da bi Zapadne side “rebus sic stalntibus” tako deklaracije n? objavile. Nepričakovano so se oglasili Sovjeti in zahtevali, da naj se izpolnijo določbe mirovne pogodbe z Italijo, ki se nanašajo na Trst. Tuje vojske naj za-puste Svobodno tržaško ozemlje, ki naj takoj dobi svojega guvernerja. Zapadnj aki niso dolgo oklevali, ampak so sovjetsko zahtevo odločno odklonili. Valovi na Adriji se 'polagoma spet umirjajo. Splošen zunanjepolitični položaj za končno reševanje tržaškega vprašanja ni ugoden ne za velesile, še najmanj pa za Was1 Slovence. Borba za Trst se bo nadaljevala za kulisami, svetovna javnost bo obrnila svojo pozornost na druga (zn njo važnejša in bolj pereča vprašanja. Mj Slovenci pa smo dolžni posvetiti temu vprašanju vso pozcrnoslt. Vedno znova moramo opozarjati svet in še prav posebej zahodne sile, da je pravilna rešitev tržaškega vprašanja odločilne važnosti za pomirjene tega dela Evrope, da je Trst usodno povezan s svojim ’slovenskim zaledjem, da je njegov gospodarski obstoj in napredek možen le v zvezi s Slovenijo, njegovim neposrednim zaledjem. Prav tako pa moremo vedno znova povdarjati tudi dejstvo, da je za Trst in za Slovenijo najnaravnejša pa tudi najboljša taka rešitev, ki bo ustvarila med obema trdno vez, :i(z obeh samo politično in gospodarsko enoto. Pri tem ne smemo pozabiti opozarjati velesile na to, da je taka rešitev tudi iz njihovega gledišča trajno najboljša. V.L Vesti iz domovine časopisu “Revue de Paris” članek, da bi predramil Zapad in prv] vrsti francoske politike. “Noben Iz'godovinar ne bo mogel nikoli upravičiti, zakaj se je pustilo 275 milijonov ljudi Zapadne Evrope, ki imjao za zaveznike še 160 milijonov Amerikancev in Kanadcev, z vsem svojim industrijskim in poljedelskim potencialom, razbiti, uničiti in obvladati od Sovjetov, katerih industrija je šele v “povojih.” Trije pogoji morajo biti izpolnjeni, da bo obramba Zapadne Evrope možna: 1.) Nemčija, ki se lahko sama brani, 2.) Francija, ki se hoče braniti in 3.) Združene države, ki so pripravljene hitro in učinkovito pomagati. Trenultlno ni noben od teh pogojev izpolnjen. Prvega ovirata Francija in Anglija, drugega Francija. Pravijo, da so vsega krivi francoski politiki, ki si ne upajo narodu povedati resnice. Igrali bi ise vedno radi vodilno vlogo v Evropi. Toda za to jim manjka požrtvovalnosti in treznega presojanja položaj a ter dobro izve/bane in moralno trdne številne vojske. Na evropskem prostoru imajo samo tri borbene divizije. Oficirski stan je nezanesljiv, ker se peča več s politiko, kot pa z vojsko. Kljub temu, da je v zadnji vojni podlegla, jo Nemčija danes poleg Rusie edina evropska država, ki ima možnost postati resen vojaški faktor v Evropi. To pa ne more, ker ji tega iz ljubosumnosti in bojazni ter iz strahu, da izgubita vodstvo, ne pustita Francija in Anglija. Kot, da bi šlo danes za to, kdo bo imel v Evropi glavno 'besedo! Danes gre za Vse, gre za svobodo vse Evrope in z njo za svobodo celega sveta! Dokler vropski politiki tega ne bodo spoznali in po iem spoznanju tudi delali, tudi Amerikanci nimajo volje, da izpolnijo tretji pogoj. Čas pa usodno zori! Dr. Z.K. Propadanje kmetijstva V svojem govoru v Drvarju-je Tito priznal, da je bilo lani 600,000 hektarjev zemlje manj obdelane kot leta 1939. Vzrok temu je, da manjka delovne sile na kmetih, ker je novi režm vse mlade ljudi potegnil v mesta, v vojsko ali v tovarne. — Drugi vzrok pa so vedno hujše dajatve, ki jih komunistični režim nalaga kmetom tako, da je izginila volja zo delo, od katerega ni nobenega dobička. Tito je sam primal, da so ponekod odkupne konpsije po trikrat pobirale ocl kmetov pridelke, da so dosegle vnaprej določene odkupne številke. Tako pa ni kmetom za lastno preživljanje ničesar ostalo. Volje za delo vedno manj Po podatkih, ki jih je objavilo ministrstvo za delo, izostane od dela dnevno povprečno 10,000 delavcev. V tem številu niso všteti oni, ki ostanejo domu radi bolezni. Podatki o rojstvih Po podatkih ministrstva za narodno zdravje pride v Sloveniji na 1000 smrtnih slučajev 1082 rojstev (1015 pred vojno). Umrljivost dojenčkov je sedaj 8%, pred vono je bila lil %. Kaj berejo v Ljubljani? Delavska knjižnica je bila že ored vojno druga največ ja knjižnica v Ljublalni. “Ljudska pravica” od 5. aprila objavlja statistične podatke Delavske knjižnice za leto 1949 ter pravi. da so ti podatki dokaz, da posegajo ljudje predvsem po pisateljih, ki so že pred vojno dobili iplriznanje in zavzeli v domačem slovstvu pomembna mesta. Na prvem mestu je Jurčič, ki je bil sposojen 611 krat, na drugem mestu pa M. Kranjec, ki je jbil izposojen 572 krat. “Tudi pregled lani izposojenih prevodov kaže odklon od novejših stvaritev in očividno poseganje po zapadnih pisateljih.” Dickens je bil izposojen' 437, Tolstoj 434, Londoln 376 itd. Gorki pa 223. “Ljudska pravica” sicer trdi, da je poseganje po zapadnih pisateljih posledica informbi-rojevske gonje, ki je uničila “velik del simpatij” do vzhodnih držav. Nam se pa zdi, da bi bil rezultat verjetno isti, če bi Kominforma gnala svojo gonjo ali ne. Ljudje nočejo brati tega, kar morajo itak že dan za dnem iproti svoji volji poslušati, namreč propagandne spise “o komunističen raju,” ki ga nikjer ni. Le čevlje sodi naj kopitar! V Sloveniji je nastopila po vojni neka nova pesnica Ada Škerlova. Sedaj je izdala zbirko pesmi: “Senca v srcu.” Lev Modic, po ipoklicu pravnik, sodi v “Novem svetu,” da utegnejo biti ip-esmi Ade Škerlove dekudelrJtne. V “Ljudski pravici” jo zagovarja neki M.Š., češ da vse njeno življenje in okoi-nosti, v katerih je preživela mlada leta, niso vplivale pozitivni na njeno umetniško rast, čeprav, pravi, da je prekinila s -preteklostjo in jo zavrgla “kot plesnivi kruh.” Dekadenco vidi Kozak v pesmih šele takrat, kadar te ne kažejo vere v človeka. Zato še ni dekadenca, če piše Škerlova “žalostne ljubezenske pesmi.” Kritik smatra, da bo treba problem “dekadence, tematike in sploh poezije diskutirati” v društvu književnikov. Daj ciganu oblast! Pojem korupcija, ki je bil v star: Jugoslaviji, večkrat u-pravičeno, velikokrat pa tudi neopravičeno na dnevnem redu, tudi v novi Jugoslaviji ni izginil. Nasprotno, korupcije je več, kot jo je bilo, zlasti v vrhovih. Toda o tem se ne piše, o tem se samo govori. Pa tudi govoriti o tem je nevarno. Kadar pa je korupcija le pre- velika in, se o njej le preveč govori, mora komunistična ipartija, čeprav nerada, poseči tudi med svoje člane. Razumljivo je, da gre v teh primerih samo za manj nevarne tiče, za privesek, ki se je obesil na komunistično parltijo iz koristoljubij a in ki ga ta prav lahko .tudj žrtvuje, kadar jel treba ljudstvu pokapati “ob-jektivnost k o m u n i s t i č nega pravnega beda.” Piose!b(ne vršite socialističnega gospodarstva opisuje “Ljudslka pravica” od 6.4. V državni ekonomiji v Kočevju so imeli menzo, v kateri se je hranilo 12 ljudi. Na ukaz , u|pravnjika| Punger-j ška so klali vse vprek ter jedli ita pili, ne da bi se kdo zmenil za plačilo. Čeprav so imeli v ekonomiji 2 pisarniški moči, se ni vodila v ekonomiji nika-ka evidenca. Vodili niso nobenih knjig. Delavcj so prejemali nadure, čeprav niti rednih ur niso opravljali. Prašiče so delili med seboj brez tehtanja in brez plačila. Delovodkiln j a Debel jakova, pri kateri je bil Pungeršek na brani, je redila sama 2 prašiča. Pungeršek ji je dal še enega. Uslužbenci so klali prašiče po mili volji ter si meso med seboj delili. Spomladi so posadili za 50,000 Din. drevesc, po zimi so jim vsa drevesca uničili zajci, ker jih niso zavarovali. Predisponira-li so 20,000 kg. krme na druge kraje, sedaj pa hodijo z vozovi po krmo za konje 40 km. daleč. Goveja živina jpa je začela poginjati, kre so jo premalo hranili. Šele ta okolnost je ganila oblasti, da so posegle med te tiče. Moralo je intervenirati ministrstvo jza lesno gospodarstvo, ker se nihče Spodnjih ni upal nastopiti. France iKdrič umrl Dne 12. aprila je umrl v Ljubljani predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Dr. France Kidrič. Pokopali so iga ha dtžavne stroške. Kidrič se je rodil leta 1880 v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini. Študiral je na Dunaju slavistiko ter bil od leta'1919 do smrti profesor na ljubljanski univer|zi. Predaval je slovensko in (primerjalno knji-ževhest, zlasti ise je pečal z raziskavanjem Prešerlna in njegove dobe. Njegov sin Bo-■is je minister zvezne vlade v BeograduNin dejanski gospodarski diktator komunistične jugoslavije. Že zopet preganjajo “špekulante” Teh mora'biti v Sloveniji strašno veliko, ker vsaj vsak teden enkrat časopisi objavijo, da so “ljudske oblasti” odkrile kake Wove, zanimive primere. “Ljudska pravica” od 10. aprila objavlja zoipet tri take primere. Posestnik Kepic Valentin iz Draguše KLO Dob bi moral lani oddati 2 prašiča. Oddal pa ni nobenega, ker je oba zaklal za domačo porabo, meso skril, zaseko pa dal za hrano “mačkom”. Sušnik Jože iz’ Ratitovca KLO Češnjice bi moral oddati 600 litrov mleka. Oddal pa je 85 dkg kuhanega masla- Komisija je zahtevala, da prinese namesto mleka 16 kg masti. Prinesel pa je 9.80 kg popolnoma pokvarjene, zelene zaseke, v kateri je bila primešana čebula, nastrgan krompir in prevelika količina soli. Rokavec Franc bi moral oddati mesto mleka še 200 kg. žita. Pri pregledu je našla komisija 500 kg. krompirja, pokritega v listju in 450 kg. naj lepšega žita. Jugoslavija noče ruskih “specialistov’’ V Jugoslaviji je še vedno kakih 11.000 ruskih “specialistov” to je onih Rusov, ki so prišli po prvi svetovni vojni v Jugoslavijo. 6000 jih je prosilo, da se vrnejo muzaj v Rusijo, 5000 pa jih hoče ostati v Jugoslaviji. Toda jugo-slo-vnaske oblasti so jih obvestile, da morajo do 1. parila t.l. Jugoslavijo zapustiti, ker tega niso mogli storiti, se ne ve, kaj bo Jugoslavija z njimi naredila. Nova podgana Ker je osumljen, da je ks-minformovec, je bil odstavljen jugoslovanski konlzul v Milanu Stanič Aleksander. Na (njegovo mesto je bil imenovan Branko Karadljole, Dalmatinec. Pre :nova beograjske vlade Z ukazom prezidija Ljudske skupščine v Beogradu: so bila uki: jena sledeča ministrstva: za 3 metitijstvo, gozdarstvo, trgovino in preskrbo, gradnje, promet in delo. Na mesto njih so bili imenovani sveti, ki jim predsedujejo ministri. Piri preesnovi sta izpadla iz vlade Jakov Blaževič in Josip Gazi, KOMUNISTIČNI ODPADNIKI (Iz fr. časopisa “Le Monde”) 33 let je minilo od oktobrske revolucije in 5 let že odkar so se na Elbi srečale ameriške in ruske predstraže in vendar je “sevjetski svet” ostalemu svetu še vedno velika uganka. Begunci bdžijov sto tisočih iz “rdečega raja” in visoki komunistični oblastniki vse bolj pogosto zapuščajo rdeči evangelij; napišejo knjigo, jo prevedejo v vse evropske in ostale jezike z namenom, da odpro oči svobodnemu svetu; razkrinkavajo vse grozote komunizma, bičajo strahotne metode Sovjetije in ljudskih demokracij” in vendar se nam zdi, da je svobodni oba Hrvata, na novo pa je posta! minister Rato Dugonjič, kj je bil do sedaj podpredsednik MLO v Beogradu. Slike iz Titovine Sam Tito priznava težavni gospodarski položaj v Jugoslaviji. V svojem volilnem govoru v Užicah je med drugim povedal sledeče zanimivosti: Pred vojno je imela Jugoslavija 15,700,000 prebivalcev, danes pa jih ima 16,200,000. Pred drugo svetovno vojno je bilo 880,000 manj prebivalcev v mestih kot sedaj. “To se pravi, da so komunisti prisilili iz dežele od kmetijstva okrog 900 tisoč ljudi v industrijske kraje.” Dobesedno pa pravi Tito: “Do danes se ni na kmetih skoro nič izboljšal način proizvodnje, kajti nismo še dosegli, da bi naša industrija lahko dala našemu kmetijstvu potrebne stroje v tolikem obsegu, da bi prišlo do izraza v povečanju delavne storilnosti v kmetijstvu, v povečanju kmetijske proizvodnje. Sedaj nimamo možnosti, da bi v tujini kupili potrebne stroje za kmetijstvo, ker kupujemo stroje za našo težko industrijo. Danes vživa obvezno preskrbo 5.400.000 državljanov, torej tretjino vsega prebivalstva. Za prehrano ..teh ..moramo ..vzeti predmete kmečkemu prebivalstvu. Ali ima kmečki pridelovalec danes dovolj teh proizvodov? Za danes jih je še dovolj, čeprav je precej težko. Jutri, to je naslednja leta, pa jih ne bo dovolj! Povedati vam moram, da se je lani zgodilo n. pr. na Hr-vatskem, da je ostalo okrog 140.000 in več hektarov zemlje neposejane, kajti kmetje niso hoteli zasejati. Ker nimamo dovolj zlata in dolarjev, moramo dati v tujino za tisto, kar kupujemo, naše blago, baker, svinec, koruzo; to so glavne stvari, ki jih dajemo.” Tito je v svojem govoru omenjal, da je morala Jugoslavija pretečeno leto uvažati iz inozemstva maščobe, dočim je bila pred drugo svetovno vojno ena prvih izvoznikov maščob v Evropi . . . . K Titovem govoru naj do-denemo še nekaj slik o “sijajnem” gospodarstvu v Jugoslaviji, povzetih iz komunističnega časopisja samega. Ljubljanske; > Ljubljanski tramvaj in njegov promet je tako v slabem stanju, da je nevarnost, da sploh ne bo več vozil, kot poroča isti list. Aljaževa ulica je “ulica teme in groze,” zakaj edina svetilka v tej ulici že ne sveti več kot osem mesecev. Iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah pišejo, da so bili tam nekoč lepi travniki, ki so daleč na okrog dehteli od čudovito lepe bele detelje . . . Sedaj pa pokriva na istem prostoru le močvirje rodovitno zemljo, ker v ljudski oblasti ni nikogar, ki bi skrbel, da bi se čistila Globovnica in odvajalni jarki ... Te nadloge niso dali v plan, in tako so se krasni travniki spremenili v močvaro . . . Priča o sijajnem komunističnem gospodarstvu . . . V istem listu od 13. februarja beremo v dopisu iz Kozmin-cev v Halozah sledečo ilustracijo komunističnega gospodar-stya: “Naša kmetijska zadruga v Kozmincih dobi zelo redko kakšno tekstilno blago in še tedaj ga je hudo malo. Seveda je vsakokrat hud naval ljudstva in malo je srečnežev, ki dobe 1 m ali 2 m blaga, s katerim prav za prav ne vedo kaj početi. Kdor rabi kakšno reč zelo nujno, išče dalje. V zadrugi Gruškovje, do katere imamo nekaj kilometrov, ne dobimo ničesar, ker so dajali tam le glavnike onim, ki so prinesli orehe. Ker tu nič ne dobiš, greš v ’okrajni magacin. Ista pesem. Do konca januarja še ni bilo niti moke, niti maščobe. Ljudje hodijo spraševat dan za dnem, poslovodja molči, ker ne ve, kdaj bo kaj. Ker tu nič ni, moramo hoditi 15 km daleč v Ptuj, mogoče ima pa vendar kdo srečo, da tam kaj dobi . . . V Krškem je bila obvezna oddaja koruze, kakor poroča isti časopis. Kmetje so pripeljali svojo količino, kolikor jim je predpisala oblast, toda vsakemu so odtrgali pri plačilu po več kilogramov. Ko so kmetje izpraševali zakaj to, se jim je odgovorilo, da se pri nakladanju raztrese precej koruze in za to jim morajo utrgati plačilo za nekaj kilogramov. Takih in podobnih slučajev bi mogli še polno navesti iz komunističnega časopisja samega. Vse to slika naravnost obupno komunistično gospodarstvo in upravo v domovini. “E nostransko obravnavan je nastanka, vzrokov in posledic komunistične revolucije v letih 1941-45.’” Smo “zagrešili” v svojih tozadevnih člankih. Morda! Danes še ni mogoče popolnoma objektivno zgodovinsko vsega popisati in ipojasniti. To je delo bodočnosti. Zbrati in očuvati pa moramo vsaj material. So stvari, ki bi jih morda danes svet še ne razumel. Ko smo prišli i. 1945 v emigracijo, nas svet v marsičem ni razumel, danes pa že drugače sodi. Tudi na to moramo misliti! Ne prisvajamo si modrosti, da vse vemo. Mislimo pa, da ni danes nikogar, kj mogel trditi, da vse popolnoma objektivno presoja . . . Zanimalo pa bi nas, v čem smo izrekli nepravilno sodbo? Mi bi bili hvaležni, če bi nam kdo to povedal, Za svoje trditve pa imamo dokaze. . . . svet vsaj na eno oko še vedno slep. V Londonu je iizišla pred kratkim knjiga “The God That Failed” (Progladi Bog). V njej je v vsej nazornosti razgaljena vsa lažnivost in krutost komunistične stvarnosti. Pisca sta Richard Crossmann in Arthur Koestler. Osebne izkušnje teh clvleh “komunističnih odpadnikov” so prepričevalno podane. Arthur Koestler je postal komunist 1. 1931. Leta 1932 je šel v Sovjetsko zvezo, kjer je užival vse privilegije komunističnega plemstva. Nato je bil (poklan v Francijo in se je v 1. 1936 boril v španski državljanski vojni na strani rdečih partizanov. Navdušenje ga je popustilo, ko so mu kremi jski oblastniki sodili in ubili brata-zdravnika in gorečega komunista, pod lažno obtožbo, da je svojim pacientom ubriz-goval sifilis ne, da se je proti-revol ucionarno u d e j s t v o val. Končno streznenje pa je nastopilo šele v avgustu 1939, ko je bila Moskva ob priliki obiska nazista Ribbelntrqppa komunistu Stalinu v morju zastav nacističnega kljukastega križa. • Zanimiv odjpadnik od komunizma je Ignazijo Silone, bivši voditelj italijanskih komunistov in bivši tovariš današnjega voditelja KP Italije Palmira Togliatti-ja. Silone je bil sin revnih kmečkih staršev. Izredno slabe materialne prilike ita-Ijanskih kmetov koncem 19. -stoletja so bile povod, da se je oprijel lepo (zvenečih komunističnih fraz. Strahotna komunistična praksa ga je odvrnila z zgrešene poti. Znane so njegove besede ob prelomu s komunizmom: Pokopal sem svojo izgubljeno mladost. V knjigi, nekaki svoji izpovedi — je poudaril, da so komulnistični ideji najbolj nevarni ravno ex-komunisti, kajti samo ti temeljito vidijo vso zgrešen ost idej, čijih misijonarji so nekoč bili. Ameriški črnec Richard Wright se je oprijel komunizma v nadi, da bo ta ideja odpravila vse razlike in predsodke med črnimi in belimi. Ko se je pa vršil kongres komunističnih DELEGATOV v New Torku je opazil, da so se komunistični revolucionarji sramovali prespati pri njem samoza-to, ker j e bil črne rase. Ta doživi jaj ga je streznil in danes je oster nasprotnik Marksovih idej. Zgodba Andre Gide-a je poznana. Njegova knjiga “Povratek iz SSISR” je strahotna obsodba ralzimer v Sovjetiji. Zanimiva je sledeča njegova ugotovitev: “Ko sem bil v Sovjetski zvezi” so me skušali oma-mitfUn pridobiti z vsemi mogočimi privilegiji in predpravicami, ki so se mi v starem sistemu, ki sem ga bil navajen, gabili. Ameriški časnikar Louis Fi-scer Se je spreobrnil, ko je na lastne oči videl volilno komedijo v Moskvi. Sam pravi, da v Moskvi ljudje ne volijo niti z kroglicami, niti z volilnimi listki, temveč z revolverjem. 'Slučaj Stephena Spender ja je tudi poučen. Spender je bil član angleške KP. Kot pesnik in umetnik se je kaj lahko silovito navdušil za komunistične besede. Ko se je-pa seznanil s komunistično prakso, katera po rijegovih besedah mrcvari in pljuje na pravico, lepoto in resnico, so se mri oči odprle. Napisal je ostro obsodbo komunizma. Njegova knjiga konča s sledečimi besedami: Komunisti govorijo o svobodi, a ustvarijo sužnost; govorijo o zemeljskem raju, a oropajo na jširšeil j udske množice kruha. Kjer vlada komunizem, ni svobode, tudi kruha primanjkuje. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. 9 Zedinjenih Državah Inl;of ]]! Inkom, v dri. IlUnoi* Severne Amerike uCUCA. JUHCt, lil. 14. maja 19U Naše geslo: “Vse za vero. dom in narod: vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: PRANK TUSHEK, 716 Raub St.. Joliet, Illinois 1. podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39, Ul. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, lil. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, lil. Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., IH. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St., Joliet. HI. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St.. Chicago. Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, lil. JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 Winchell St., Sharpsburg. Pa. MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave.. Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, HI. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Do 1. jan. 1949 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem' raznih posmrtnin, poškodfcin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav s ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life. Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. tabeli. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience L DSD je nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni Jezik je slovenski in angleški. Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo l Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK. J. WEDIC, 301 Lime St.. Joliet. Ul. Karl mauser: KAPLAN KLEMEN ROMAN Klemen se mora smejati. Oba mislita na zateč ek poti, na težke ure, na boje, na pogovore, ki sta jih imela pred leti. “Čas vse prinese in vse odnese. Saj sem ti povedal.” Še pred deseto se Vene el poslovijo. “Jutri moraš biti spočit. Nova -maša je trpljenje. Skušaj kmaiu iziaspalti.” Klemen stoji °b oknu. Vidi svoj dom. Vsa okna so še svetla. “Še vedno pripravljajo,” se utrne misel v Klemenu. Zdaj fantje imemara postavljajo mlaje pred vrata in po vasi. Kar ne more se odtrgati od okna, Z očmi boža vas, gozde nad vasjo in Stol, ki sedi v daljavi, v zvezdnati noči. Mimogrede plašno ‘pritava spomin na srečanje z Jelko, na tisto DELU DOBIJO ke. “Naj lepše res, da se tikata,” je vesela Jelka. “Saj si kakor v sorodu.” Nato so se zmenili zavoljo maše'. Obema je bilo p-rav, da bo zgodnja. Naj lepše bo, da bodo sami. * Krnlica in Gorje sta v mlajih im rožah. Vsepovsod venci, ljudje praznično razpoloženi. Pri Gorniku, je pravi direndaj. Peka, kuha, pripravljanje, beganje sem, beganje tja, vse je narobe. Klemen je komaj še malo živ. V čumnati diše potice in flancati, v kleti je vino. Gostje ne -smejo biti ne lačni me žejni. Nova maša ni vsako leto. Tokrat se Gorniku ne smili denar. Še Janez ne reče besede. Sobota večer. Že popoldne se je prijemal Klemena nemir. V župnišču ga že Vse čaka. Soba je pripravljena. Poslednjo no-č .(me sme spati doma. Pod noč odide. Gornikovca ima solzne oči. Še Gorak -smrka. Sestri sta obvekani. Klemen odhaja skozi vas. Vsa okna so polna radovednih obrazov. Gornikov novomašnik! V farnih zvonovih že čaka novomašna pesem. Ljudem se zdi, da bi najraje sredi moči zavriskali, zapeli, planili iz lin in ponesli novico tja do samot-inih gorskih Dajt. Novomašni križ čaka, okrašen z mirtinin: venčkom. Jutri ga -bo Klemen na rokah ponesel v cerkev. Župnik Vencel so dobre vo-je še dišalo po kadilu, polje. Od same sreče ne vedo kaj Klemenu s-e zdi, da diše v sobico pregreti smolnati borovci. ■Nad ggradom visi mesec, ozek kakor trepalnica. XV. NOVA MAŠA Evangel-izare pauperibu-s mi-si-t me, senare contritos eor-de. (Intriotns Die 16 Junii— Luc4,18)* (* Poslal me je oznanjat klagovest ubogim in ozdravljat Potrta srca.) Klemen strmi v maziljene l’Oike, Po stolnici -diši kadilo. Ljudje so s-e raztekM. Novomašniki sp- ostali sami. Sklenjeni nad' brevirje skuša-•i° ohraniti v sebi sladkost ure, ki je ravnokar minila. Klemen Gornik je srečen. Ko ie dvignil roke za prvi no-VoTnašind blagoslov, je opazil Jelk0 lin Adolfa. Z očmi je Preletel cerkev in -dosegel d-om. Trepetajoče roke so obstale Pad materjo in četom, nad bra-l°ma in sestrama. _ V tišini se zahvaljuje iza ve-*ko srečo. Srce je prepolno, Sl’eča kaplja v dušo kakor zlat dež. V obednici je izajtrk. Na Plizi so vaze z nageljni. Raz-Položenje je prisrčno sveto. Klemen z očmi poišče stol PPi srednji mizi. Tam je sedel, k° je stopil v prvi letnik. Vst je minilo Drugi sedi ma Pjegovem stolu. Zanj so se 0(lp>-ia vrata> odprlo se je živ-jPPje. Kako brž -so prešla leta! Kosilo je imel Klemen pri Jegliču. Ni mogel odreči. V talarju je šel, zakaj ujed guba-, PK le- i«o Uiiaolr, r>n trfl-dilll. DO -r Delo dobi dekle ali mlada žena, stara nad 21 let; delo je za strežnico v gostilni in restavraciji. Plača po dogovoru. Vprašajte na 5238 St. Clair Ave. ali pokličite EN 1-9529. —(88) ženska dobi delo Da bi prala in čistila; stalno delo. Pokličite IV 1-2460. (89) Kuharica dobi delo Kuharica, ki se razume na domača jedila, dobi delo v restavraciji; delo je od 7 zjutraj do 1 popoldne, 5 dni v tednu. Naslov: 3533 St. Glair Ave. tel. EN 1-9386. —(89) Help Wanted! Waitresses, nightclerk, pastry rook and daytime office girl. We ask for some experience and American speaking. Chamber maids, dishwasher operator, Experience not necessary. Will accept D. P. persons. For information write in English or Slovenian to Dominik Krašovec Christiana - Lodge Edwarclsburg, Mich. (89) zimsko jutro, prešijano od sonca. Kakor nadležno muho odpo-di misel. Zvezdnata noč visi nad Krnico. Nekje se odtrga fantovski vrisk, s konca vasi mu odgovori ukan j e. Fantje n-e morejo spati. Le kako neki? Jutri bo nova maša Pritr-kovi ici so izbrani, pievci so ime. li poslednjo vajo. MALI OGLASI Avto naprodaj Naprodaj je avto Pontiac De Luxe 1949, v najboljšem stanju samo 7,000 milj. Pokličite lastnika IV 1-8397. —(89) Dve sobi v najem V najem se oddasta 2 lepi sobi za starejši par, se lahko tudi delno opremi; si lahko tudi kuhajo. Vprašajte na 14927 As-pinwall Ave. (89) Hiša naprodaj Naprodaj je 5 sob zidana hiša, ima 3 spalnice, klet pod vso hišo, cementni dovoz, dvojna garaža; cena je $11,500. Naslov: 1711 E. 291. St, Telefon WIck-liffe 241-W. (89) Hiša za 2 družini Naprodaj je velika hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, dobri dohodki, se nahaja na 1447 E. 94. St., se lahko takoj vselite, ima izgotovljeno 3. nadstropje; najemnina spodaj $65, zgorej je prazno. Cena je $12,800. Odprto za ogled v soboto in nedeljo pop. ,od 2 do 5. (88) PRIHRANILI SI BOSTE DENAR, ČE POSETITE NASO RAZPRODAJO! Oblak Furniture (o. 6612 ST. CLAIR AVE. Iščeta stanovanje Mati in sin, oba zaposlena, želita dobiti stanovanje (4 ali 5 sob) v okolici St. Clair Ave. od 55. do 65. ceste. Kdor ima kaj, naj pokliče HE 1-8452. —(88) Moški dobe delo Sprejme se skušene omivalce oken in sten. Zglasijo naj se na 1453 E. 66. St. med 3 in 5 popoldne. Advance Window Cleaning (89) Največja vrednost v letih! • Pristen 42 inčev Youngstown kabinetni lijak (sink) ... iz enega kosa, porcelan a s t o enamel jeklen vrh, ki se upira kislini. • Ves iz jekla, napravljen za življenje vseskozi. o Dovolj prostora v lijaku in kabinetih. • Izgotovljen v belo bleščečem emajlu zunaj in znotraj. 0 Pripravni, razdeljeni predali za pribor. • Se prilagodi vsaki barvi v kuhinji; vsi deli perfektno enaki. GE^aiSNE Youngstown kitchen | SAMO 239“ Pomislite! Narodno famozna, pristna Youngstown kuhinja po tej nizki ceni! Zdaj je vaša prilika, da nadomestite svojo staromodno kuhinjo ž moderno, delo hranečo kuhinjsko krasoto po ceni, ki ne bo enake v letih. Napravljena od največjih, graditeljev jeklenih kuhinj. To je neprimerna vrednost! $' ^ EV MULLINS in inštalacija (kompletno z fittings) VELJA SAMO DO 15. MAJA W. F. KANN & SONS 15505 EUCLID PRI TAYLOR (GOVORIMO SLOVENSKO) MU 1-4200 Dve hiši na 1 lotu Naprodaj sta 2 hiši na 1 lotu; ena je 7 sob za eno družino, druga je 6 sob spodaj, 5 zgorej; obe v jako dobrem stanju. Nahajata se blizu Addison Rd. Pokličite lastnika na HE 1-2184. Tukaj je jako lepa prilika za 2 stranki. — (Apr. 26-28 May 4-9-12) Iščeta stanovanje Dve odrasli ženski iščeta 3 ali 4 neopremljene sobe. V okolici Superior. Obe delati v uradu. Za vaše počitnice ste vabljeni, da pridete Christiana Lodge Slovensko letovišče Hotel ima 30 sob z prsno kopelj zraven. 17 koč ima vsaka svojo prsno kepelj. Centralna obednica, z amerl-ško-siovensko kuho. Vsakovrstni športi — privatno obrežje, vožnja n,a čolnu in ribolov. Sprejemamo goste za preko noči. 260 milj izven Clevelanda, na U. S. cesti 112. Pišite po informacije CHRISTIANA LODGE Dominik Krašovec, lastnik Edwardsburg, Mich. Tel.: 9126 F 5 Furnez naprodaj Naprodaj je malo rabljen fur-nez za premog 24”. Vprašajte na 1018 E. 71. St. —(88) Družina želi dobiti sobe Mirna družina 4 odrasli, želi Kdor ima kaj primernega naj dobiti 4 ali 5 sob od 53. do 67. pokliče čez dan od 9 do 5 MAiniSt. do 10. maja. Kdor bi imel 1-4140, extension 130, vprašaj-!kaj primernega je prošen, da bi te za Miss Ropar. Po 6 zvečer poklical UT 1-1079, ali UT pokličite UT 1-1416. (89) 1-3343. —(88) H8N M6/toW£ oecuxe for /9so Nad 8,000 ekspres paketov in vreč moke ^»J^^Prejemalcem v Jugoslaviji v teku 20 dni po EKSPRES MOKA! EKSPRES PAKETI! IZ NAŠEGA GLAVNEGA SKLADIŠČA V SVOBODNI ZONI TRSTA dospejo v roke prejemniku v Jugoslaviji najkasneje v 20 dneh MI EDINI garantiramo z denarjem ne samo celo temveč tudi DELNO izgubo pošiljke EKSPRES PAKET EKSPRES PAKET EKSPRES PAKET : ŠT. 1 | (40 lbs. net) : 10 Ibs. riža i 10 Ibs. svinjske masti ; 10 Ibs. sirove kave ■ 10 lbs. spaghetti ~ Cena—$14.50 ŠT. 2 (40 lbs. net) 10 Ibs. riža 10 lbs. spaghetti 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. sirove kave 5 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. mila za pranje Cena—$14.50 ŠT. 3 f (40 lbs. net) 20 Ibs. bele moke 5 Ibs. sirove kave 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. svinjske masti 5 Ibs. mila za pranje Cena—$14.50 EKSPRES PAKET ŠT. 4 < (40 lbs. net) 15 Ibs. svin jske masti 20 Ibs. sladkorja 5 Ibs. sirove kave Cena—$14.50 na3 svetejši uri v n j ebovem živ-1 početi. Kar vrte se in govori-ljenju. Veselje pri Megliču je bilo ^iztečeno. Pri čalši vilna sta ^ si Klemen in Meglič segla v ro- morem .10. “Oh, šembrej te, Klemen, kaj takega! Kar verjeti ne EKSPRES PAKET ŠT. 8 i 2 Ibs. sirove kave ■ 2 Ibs. svinjske masti ■ 4 lbs. spaghetti : 6 Ibs. moke : 4 Ibs. riža 2 Ibs. mila za pranje : Cena—$8.50 || EKSPRES PAKET ŠT. 11 — 37 Ibs. svinjske masti == Cena—$12.00 H EKSPRES PAKET ŠT. 12 ==: 20 Ibs. svinjske masti 5S3 20 Ibs. sladkorja == Cena—$12.50 EKSPRES PAKET ŠT. 16 = 20 Ibs. sladkorja == 10 Ibs. svinjske masti = 10 Ibs. riža = Cena—$11.50 H V TEH CENAH SO H VKLJUČENI VSI STROŠKI M NOVE ZNIŽANE CENE EKSPRES PAKET ŠT. 17 EKSPRES PAKET ŠT. 22 = 20 Ibs. sladkorja 15 Ibs. riža 5 Ibs. sirove kave Cena—$14.00 35 Ibs. mila za pranje 5 komadov mila za umivanje Cena $16.00 EKSPRES PAKET ŠT. 23 . ff. De Luxe Model shown s309-,s Full-Width Freezer Chest New Ice-Blue interior trim New full-length door New Super-Storage design New all-porcelain, twin, stack-up Hydrators New Chill Drawer Sliding Basket-Drawer for eggs, small items All-aluminum shelves New split shelf Adjustable sliding shelf All-porcelain Multi-Purpose Tray Exclusive Quickube Trays Famous Meter-Miser mechanism EKSPRES PAKET ŠT. 1 40 lbs. sladkorja Cena $10.50 EKSPRES PAKET ŠT. 1 100 Ibs. sladkorja Cena $19.50 EKSPRES PAKET ŠT. 2 100 Ibs. riža Cena $20.50 EKSPRES PAKET ŠT. 2 20 Ibs. sladkorja 20 Ibs. riža Cena $11.50 NOVE SINGER ŠIVALNE STROJE s pogonom na noge pošiljamo v Ju-goslavijo po najpovoljnejših cenah, pošljete kolikor vreč moke -Pišite po informacije!!! Dostava v alj paketov želite. 6 tednih. ___________________________ 4 litre oljčnega olja—$8.50 = ali ” 9 litrov oljčnega olja—$15.00 —- EKSPRES PAKET ŠT. 24 M 15 Ibs. mlečnega praška EE 10 Ibs. riža == 6 Ibs. zmletih jajc 5 Ibs. zelene kave == 1 Ib črnega popra sz: l" Ib. čaja — Cena $30.00 ES Na eno in isto osebo lahko 5IREPT0MYCI ||^ai’an^rarno’ ga k° boi- (Dibydrostreptomycin) Merck nik v Jugoslaviji prejel najkasneje v 10 dneh po prejemu naroebe. 10 gramov ...$ 8.50 20 gramov __$16.00 50 gramov ..$38.50 100 gramov ..$76.50 EXPRESS GIFT PARCEL SERVICE 55 West 42nd Street reiefon: BRyant 9-0252—9.0253 New York 18, N. Y. Wherever you live—whatever the size of your family, kitchen or budget—be sure to see the new Frigidaire Refrigerators for 1950. See the complete line of sizes from 4 to 17 cu. ft.—see all the reasons why your No. 1 choice is America's No. 1 Refrigerator, FRIGIDAIRE! Come in! Get the facts about all ^ ^ the new Frigidaire models for 1 950 ! Other Models As Low As $184.75 Big Trade-In Allowance On Your Old Refrigerator EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIK limiiiiiiimiiiimiiuiimiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiurimiiiiimiii', os. ^olo in Sinovi \ jjH == E Z—ZZ mm ZZZZ = E ' •» j Zw EE fhiiiiiHiHUiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimmmmmiiiimimiimmimiimimmmmiJ POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLEI NWOODSKE 452 E. 152nd STREET ZAVOD Tel.: ENdicott 1-0583 URAD Tel.: IVanhoe 1-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na. razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. Prevarani detektiv (ROMAN) dovanjem. Prepričana je bila, šele pričelo. “In pivce ste pustili same v krčmi?” “Da, gospod sodnik.” “To dokajšnje, da ste jim precej zampali.” Toda vdova žalostno zmaje z glavo. “Kdor nima nič,” reče pohlevno, “se gotovo ne bo bal tatov.” “Kar nadaljujte!” “Nu, v moji sobi sem morala biti kake pol ure, ko sem zaslišala nekoga spodaj kričati: “Ej. starka!” Tekla sem navzdol, kjer sem opazila močnega, kosmatega moža, ki je pravkar prišel v pivnico. Zahteval je kozarec konjaka. Sedel je sam pri svoji mizi, kamor sem mu prinesla žganje.” “In potem ste odšli zopet navzgor?” vprašuje sodnik. Ali je vdova razumela zakrito ironijo? Toda njena pamet ni segla toliko daleč, da bi o tem premišljevala. “Gotovo, gospod sodnik,” odgovori vdova Chupin. “Toda to pot sem komaj (prijela šivanko v roke,_ ko sem zaslišala strašen sunder v pivnici. Hitela sem navzdol, da preprečim pretep — da, gorje! Oni trije, ki so prvi prišli v pivnico. ,so padli P° moškem, ki je bil zadnji dospel, in udrihali so po njem, da sem mislila, da ga bodo ubili. Zakričala sem na vse grlo. V tistem trenutku je pa mo:ž, ki je prišel zadnji v mojo krčmo, potegnil revolver iz žepa. Pomeril je in ustrelil in ubil enega napadalca, kj se je takoj zvrnil na tla. Pila sem tako prestrašena, da sem se zvrnila na stoipnjice in si pokrila obraz s predpasnikom, da ne bi videla krvi. Trenutek pozneje je že ppšel gospod Gevrol s svojimi ljudmi, ki so vdrli vrata in —” Te zgubljene stare ženske, ki so kupčevale že z vsakovrstnimi zločini, ki so poskusile že vso sramoto sveta, dosežejo Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV včasih tako dovršenost v 'hinavstvu, da lahko prevarij0 najbolj (premetenega človeka. Mož, ki je vnaprej ni bil posvarjen bi popolnoma verjel dozdevni resnici, kakor jo je zorala pripovedovati vdova Chu. pin, ki je govorila tako naravno, tako točno in odkrito, tako da bi se človeku nalaadnje celo smilila. Toda k nesreči so jo izdajale njene oči, ki so bile tako nemirne kot pogled zverine, ki je bila pravkar ujeta in spravljena v kletko. Iz teh oči je ja-zno zrla vsa pretkanost in zvitost. Toda ona se je med tem na tihem veselila, ker je mislila, da ie uspela s svojim pripove- da ji sodnik neomejno zaupa. Na obrazu sodnika Segmul-■ jlerja nisi mogel dognati ene same izpremembe tekom dolgega pripovedovanja vdove Chu-pinove. Sodnik je mislil svo- j ^ • Ko je starka nehala, skoro brez sape, je sodnik vstal in se približal svojem pisarju, da pogleda zapisnik, katerega je pisar Goquet urejeval, ko je vdova govorila. In iz kota sobe, kjer se je nahajal Vennjier je slednji neprestano in z naj večjim zanimanjem sledii vsem kretnjam stare ženske. “Ona misli,” je govoril Vernier sam s seboj, “da je že vse končano, in da so vzeli njeno izjavo v naznanje brez vsakega nadaljmega vprašanja.” Ir. če je vdova v resnici tako mislila, je kmalu dognala, da se je pri tem kruto varala.” Gospod Segmuller je potem, ko je spregovoril nekaj tihih besed svojemu pisarju, se je takoj potem, vsedel k ognjišču, prepričan, da je prišel trenu- “Vi, vdova Chupin,” začne sodnik, “tnhit-., da niste niti za trenutek ostali pri ljudeh, ki so prišli v vašo pivnico po okrepčila?” “Ne, niti trenutek me.” “Gostje so torej prišli, oddali svoje naročilo, vi ste jim prinesli ipijačo, potem ste jih pa takoj zapustili?” “Tako je, moj dobri gospod.” “Zdi se mi, da je skoro nemogoče, da šene bi slišalo kako besedo njih pogovorva. Ali mogoče veste kaj s.o govorili?” “Jaz nikdar ne igram ulo-ge vohunke nad mojimi gosti !” “Ali niste ničesar slišali?” “Ničesar.” Sodnik je pomilovalno sko-mizgnil s rameni. “Z drugimi besedami,” pripomni, “vi nikakor ne želite razodeti sodniji —” “Gospod sodnk!” “Dajte, da končam. Vsa vaša zgodba, da ste zapustili pivnico in se pedali navzgor, da zasijete suknjič vašega vnuka, tek, ko se bo pravo zaslišanje j vse to ste iznašli v vaš precej VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašaji nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61st ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vaše g« avtomobil*' Delo točno tn dobro Make This Your Buy Word For VITAMINS 0NeTa|dAY wlt'pIi'vitamin capsules Ona-A-Doy (brand) Multiple Vita* tin Capsule* are— V^OTHNT—♦cch cepwl* contains th* ■ dally bari« MSdt at th* (N* vitamini who«* raqulnawntt hav* b**n estab. U>*d ai fmnftat to human nutrition. J—CONVENIENT—tak* M on* eopiui* today and you can torg*t about Ivitamla nppt*m*nti until tomorrow. S—ECONOMICAL—a ting!* capiul* *ach day is all you tok« and oil you pay 4—GUARANTEE—t ok* on* On».A^Oay (brand) Multipi* Vitamin Capsul* each day tor sixty days. Your mon«y back V you an not satisfied. MILES LABORATORIES, INC. ^ India bq _^ j AN ELECTRIC FOOD FREEZER PAYS FOR ITSELF FULLY ADJUSTABLE SHELVES Arrange them to suit yourself for all foods. FRESHENER—SNACK BOX Giant Freshener for fruits, vegetables— Snack Box for cheese, snacks, butter, etc. • Self-Closing Door Latch • Easy-Out Ice Trays • King Size Super Power System • Philco 5-Year Warranty TJERE’S [a real 2 cu. ft. built-in home ■LI freezer, priced far below other designs. Full-width, fully enclosed. Separate superfast freezing shelf for ice trays. See it now! PHILCO 1104 SHOWN Ravnokar smo prejeli nekaj novega za vašo hišo, brez česar ne bo mogla biti nobena hiša. To je kombinacija ledenice in hladilnice PHILCO izdelka. Ima poseben prostor za jedila, ki jih hočete zamrzniti. V ta prostor gre do 70 funtov jedil. Oglasite se pri nas in si jih oglejte. Kupite to prepotrebno stvar za kuhmjo, dobite jo na lahka mesečna odplačila. Odprto v pondeljek, četrtek in soboto do 9:00.—V torek in petek do 6:00. Zaprto cel dan v sredo. Sh.obnick Siotliels APPLIANCES 16013-15 Waterloo Rd. & FURNITURE STORE IV 1-1500 - IV 1-6072 slab izgovor, in da bi naipram menj lahko rokli: ničesar nisem videla, na česar slišala, torej ničesar ne vem. Ge iste si izbrali ta način vaše obrambe, tedaj vas svarim, da te obrambe ne boste mogli vzdržati, in da vam ne bo mogla pomagati nobena sodnija.” “JaJz se nikakor ne zagovarjam, jaz trdim resnico.” Gospod Segmuller nekaj časa premišljuje, potem pa ma- homa vpraša: “Torej mi ne morete ničesar povedati o tem nesrečnem zločincu?” morilec, moj s temi beseda- “Toda on m dobri gospod!” “Kaj mislite mi?” “Jaz mislim, da je druge ubil, ker se je branil za lastno življenje. Oni drugi so se začeli prepirat z njim; bil je eden proti trem. Kmalu je dognal, da ne more pričakovati milosti od razbojnikov, kil __ Vdova Chupin se vgrizne V jezik in perenha. Spoznala je, da se je predaleč zagovorila. Njen jezik ji je ušel izpad kontrole. Upala pa je, da sodnik njene prenagljenosti nj opažih Iz ognja je padel ogorek itt sodnik iga je skušal s kleščami pobrati in zagnati v ogenj. Pri tem je pa premišljeval: MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE BASEMENT reproge za verande 4x7 čevljev mere 6x9 čevljev mere . 6x12 čevljev mere 9x10 čevljev mere . 8.49 .10.95 .11.95 Za verande, sončne sobe in poletne hiše ... so te na obe strani preproge iz lakna hladne, privlačne in snažne, vedno izgledajo sveže, čudili se boste krasni postrežbi, ki vam jo bodo dale. Prikladne barve v svetli zeleni, plavi, sivi, rumeni ali rdečkasti. Pisane, privlačne importirane popularne 4x7 čevljev mere Krasne preproge iz trave, krasnih vzorcev, ki harmonizirajo z pohištvom na vaši verandi i nsončni sobi. Zelene, rujave ali plavo pisane. 6x9 čevljev mere ..............3.99 6x12 čevljev mere .............5.79 Naročila po pošti in telefonu izvršujemo—Pokličite CHerry 1-3000 Basement Rug Department Roman o ljudeh, ki jih leja po svobodi AMERIŠKA DOMOVINA Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju , za svobodo “Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire. Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko. Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri: ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave. 1107 E. 74 St. Cleveland 3, O. Cleveland 3, O. Na prodaj tudi pri GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St. V Chicagu 8, 111., pri JOHN MLAKARju 1925 W. 22 Place