Ust f/hata od oktobra 1947 kot tednik - Od i januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob ' sredah in sobotah — KRANJ, SOBOTA, DNE 15. FEBRUARJA 1964 LETO XVII. — ŠT. 13 — CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič — Izdaja ĆP »Gorenjski tisk« — Ureju:e uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik Zdravko TomažeJ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA EJUDSTV ZA GORENJSKO Pogovor s predsednikom občinske skupščine Kranj, Martinom Koširjem Sodelovanje je nujno Prirodni pogoji in podobnost problemov vodijo naše občine k iskanju enotnih rešitev iz mnogih težav — Potrebna je strokovna institucija za načrtno usmerjanje tega sodelovanja ki jih vodijo ustrezni zavodi. Veliko skupnih interesov je tudi v turizmu, v kmetijstvu in gozdar KAKIH 19 dejavnosti je, ki veže- Loko. V kmetijstvu se skupni in- Zadnja reorganizacija okrajev in jo naše gorenjske občine k skup- teresi začnejo pri načrtni proiz- občin je na Gorenjskem še bolj nim interesom. Sem sodi prosvet- vodnji in smotrni predelavi, nada- °dprla vprašanje medobčinskega no-pedagoška služba, zdravstveno ljujejo pa se vse do prodaje oziro- sodelovanja. Okrajni organi in varstvo spomeniško varstvo, ve- ma do reskrbe naših industrij. razne službe v Ljubljani, v marši- tennarsko - živinorejska služba, , . „ . . katerem konkretnem primeru ne socjalno varstvo in druge službe, skm središč. Zato imamo prime- more]-0 s,premjjati jn usmerjati re raznih integracijskih oblik med razvoja v vsakem kraju. Gorenjska klavnicami, mlekarnami in podob- ima zaradi svoji,h posebnih pano. Zelo nujno je enotnejše in na- gojev dostilkrat tudi svojstvene te-stvu, v gradnji triglavskih žičnic, črtno usmerjanje v gozdarstvu m žave in prabieme, ki so značilni v poslovanju medobčinske komu- v predelavi lesa, kar je še močna za tQ> dokaj zaokroženo celoto, nalne banke, v medobčinskem primarna oblika. pri tem ne gre za izjave.( temveč skladu za gradnjo nekaterih zdrav- Predsednik občinske skupščine za ugotovitev stanja. Na pogostih stvenih in šolskih objektov, v Kranj, Martin Košir, je v pogovo- posvetovanjih med predsedniki poslovanju vodne skupnosti, Alp- ru dejal, da so take in podobne občinskih skupščin Gqrenjske in skega letalskega centra, zavaro- skupne težnje že izoblikovale v drugih služb se to vse bolj kaže. valnica, »katastru, sodišču in v občinskih skupščinah Gorenjske y to nas sili življenje, razvoj in drugih službah. V nekaterih pri- določene želje po večjem, tesnej- iskanje izhoda iz težav, merih interesi prepletajo celotno šem sodelovanju^ tudi pri Gorenjsko, v nekaterih pa so za- usmerjanju investicij in progra-jeli le nekaj sosednih občin, na miranju na sploh. Tudi v družbe-primer Radovljico z Jesenicami nih službah je še mnogo neizkori-ali Kranj s Tržičem in škof jo ščenih oblik sodelovanja. Bolgarski gosti obiskali zdravstveni dom v Kranju V sredo so obiskali zdravstveni dom v Kranju ugledni bolgarski zdravstveni delavci: pomočnik ministra za zdravstvo dr. Vladimir KaJadjijev, načelnik oddelka za mednarodne zveze dr. D. Arman-dov in direktor zdravstvenega instituta za epidemiologijo dr. Sta-nimira Rangelova. V Kranju so jim pripravili prisrčen sprejem. V pogovoru z našimi strokovnjaki so se bolgarski gosti zanimali za organizacijo zdravstvene službe. Gostinci o sebi BLED — Sindikalne organizacije vseh naših gorenjskih občin so se domenile za skupno posvetovanje gostinskih delavcev, ki bo na Bledu v torek, 18. februarja. Pogovorili se bodo o tem, kaj lahko rešijo gostinci sami. Sedanj« ozkost je marsikje privedla do različnih težav. Zato se bodo pomenili o notranji obliki nagrajevanja, o produktivnosti, o kadrovski politiki in usposabljanju gostinskih delavcev, o življenjskih razmerah članov teh kolektivov, o organizaciji nabavnih služb, O investicijah in podobno. Pričakujejo, da" bo to skupno posvetovanje gostinskih delavcev Gorenjska koristno. — K. M. Iskanje boljšega zaslužka y Današnja nova oblika emigracije LJUBLJANA, 14. februarja — Na današnjem devetem občnem zboru Slovenske izseljenske matice, na katerem so bili tudi,predstavniki sorodnih organizacij iz drugih republik, so največ govorili o današnjih novih oblikah emigracije ob iskanju boljšega zaslužka. To so ljudje, ki za krajšo dobo odhajajo v Nemčijo, Avutri-jo in druge dežele zahodne Evrope, največkrat z določenim ciljem, da. si prislužijo nekaj.za nakup raznih predmetov, vozil in podob- Icašajo vplačane premije. Izplačali §kodb zaradi tega. Na drugem NAD 40 odstotkov Jugoslovanov Loki okoli 4.200 tisoč potnikov. Iz Kranja proti Cerkljam Pred- ll0' Poudariali so, da morajo iz-so več kot 2600 odškodnin, ki so mestu je neprevidnost drugega danes potuje z avtobusi. Na Go- Kranjsko podjetje ima na razpo- dvoru Jezerskem Golniku Tr- seljeniške organizacije usmeriti bile pri zasebnih vozilih povpreč- koristnika cest (voznika, pešca, renjskem se v primerjavi z želez- lago za prevoz potnikov £5 avto- steniku Smledniku Beli žabnici svo'° fomo£ tudi te'" vrsti 5z* no 70 tisoč dinarjev.pri_ druzhenm motorista itd.). Zaradi tega vzro- nico vozi z avtobusi več kot busov, škofjeloško pa 43. V Kra- Vodicam Vogljam' Šenčur iu itd' seljencev, zlasti še, ker večina Iju-vozilih pa dobrih 90 tisoč dinar- ka se je poškodovalo 593 motor- 50 odstotkov potnikov. To je ra- nju imajo naročenih še 6 avto- odpelje vsak dan'okoli 40 avto- di odhaia in drugje živi v mislih Jev- n>h vozil. Le 15 poškodb je nasta- zumljivo, saj je za krajše proge busov, čeprav so jih že plačali, busov. Ti podatki seveda niso po- na vrnitev v domovino. — K. M. Izdatki so v tej panogi kar za Io .fradi Pomanjkljivega stanja potovanje z avtobusi udobnejše in jih iz tovarn v Mariboru in Pri- vsem točni, ker se število avto- dobili. busov vsak dan menja. Včasih je Višja pomoč in prav gotovo naj- precej več potnikov, kot jih ima- novračilo Stroškov Orv. io oredvidenih. pu*iav Visoka cena neprevidnosti Lani je bil poškodovan vsak drugi avtomobil — Razlika med škodo in računom — Petino poškodovanih avtomobilov ne popravljajo, ampak prodajo PRI ZAVAROVALNICI Kranj je Za vse odškodnine je bilo izpla-bilo lani zavarovanih 4688 avto- čano 142 milijonov dinarjev, kar mobilov, od tega samo s kasko je za 60 milijonov dinarjev več zavarovanjem 3528. Dve tretjini kot leta 1962. avtomobilov v kranjski, radovljiški, tržkški in škofjeloški občini 770 posledic imajo zasebniki, preostalo tretji- v . - , no pa družbeni sektor. Kot že vr- nepreVlCUlOStl sto let doslej so pri zavarovalnici NAJPOGOSTEJŠI vzrok poškod-tudi za lansko leto ugotovili, da be avtomobila je neprevidnost. V avtobuSOV izplačane odškodnine občutno pre- zavarovalnici so zabeležili 769 po- Ob tem se je že rodila misel, da bi bila potrebna neke vrste strokovna institucija v obliki zavoda ali podobno. Ta naj bi po smernicah oziroma po naročilih občinskih skupščin, gospodarskih in drugih organizacij izdelovala razne študije posameznih problemov. To bi pomagalo načrtnemu in enotnejšemu programskemu usmerjanju raznih dejavnosti, kjer se srečujejo gospodarski in drugi skupni interesi naših občin. Želeti je, da bi do take strokovne službe prišlo čimprej. — K. M. Električni vodi v tem času prenašajo manj energije kot običajno. V ozadju Triglav in Julijske Alp« Lani se je z avtobusi vozilo okrog 9 in pol milijona potnikov ( Avtobusi dušijo železnico Na kranjsko avtobusno postajo pripelje in odpelje vsak dan več kot 300 160 odstotkov prekosili dohodke. voz,la- 4 zaradl nepoznavanja pro- kar je najvažnejše, hitrejše. Na boju še niso To nam bo' razumljivo, če vemo, metn.h predpisov, 26 zaradi po- Gorenjskem prevažata potnike Po podatkih so da družbene obveznosti zavaroval- žaraJ,aH elementarnih nezgod 39 dve avtobusni podjetji, in sicer bolj obremenjene" relacije na Go- jo predvidenih niče, prispevki v razne sklade in ™radl tatyine- 49u vofd so P°sko" »SAP - Ljubljana« s prevozno renjskem na glavni gorenjski ma- Naivex5a stroški poslovanja zaseže jo 60 od- dovae tretje osebe itd. enoto v Kranju in »Ljubljana gistraIi in sicer iz Ljubljane v v tS^tr Dobra tretjma poškodb je man,- transport« s prevozno enoto v Kranjsko goro in nazaj vozi dnev- c^lV^Z ših, tako. da popravilo velja do škofj! Loki. Obe prevozni pod- no 14 av,tobusov iz Ljubljane v Največja gneča v avtobusih je KiJPiJ{± STf&^S t' stotkov vplačane premije in bi ta ko moralo preostati le 40 odstot-kov za odškodnine. Vse nosti se stalno dviga menovanih koni- usnjem zasedanju skupščine kočah, to je zjutraj, ko delavci po- ™unalnc skupnosti socialnega za-tujejo na delo in po 14. uri, ko va™van'a fftJS 7 v°b^,U l J7*""J 111 o-oraino ic avioousuv,« gredo z dela. v tem času se samo ?be, ki jih bo razumela Amerika. Tudi na »evropskem bojišču« je med Francijo ln Zahodno Nemčijo vedno več nešportnlh prestopkov. Načrti francoskega predsednika, ki si prizadeva urediti Evropo po francoskem kopitu, brez Velike Britanije ln brez ZDA v zaledju, niso v Bonnu več tako zelo upoštevani. Iz Bonna sporočajo, da novi zahodnonemški kancler ne bo prav nič obziren, ko bo odvračal de Gaulla od pro-tlamerlške politike, saj takšna politika v Zahodni Nemčiji ne more dobiti podpore. Gotove težave so med dvema sosedoma nastale tudi zaradi kmečke politike. Francosko kmetijstvo s svojimi Izdelki in zmanjševanjem uvoznih carin spravlja vedno bolj v podrejeni polqžaJ zahodnonemškega kmeta, ki Je nroti francoskim ugodnostim na /ahodnonemškem tržišču nastopil z vsemi sredstvi. Najhujši pa Je seveda v Bonnu očitek zaradi francoskega enostranskega odpiranja vrat Kitajski. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Lludie in doeodki # Liudie in dnr -dk V lanskih mejah skupščini) ne predvideva bistvene razširitvene dejavnosti. Izjema, je le Kranj, kjer predvidevajo pove-Večja razširitev zdravstvenega ^e zdravstvenega kadra in kjer varstva predvidena le v Kranju bo v letošnjem letu izročena namenu nova bolnica za ginekologijo Program zdravstevnega varstva in porodništvo. v na območju komunalne skupnosti Domnevajo, da se bodo zaradi zavarovancev občine Kranj, škof- nove porodnišnice izdatki povečali ja Loka in Tržič (o njem bodo za 60 do 70 milijonov dinarjev med drugim govorili na petkovi UR 6 m 6 Vremenska napoved za danes in izgledi za naslednje dni Danes bo pretežno oblačno, najnižje nočne temperature med —4 do —8, v Primorju 1: dnevne temperature okoli 0 stopinj. Prihodnje dni bo pretežno oblačno in hladno. Vremenska slika Področje visokega zračnega pritiska, ki se je zadrževalo nad pretežnim delom evropskega kontinenta, se je razkrojilo. S tem se je obdobje suhega in lepega vremena končalo. V višinah dotekajo s severnimi vetrovi nad naše kraje hladnejše zračne gmote. Stanje vremena v petek ob 13. uri Lesce oblačno 3, Planica oblačno — 4, Jezersko oblačno —4, Kre-dariva jasno — 6, piha severozaho-dnik. ' Snežne razmere Kredarica 80 cm, Planica 24 cm, Dom Planica 28 cm. Vitranc spodaj 24,v sredini 30, na vrhu 38 cm, Tamar 40 cm, Vrfič 40 cm, Komna 30 cm, Bohinj 25 cm, Lesce 8 cm, Jezersko 21 cm, Krvavec 25 cm, Njivice 35 cm, Tiha dolina 25 cm, Pokljuka 35 cm, Brniki 16 cm. (seveda pri polni zasedbi). Predvidoma bo cena oskrbnega dne porasla od 4400 na 6600 dinarjev, Število postelj pa se bo povečalo za 80. V škof j i Loki so predvideli pogledov in drugih storitev, zdravstveni dom Tržič in obratne am-večanje števila zdravstvenih pre-bulante BPT Tržič nameravata ostati v lanskih okvirih. Glede na povečanje števila zdravstvenih delavcev v Kranju smemo pričakovati povečano dejavnost zlasti v dispanzerjih za žene in otroke ter v ortopedski ambulanti in v zobni ambulanti. V slednjih bo letos zaposleno že 19 terapevtov. Taka predvidevanja so bila razvidna iz delovnih načrtov zdravstvenih zavodov za letošnje leto. S tem pa ni rečeno, da povečanja niso potrebna in, da do njih, če bodo sredstva, ne bo prišlo. V Tržiču bodo skušali zaposliti nove zobozdravstvene delavce, prizadevajo pa si da bi uredili .šolo za žene, pomožni protituberkulozni dispanzer in podobno. V Gorenji vasi so težave z neustreznimi prostori. Iščemo mlajšega moškega za pomoč v trgovini In od-preml blaga. Nastop takoj! Pogoj: Izpit za moped. Ponudbe poslati na: ASTRA Blagovnica Kranj, Prešernova 10. Glas bralcev Zlato sedmih gričev Ustavil sem se pred vitrino Kinematografskega podjetja v Kranju. Spored: ameriški barvni film »Zlato sedmih gričev«. In popoldne sem šel v kino. Toda bil sem presenečen. Film ni bil barvan, tudi prevod je bil napačen. Originalni prevod bi bil »Zlato sedmih svetnikov«. Torej griči ali svetniki ni vseeno. Sprašujem se, ali slovenščina nima toliko besednega zaklada, da bi lahko prevajali naslove? Anton Golnik Pomagajte mi! Star sem že 82 let, bolehen in se, obračam na vas. že več mesecev imam naročen in plačan premog pri »Kurivu«, ki pa ga ne dobim. Mraz je in zebe me. Toda moje prošnje so zaman. Le na koga naj se obrnem? Ali bo res prej pomlad? Ivan Vreček, Planina 29 Lojze Kranjc Cesta čaka boljših časov Ljudje so se oddahnili — prišli so delavci. Popravili Nadaljevanje s L sirani Visoka cena neprevidnosti vani nedeljski vozniki in eden izmed njih je poškodoval avto, ko ga je zapeljal iz garaže, med vožnjo in še ko ga je vračal v garažo. Na drugi strani so pogoste poškodbe, za katere je treba odšteti več sto tisoč dinarjev, pa tudi več milijonov dinarjev. NOVO ZA STARO PETINA poškodovanih avtomobilov ni primerna za popravilo, ker bi popravilo veljalo okoli tri jo bodo! Pa, saj je bil že skrajni Jezero ni vse Preddvor z okolico ima prav vse pogoje, da postane turistični kraj. Mnogo je turistično društvo že naredilo, toda na marsikaj so pozabili. Že takoj po zgraditvi umetnega jezera Crnava se je pokazalo, da jezero ni pravilno zgrajeno. Voda odteka. Mislim, da bi moral biti jez globlji in zgraditi bi morali še dodatni betonski zid na temelje jezu. Prav tako bi morali poskrbeti tudi za okolico jezera, čas. Kmalu so asfaltirali cesto Manjkajo okrasne grede, spreha-pri osnovni šoli »Stane Žagar« jalne steze in morda tudi pavi-in cesto, ki pelje skozi Cirče lion, kjer bi se gostje lahko v Smlednik. Vse lepo in prav. okrepčali. Treba bi bilo izkoristiti Prišla je jesen, zima in po- Prav vsak prostor in ga preure-mlad. Asfaltna plast je izgini- di.ti, da bi postala okolica res pri-la. Toda delavcev ni bilo več. vlačna. Mestni avtobusi vozijo po luk- Seveda bi bilo zato potrebno njah, ki so vsak dan večje, tako vodstvo Turističnega dru-Cesta je tudi tako-o/ka, da se štva, ki bi bilo sposobno z majhna odcepu od osnovne šole na- nimi sredstvi nekaj narediti. Vsa-prej ne moreta srečati dve vo- ka investicija bi bila kmalu po-zili, kgr je zasajen drevored. vrnjena, ker bi bilo vedno dovolj Mislim, da bi vse to morali gostov. , urediti! Se je čas, da se vse naredi, toda Franc Belčič, pomlad je že blizu. Clrče 20 Anton Erjavec četrtine vrednosti vozila. Vrednost vozila določijo tako, da od cene novega vozila odštejejo od 9 do 11 dinarjev za prevoženi kilometer ah* 15 odstotkov cene za vsako leto. Lastnik vozila dobi izplačano vrednost vozila, vozilo pa prodajo, največkrat na licitaciji. Po karamboliranih »fičkotih« je zadnji čas manjše povpraševanje, več interesentov pa je za avtomobile fiat 1300 in fiat 1100. Seveda je gotovo, da ugodnost »novo za staro« velja le v primeru, če popravilo ni mogoče ali finančno ni utemeljeno. Prav pred dnevi je neki lastnik avtomobila fiat 1300 zahteval, da mu zavarovalnica kupi nova vrata, čeprav so bila ta le nekoliko vdrta in bi popravilo veljalo trikrat manj kot nova vrata. IZKORISTIMO PRILOŽNOST CE JE BILO res aH ne, je za zavarovalnico vedno veljalo, d'a ima dovolj denarja, zato se njeni skladi niso nikomur smilili. Ko pripeljete poškodovani avtomobil k mehaniku, vas "bo verjetno po-vparšal, če boste popravilo plačali sami ali zavarovalnica, kajti v drugem primeru bo ceno lažje nekoliko naviti. Na približno vsakem petem računu so odkrili v zavarovalnici podtaknjeni strošek za popravilo, ki ni bilo potrebno zaradi poškodbe. Tako si je nekdo mimogrede omislil dva nova •akumulatorja, drugi je dal ličati celo vozilo, čeprav je bila poškodovana le streha, tretji si je omislil celo nove amortizerje, nove prevleke ali kaj podobnega. Zato je potrebna izredna pozornost cenilcev škode. Najlažje bi seveda bilo, da bi zavarovane avtomobile popravljali le v delavnicah, s katerimi bi imela zavarovalnica pogodbe, vendar to trenutno še nI mogoče. smo v 10 minutah preprečila nadaljnje širjenje ognja. Vodo smo vozili 6 kilometrov daleč s šestimi cisternami. Ce bi imeli dovolj vode na razpolago, bi bil ogenj pogašen v pol ure. Zaradi pomanjkanja vode nismo zmogli hitrega gašenja. Ker sta seno in slama na podstrešju še vedno tlela, se je ogenj razširil, ko smo šli po vodo. Tako smo z velikimi napori uspeli ogenj pogasiti do 17. ure popoldne.« To je bil prvi Antona Benedika je zadela srčna kap , • Na delo je prišel vesel in nasmejan Nepazljivost pri električnem varjenju se je maščevala Iskre so letele daleč naokoli Škodo cenijo nad 6 milijonov dinarjev ta' easuici iz Ljubljane in škofje Loke. Tovariš Janez Gros, ki je Požar zaradi nepazljivosti Je ju ia okoli 4 milijone dinarjev sodeloval pri gašenju, je med zopet povzročil veliko škodo. To- im na pogorejem senu in slami za drugim povedaltudi tole: krat je gorelo kakih 400 metrov okoli 2 milijona 200 tisoč di- n • * • proč od železniške postaje v Žab- narjev. *Pri gašenju > smo ,meh velike niči, preteklo sredo okoli 11.30. PH » . , - . . , t™ave-. ker n,smo ime1i vode. n .. _ , ., . , Fn &a«nm požara je sodelova- Alarmiram smo bili ob 11.30 večji požar letos na Gorenjskem Gradbeno podjetje »Tehnik« ,z la kranjska poklicna gasilska eno- in ko smo prišli na kraj požara, M. Ž. škofje Loke gradi za kmeti isko J živilski kombinat Kranj hleve za živino in krmo. V hlevu, kjer je bilo spravljenega "38.000 kg sena in 52000 kg slame, so trije delavci vstavljali železne okvire za vrata. Te okvire so pritrjevali z električnim aparatom na železo-be'onsko konstrukcijo. Pri varjenju so iskre letele daleč naokoli, tudi do 3 metre. Pretekli torek so v kranjski sko ambulanto, vendar tu že ni Delavec, ki je stal za varilcem, »Iskri« razobesili črno zastavo, več kazal znakov življenja. Z av-je naenkrat opa/il plamen, vžgala Kvalificiranega 36-letnega delavca tomobilom so ga hitro prepeljali se je slama. Nič več se ni dalo Antona Benedika iz Tržiča je za- v kranjski Zdravstveni dom, ven-pomagati, saj se je ogenj razširil dela srčna kap v stranišču. JjJil dar zdravniki niso mogli nič po-z veliko naglico. Delavci trdijo, je oče dveh otrok, 13-letne dekli- magati. Ugotovili so le smrt. da so slamo zmetali proč dva do ce in 11-letnega fantka. Anton Benedik je delal v Iskri tri metre. Toda rekonstrukcija je Pokojni Benedik je v torek zju- v oddelku za avtomatizacijo in pokazala, da so iskre, ki nastaja- traj prišel na delo nasmejan kot merilne naprave. Ko je prišel v jo pri varjenju, letele naokoli tudi vsako jutro. S svojimi sodelavci tovarno, je bil še nekvalificiran, več kot dva metra. se je še šalil na račun pusta. Ven- Tu se je z marljivostjo izučil škoda, ki je nastala, je precejš- dar je bilo šal« kmalu konec. Ob za kvalificiranega mehanika. Že s 6. uri in 10 minut je odšel na 17 leti je odšel v partizane, kjer nju podrl pešca Alojza Skodlarja. stranišče. Ta čas je bil na sosed- je opravljal nalogo kurirja. Nje- Pešačil je po sredini ceste, ko njem stranišču tudi neki delavec govi sodelavci pravijo, da je že ga je zadel avtomobil. Pri trčenju Iz orodjarne. Ko se je Benedik v lani imel precej močan napad, se je težje telesno poškodoval stranišče zaprl, mu. je; postalo sla- vendar ga je prenesel, še pred (odrgnine po glavi in pretres mobo. Močno je hropel. Delavec, ki kratkim so bili vsi iz njegovega žganov) in so ga odpeljali na ljub-je bil na sosednjem stranišču, je oddelka na fantovščini v Preddvo- ljansko polikliniko." brž poklical Benedikove Sodelav- ru, kjer je pokojni Benedik še # Po sredini ceste je vlekel koce. Odtrgali so vrata s stranišča dejal: »No, sedaj izgleda, da je z lo — Na Cesti Staneta Žagarja v ln našli Benedika nezavestnega, mojim zdravjem kar v redu.« Kranju, prav tako na pustni to-Taikoj so ga prenesli v industrij- Dobival je tudi 5000 dinarjev in- rek, ob 22.10 je mopedi s t Jože S ter Zapustil je ženo, 13-Ietno punčko in 11-letnega fanta nja, in sicer jo cenijo na poslop- CRno nn Beiem validske pokojnine, vendar s tem denarjem ni mogel živeti, zato se je zaposlil. — M. 2. Nesreči na pustni torek # Hodil Je po sredi ceste — Na pustni torek ob 19.15 je Franc LIkozar z osebnim avtomobilom KR 16-26 na Jezerski cesti v Kra- trčil v pešca Frančiška Plrca. Pire je šel iz smeri Šenčur proti križišču cest Staneta Žagarja in Jezerske ceste v vinjenem stanju in ob sebi peljal kolo. Hodil je cik-cak po serdini ceste, zato ga je mopedist zagledal v prekratki razdalji. Pri nesreči se je Pire lažje poškodoval. Usodno prehitevanje na Savskem mostu V četrtek ob 12.30 je na cesti L reda na Savskem mostu v Kranju Amalija Dlašler z osebnim avtomobilom KR 15-10 prehitevala tovornjak KR 26-47, ki ga je upravljal Jože Klemenčlč. Prehitevanje na mostovih je prepovedano; razen tega pa je Dlašlerjeva tovornjak prehitela v trenutku, ko je nasproti vozil drug tovornjak. Močno je začela zavirati, ker pa je bila cesta ledena* in splozka, Je vozilo .zaneslo na pločnik v pešca Darka Iviča in Petra Kondrlča. Pešca sta bila k sreči le lažje poškodovana, na vozilu pa le škoda ocenjena na 130.000 dinarjev. Maščevana pozabljivost Na pločniku ob cesti I. reda v Šentvidu pri Ljubljani je v sredo Gašper Mrak padel pod zadnje kolo avtobusa KR 21-35, ki ga je upravljal Jože Kenda. .Avtobus je ob 6. uri pripeljal iz Kranja in ustavil na postajališču. Med izstopajočimi potniki je bil tudi Mrak. Ko je avtobus že spe!|aval s postajališča, se je spomnil, da je v njem pozabil rokavice, zato je tekel za njim po pločniku. Le-ta pa je bil poledenel. Spodrsnilo mu je ln je padel pod kolo av- tobusa ter se težje telesno poškodoval — zlom noge. Izsiljeval je prednost V sredo ob 11.30 sta na križišču pri Delavskem domu v Ljubljani trčila osebna avtomobila KR 16-68, ki ga je vozil Ignac Sušnik in TS-33050, voznik Klavdljo Jamšek. Sušnik je pripeljal po Celovški cesti proti centru in zavijal v levo na Prešernovo cesto. S tem je Izsiljeval prednost pred Jamškom, ki je vozil naravnost. Materialna škoda je ocenjena na 150.000 dinarjev. Padli so z žičnice KRANJSKA GORA — V četrtek proti večeru se je na zgornji progi žičnice Vitramc pripetila manjša nesreča. Pri tem, ko so se turisti peljali v dolino, se je snela jeklena vrv, zaradi česar sta dva padla s sedežev nekaj metrov globoko v sneg, trije pa so obviseli na sedežih. Pri padcu se je eden lažje poškodoval. Nudili so mu prvo pomoč in ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Zakaj je prišlo do nesreče, še ni znano. Takoj so pregledali žičnico in ugotovili, da deluje brezhibno. Domnevajo, da so se turisti na sedežih močno gugali in s tem sneli vrv s koles, po katerih teče. Govorice o veliki nesreči s šestimi poškodovanimi so torej precej »napihnjene.« Preiskava, ki je še v teku, bo najbrž dokazala, da je prišlo do nesreče zaradi neprevidnosti turistov. Potniki na žičnici so bili člani tokratne holandske skupine, ki je na počitnicah v Kranjski gori. P. Ulaga • Iz naših komun 9 iz naših komun S iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun # iz naših komun Oh Satu Dolinki 6 V Žirovnici je vest ŽTP Ljubljana, da bo Z elektrifikacijo železnice ukinjena tovorna postaja, povzročila veliko razburjenje. Krajevna skupnost in krajevni odbor SZDL sta sprejela sklep, da bosta poslala ugovor in pripravila potrebno dokumentacijo o pomembnosti in nadaljni potrebi tovorne postaje v Žirovnici. 9 železarna Jesenice je izpolnila v januarju operativni plan skupne proizvodnje s 103,2 odstotka. V topilnicah in valjam ah so plan presegli in sicer v topilnicah za 1,7 odst. in v valjamah 1,6 odst. medtem ko ga v predelovalnih obratih niso dosegli, čeprav je cevar-na presegla plan kar 10,9 odst. V januarju je utrpela proizvodnja škodo zaradi remontov, pomanjkanja surovin in izpada električne energije. Električni servis Jesenice bo po sklepu zborov OS Jesenice ponovno ustanovljen kot samostojno obrtno podjetje. Elektrotehnični servis, ki je sam predlagal združitev z F.lek-trosignalom, bo tako rešen enoletnega »glavobola«. • RTV Ljubljana je v ponedeljek snemal na odru Cu-farjevega gledališča na Jesenicah dramo španskega pisatelja Lorce »Dom Bernarde Albe«, ki je najboljše delo Cufarjeve-ga gledališča v letošnji sezoni. • Električno društvo Jesenice se bavi z zamislijo o nabavi radiooddajnika. Akciji se je odzval okrajni odbor SZDL in prispeval za nabavo oddajnika pol milijona dinarjev. • Kranjska gora z okolico že privablja spomladanske izletnike. Na žičnici Vitranc je bilo v nedeljo več izletnikov kot smučarjev. Stalnih gostov je malo, ker so snežne razmere slabe. • Drsalni klub Jesenice je organiziral za letošnje pusto-vanje zabavno pustno prireditev. V torek popoldne je izpred železniške postaje krenila povorka predpustnih mask skozi Jesenice na drsališče v Podmežaklo, kjer je bila hokejska tekma in drsalna revija v maskah. Program so dopolnjevali jeseniški humoristi Grega, Frenk, Mandič in Ceg-nar ter pihalni orkester. POPRAVEK »V Plamenu presegli plan« V peto vrsto sestavka se je vrinil tiskarski škrat. Namesto 390 ton izdelkov je bilo napisano 39 ton. O stanovanjski gradnji v radovljiški komuni Letos bo v gradnji 244 stanovanj RADOVLJICA — V radovljiški komuni so v minulih letih pridobili s stanovanjsko izgradnjo že precej izkušenj. Letošnji družbeni načrt predvideva precejšnje povečanje gradenj. Pri občinski skupščini so pripravili osnovno zamisel o bodočih zazidalnih območjih. "Urbanistična načela narekujejo potrebo, da se mora v radovljiški občini kot turistično pomembnem področju, smotrno gospodariti ? zemljišči, ki imajo izrazito turistično'lego. To so zlasti območja Bleda. Radovljice, Bohinja in Lesc. Čedalje bolj se namreč uve- Pomagali bodo oblikovati strnje- Ijavlja prepričanje, da ni mogoče Kolektiv gostinskega podjetja »Central« jc v sredo v svojih obratih — v restavraciji Park in v hotelu Evropa pripravil ribji dan in »Slanikovo pojedino. . K takole obloženi mizi so lahko prisedli gostje v Evropi, kjer je bila »slanikova pojedina.« no gradnjo v bližini delovnih mest na zazidalno obdelanih in komunalno urejenih zemljiščih. Na območju občine bo letos v gradnji 244 stanovanj. Od tega jih bodo dokončali 133 s skupno površino 8.340 kvadratnih metrov. Zaradi novega načina gradnje pa bo ob koncu leta ostalo skoraj šest tisoč kvadratnih metrov po- vene kapacitete za goste. — J. B vršine nedograjene. Stanovanja bodo gradili po preizkušenih projektih. Vrsto slabih izkušenj so imeli zlasti glede slabe kvalitete obrtniških uslug; Zato so sklenili poostriti kriterije kolavdacijskih komisij, ko bodo prevzemale stanovanja. Pri novozgrajenih objektih bodo zahtevali tudi .vzorno ureditev okolice. naselij razvijati načrtno brez izdelane urbanistične in zazidalne dokumentacije. Poseben problem v turistični občini predstavljajo tudi stanovanja za gostinske delavce, zlasti še v sezoni. Doslej so bili kar v gostinskih obratih in so se zato zmanjšale gostinske in prenočit- Prvak Radovljice — Harinski Vsakokrat po nekaj # Dramska sekcije KUD »Jože Papler« Besnica je preteklo soboto in nedeljo uprizorila dramo v devetih slikah »Molčeča usta«. Vse predstave so bile dobro obiskane. Igro si je ogledalo čez 500 ljudi. # Med najslabše krajevne organizacije zveze rezervnih oficirjev in podoficirjev v kranjski občini sodijo organizacija na Planini, sledi ji organizacija na Gorenji Savi in v Naklem. Tako stanje pa ni najboljše spričevalo za ostale politične in družbene organizacije na teh območjih. # Avto-moto društvo Šenčur bo imelo v soboto zvečer redni letni občni zbor. Vodstvo društva pa ima težave, ker nimajo primernega prostora, kjer bi lahko imeli občni zbor. Šen-čursko društvo je že več let med najdelavnejšimi podeželskimi društvi v Sloveniji, za kar je prejelo že nekaj nagrad in priznanj. # Na rednem letnem občnem zboru krajevne organizacije ZB na Kokrici so največ razpravljali o obširnem programu dela za letošnje leto. Ena jzmed najvažnejših nalog bo obnova grobnice padlih borcev iz Kokrice. Druga važnejša naloga pa bo skrb za člane ZB in njihove svojce, predvsem pa skrbv za otroke padlih in po vojni umrlih borcev ter vojaških vojnih invalidov. Letos bodo v tržiški občini gradili 254 stanovanj Stolpnica že do pozne jeseni prihodnjega leta Prve lopate za novo tržiško precej dolgotrajni praksi prava stolpnico ob Cankarjev; cesti, ki bela vrana. jo nekateri imenujejo tudi tržiški Na področju celotne tržiške nebotičnik, so zastavili preteklo komune bodo letos gra'dni 254 jesen. Do zime, ko so prekinili stanovanj. Med večje gradnje spa- dclo, so po posebnem sistemu — imenovanem sistem vodnjakov — zabetonirali temelje. Letos bodo nadaljevali z gradbenimi deli takoj, ko, bo to dopuščalo vreme. Prvotno so predvidevali, da bodo dogradili stolpnico do konca 1. 1966. Da bi pa dosegli ekonomiko gradnje, so v letošnjem letu namenili za ta objekt 134 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi bilo mogoče torej že letos oričeti s tretjo gradbeno fazo. kar je.lahko optimistična napoved, da bo omenjena stolpnica dokončana do pozne jeseni prihodnjega leta. Seveda pa bo to mogoče le pod pogojem, da bodo sredstva stanovanjskega sklada in udeležba, soinvestitorjev zagotovljena do konca prihodnjega leta. Po cenah iz leta 1963 znaša kompleten predračun za tržiški nebotičnik 314 milijonov dinarjev. Spričo stalnega po\iševanja cen gradbenemu ma- da tudi gradnja treh stanovanjskih blokov v Bistrici. Ta stanovanja, ki jih gradi v iastni režiji občinski stanovanjski sklad, se grade za prodajo; so pa po izidu natečaja že v celoti razdeljena. Podjetje Novogradnje, ki gradi te tri stanovanjske bloke, mora te objekte usposobiti za vselitev do letošnjega septembra. Tudi individualna stanovanjska gradnja je v tržiški občini čedalje bolj živahna. To pa tudi zahteva, da je treba ž« v začetku gradbene sezone pripraviti opremljene zazidalne načne, zlasti za področje Bistrice ln Ročevnlce. P. Samopostrežna restavracija morda že v maju Zmogljivosti so povečali na 1000 kosil, 800 enolončnic in ustrezno število zajtrkov in večeri j KRANJ — Izvajalci del pri samopostrežni restavraciji v Kranju (najvažnejša sta »Gradiš« in »Toplovod«) za trdno obljubljajo, da bo novj obrat družbene prehrane bodo v njem pripravili 1000 kosil, okoli 800 enolončnic za manjša po- Največje presenečenje šahovskega prvenstva Radovljice je zmaga tretjekategornika Jožeta Harinske-ga. Prejšnji prvak Slavko Mali je zaradi lagodne igre izgubil točke, Vilko Novak pa je potrdil II. kategorijo. Otroška maškarada v Selcih SELCA — Slovenci se lahko ponašamo s številnimi zanimivimi starimi običaji. Najbolj mikavno pa je vsekakor praznovanje pusta. Ti običaji se na deželi prenašajo iz roda v rod. Zato ni nič čudnega, če se ob takih prilikah kda zamisli in se spomni svoje mladosti. Pri nas so posebno priljubljene »mačkare«. Že več tednov pred praznovanjem so otroci pod »njihovim vplivom«. Zato ni bilo težko te »nadebudneže« organizirati in pripraviti vaščanom prijetno pustno popoldne. To smo naredili prvič pred petimi leti. Otroška maškarada je bila v Selcih tudi letos. Sodelovali so vsi od štiriletnih cicibančkov pa do učencev petega razreda. Na čelu sprevoda so najmočnejši nosili »pusta«; ob njem je hodila smrt, za njim pa zdravnik z medicin- icrialu in gradbenim storitvam je lahko začel z delom v maju. Opre- vsekakor v splošnem inferesu, da i se z gradnjo stolpnice pohi'; in ma je po večini že pripravljena se gradnja zaključi pred rokom, in pri dobavi ne pričakujejo te- Upajmo, da bodo te napovedi Zav. tudi uresničene. Dograditev do roka (da o dograditvi pred ro- Po zadnjih predračunih bo obrat kom ne govorimo) je v naši že veljal 124 milijonov, vsak dan pa djetja in toliko zajtrkov in večerij, sko sestro. Za temi so se zvrsti- kolikor bo potrebno. Ker bodo ob H številni pajaci, pikapolonice, tem prenehali kuhati za odrasle hroščki, miške, rožice in celo v ljudski in v šolski kuhinji in, Turki. Na veliki gobi je dremal ker se bodo v samopostrežno ver- »gozdni lazar«. Tudi vojščakov ni jetno preselili tudi abonenti iz manjkalo. Ob zvokih harmonike gostišč, nove zmogljivosti ne bodo in bobnov je poskakoval ubogi bistveno večje, seveda če upošte- »beraček«. varno samo kosila. Se slovo od pusta. Pustu so Ker novi obrat ne bo obreme- tekle zadnje sekunde življenja, njen z anuitetami in so predvi- Zdravnik mu je dal še zadnjo dene še nekatere druge ugodnosti, injekcijo za ublažitev bolečin, so vsi izgledi, da hrana v njem Nato so sredi množice pusta za- Montaia novih hal za valjamo na Belškem polju na Jesenicah dobro napreduje. Predvsem je sedaj vreme ugodno za dela r.a teh objektih Pustni škandal na Jesenicah Na Jesenicah so prirejali do zadnjih let pustne karnevale Hruši-čani, ki so prišli na Jesenice vsako leto v drugačni povorki in vzbujali vedno veliko* pozornost. Brsalni in kotalkarski klub športnega društva Jesenice, ki Je bil Igrišče, se je zopet zataknilo. Zopet in. trajalo pol ure, da je sto- maskah ni "mogla navdušiti gle- Priprave na FIS tekme dalcev, ker je bila preveč impro- . , . . vizirajia. Kje so bili napovedani V ^raniSKl gori humoristi in zakaj je godbenikom KRANJSKA GORA — V Kranj- zmanjkalo sape, ni bilo pojasnje- ski gori so začeli urejati tekmo- ne bo draga. Letos bodo dokončno proučili tudi potrebe in možnosti za razširitev kuhinje in jedilnice v dijaškem domu. Ta obrat bi lahko služil prehrani odraslih z Zlatega polja. Ob cesti I. reda (v bližini »Krone«) bodo namreč gradili dom za učence poklicnih in strokovnih šol, v tem okviru pa bi bilo mogoče rešiti mladinsko prehrano nasploh. Seminar za učitelje tehničnega pouka SKOFJA LOKA — V škofji Loki je bil od 5. do 8. februarja za učitelje tehničnega pouka seminar v, osnovah fototehnike, ki se ga je udeležilo 10 oseb. Tečaj sta uspešno vodila Marjan Kukovec (praktični del) in Stane Perko (teoretični del). Tečajniki so bili seznanjeni tudi z delom barvne tehnike, in sicer za izdelavo barvnih diapozitivov in z izdelavo črno belih diapozitivov. žgali in tako zaključili prireditev. Maškarada je uspela in otrokom, ki so prihiteli od blizu in daleč, vse priznanje. — M. T. Nagradno tekmovanje v ročni obdelavi kovine SKOFJA LOKA — Učenci poklicne šole v Skofji Loki so pozvali vse poklicne šole na Gorenjskem na dvodnevno tekmovanje v ročni obdelavi kovin. Tekmovanje bo 21. in 22. februarja v delavnici kovinske stroke na poklicni šoli v Skofji Loki. Na tem zanimivem tekmovanju bodo nastopili samo učenci prvih letnikov. Prvi trije najboljši tekmovalci bodo prejeli praktične nagrade in diplome, najboljša tričlanska ekipa pa bo prejela prehodni pokal, ki ga bo izdelala škofjeloška poklicna šola. večjega priznanja »gorenjski fantek«, ki sploh ni znal drsati in je prejel prvo nagrado v višini 3000 din. Tudi hokejska tekma v ustanovljen šele lansko jesen, se bilo govora, saj je bil deležen naj-je odločil, da bo letos organiziral pustno prireditev. Številni lepaki in reklame v Železarju so privabili na pustni torek popoldne v Podmežakljo okoli 3 tisoč ljudi. Ce je zmanjkalo vstopnic, jih je bilo prodanih 2000 in je bilo inka-so 200.000 din. Nerodnosti pa so se pričele že v začetku. Pri formiranju povorke pred železniško postajo, se je lahko ugotovilo, da karneval nima prave organi fiči je. Takoj je bilo pol ure zamude. Ko je prispela povorka na pil napovedovalec pred mikrofon no. Ljudje so pričeli demonstrativno zapuščati prireditev. Naslednjega dne pa se je na Jesenicah razpravljalo-samo o ponesrečenem pustnem karnevalu. Vsi pa so ugotavljali, da je bila prireditev ne- in napovedal drsalno revijo v maskah. Res je pridrsalo okoli 50 pionirjev in pionirk na' ledeno ploščo, vendar o kaki reviji ni valne proge za alpsko smučarsko tekmovanje FIS, ki bo koncem tega meseca na Vitrancu. Ker je snega premalo, so se smučarski delavci z Jesenic, Mojstrane in organizirana. Za letošnji pustni Kranjske gore na nedavnem po-karneval so plačali Jeseničani ne- kaj sto tisoč dinarjev, pa jc le škandal. — U. bil Letošnji program stanovanjske izgrađuje Literarno-glasbeni večer na Jesenicah JESENICE — Društvo prijateljev mladine na Jesenicah je organiziralo v sredo zvečer v Delavskem domu na Jesenicah lite- JESENICE — Na zadnji seji upravnega odbora stanovanjskega sklada so razpravljali o letošnjem programu stanovanjske gradnje in o tekočih zadevaih. Za nakup športno stanovanj je poslalo svoje ponud-1 be 15 podjetij, ustanov in zavodov. Vsi prosilci nudijo 50 odstot- jevnih skupnosti in hišnih svetov, za zasebnike 15, za poslovne prostore in organizacije 10 milijonov dinarjev. Pri gradnji bodo, imeli prednost ponudniki z večjo udeležbo, krajšim odplačilnim rokom in večjo obrestno mero. Že pri odobravanju sredstev za novo- no udeležbo, odplačilni rok do 20 gradnje bodo zahtevali, da se del let in 2 odstotno obrestno mero. sredstev nameni za izgradnjo pre-Zato so v teku priprave za grad- ^krbovalnih obratov v stanovanj-njo štirih stolpnic na zgornjem skih poslopjih. Napačno je nam- Plavžu. Razpis za letošnji natečaj bo v rarno-glasbeni večer v počastitev kratkem objavljen. Predlog, ki ga slovenskega kulturnega praznika, bo obravnavala občinska skupšči-Program so izvajali mladi pesniki na predvideva 120 milijonov za ln pisatelji, med drugimi tudi Mi- gradnjo stanovanj družb sektorja ha Klinar in solisti jeseniške glas- 50 milij. za zasebnike, 33 mili jo-bene šole. — U. nov za potrebe popravil hiš kra- reč, da so se na Plavžu gradile »nove Jesenice« brez trgovin. Pri odobravanju iDOsojil zasebnikom bodo morali paziti, da se ne bodo ponovili primeri, da lastnik odpove stanovanje podnajemniku, polem ko jc s posojilom družbe povečal svojo hišo. B. B. svetu dogovorili, da bodo sneg nanosili, ga polivali z vodo in tako pripravili ledeno, smučarsko progo, ki bo vzdržala tudi v primeru odjuge. —• U. Posvet za vključevanje mladine v strokovne šole JESENICE — Mladina osnovnih šol s področja, jeseniške in radovljiške občine kaže zadnja leta premalo zanimanja za.šolanje na jeseniški poklicni šoli. Železarski izobraževalni center je organiziral v Četrtek dopoldne kratek seminar za predstavnike osnovnih šol s področja jeseniške, radovljiške in tolminske občine. Pričakujejo, da bo seminar prispeval k zanimanju mladine za železarske poklice. — U. • ZA POKAL LTH tekmovanje sindikalnih Jutri bo na Starem vrhu tradicionalno podružnic v veleslalomu za pokal LTH. Predvidena sta dva pokala: za najboljšo ekipo ln najboljšega starejšega Čiana — veterana. • OBČNI ZBOR AMD — Člani avto moto društva Skofja Loka se bodo jutri sestali, da pregledajo poslovanje v minulem obdobju. Med drugim bodo vsekakor precej razpravljali o pripravah na tradicionalno dirko, ki bo zaradi mednarodnega koledarja letos v maju. # OPROSTITEV DAVKA — V pisarni informacijskega biroja pri škofjeloškem turističnem društvu smo izvedeli, da potekajo priprave za občni zbor, ki bo v začetku marca. Na njem bodo odlikovali in nagradili 12 zaslužnih članov. Razpravljali pa bodo tudi o predlogu, da sc oprostijo pl č.var.ja davka tisti zasebniki, ki oddajajo v sezoni aH prek celega leta tujske sobe. • DOGRADITI ZADRUŽNI DOM — Zbrani občani na zooru volivcev krajevnega odbora Cešnjica — Studeno so po razpravi o predlogu družbenega plana in proračuna poudarjali, da se dokončao dogradi zadružni dom, tako kot je bilo predvideno. & ČIMPREJŠNJI SESTANEK — Na nedavnem zboru vopvcev na Sorici so občani med sklepi zahtevali čimprejšnji ostanek s predsednikom občinske skupščine, republiškim poslancem, predstavnikom cestnega podjetja, in kmetijske zadruge. No tem sestanku oziroma izrednem zboru volivcev naj bi se pogovorili glede razširitve ceste od Podrošta do šole na Sorici, o dograditvi testnega odseka Rotkc — Danje, priključitve na redno električno omrežje im o vprašanju usode zadružnega doma. # SE EN REZERVOAR — želczniknrji. oziroma iar.il.ajsnja krajevna skupnost, je že lani sklenila zgraditi preskrbo1 sini center, ki naj bi obsegal tržnico, mesnico in prodajalno knjig. Glcd» na majhna sredstva, ki so dodeljena iz občinskega proračuna so sklenili, da bodo delali v etapah. Razen tega nameravajo zgraditi > en dodatni rezervoar, zakaj sedanji ne zadošča potrebam. Razmišljajo pa tudi o olepšanju okolico plavža in ureditvi avtobusnih postajališča iz naših komun # iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun ® iz naših komun • iz naših komun • iz naših komun Prešeren med nami Duhovna dediščina slovenskega sanega pa je ostalo še mnogo pesniškega prvaka Franceta Pre- prešernoslovnega gradiva, ki je šerna je v našem slovstvu gotovo raztreseno po raznih časnikih in največja. Zato nam je vsak, še revijah, po zbornikih in antologi- tako majhen drobec mil in drag. jah, po čitankah itd. Tudi to gra- Po osvoboditvi so tri kulturne divo je vsakemu interesentu ustanove na Gorenjskem začele zmerom na razpolago v knjižnici, načrtno in vztrajno zbirati vse Osrednja knjižnica občine Kranj tiskano in pisano gradivo, ki se je ob ureditvi in otvoritvi Pre- kakorkoli nanaša na pesnika, šernovega spominskega muzeja jz- Tako so nastale posebne zbirke dala dvojno številko svojega stro- prešernian. kovnega glasila Knjižni obveščeva- Lepo zbirko imamo na pesniko- lec, ki je v celoti posvečena pes- vcm rojstnem domu v Vrbi (58 nikovemu prazniku. Poleg že orne- del v 62 izvodih). Nekoliko večjo njenega seznama naših prešernian zbirko hrani Prešernov spominski prinaša številka še popis prešer- muzej v Kranju (96 del v 107 iz- nosflovja za leta 1961—63. S svoji- vodih). NajobilnejŠa zbirka pre- mi 60 objavami kaže, kako je za- šernian pa je v Študijski knjižni- nimanje za Prešerna med nami ci. Samo tiskana dela, ki se hra- stalno živo in kako se znova in nijo v samostojnih knjižnih eno- znova pojavljajo nova odkritja o tah, obsegajo nad 350 del v 440 iz- pomenu njegovega dela. Poseben vodih. Pravkar je bil izdan popis članek prinaša poziv na občane to zbirke. Obsega 41 prvotisov, 35 za zbiranje prešernian, ki jih* še ponatisov Poezij, 20 ponatisov po- sedaj hranijo posamezniki, pa je sameznih pesnitev, 32 prevodov skrajni čas, da pridejo vevidenco pesmi v tuje jezike, 14 leposlov- in last skupnosti. Drugi prispevek nih de! z junakom Prešernom ter govori o izvodu Poezij 1847, ki jih 208 razprav in člankov o Prešer- je tiskar Jožef Blaznik posvetil novem delu in življenju. Nepopi- prijatelju Janezu Gutmanu. Na- - zadnje je v glasilu še prikazano, ENAJST VETERANOV Ameriški barvni film; režija: Levvis Milestone; igrajo: Frank Sinatra, Dean Martin Slab film s priljubljenimi igralci, je najboljša ocena Enajstih veteranov. Zaradi vsebine bi film najlaže tivrstlli v novoletni spored. Tak je predvsem prizor ob čakanju polnoči. Sicer gledamo parado zvezd. Med njimi so trije pevci, ki vca kako je nekdanja kranjska narodna čitalnica gojila kult Prešernovega imena. Študijska knjižnica se udeležuje našega kulturnega praznika še s posebno interno knjižno razstavo, ki prikazuje posamezne pesnikove pesnitve s fotografskimi posnetki, kar nudi ljubiteljem knjig še poseben užitek. Obiskovalci jih zavzeto ogledujejo, občudujejo poetovo pisavo in se zaustav- il tudi zapojo. Kljub temu filma -JaJo ob popravkih, ki so nastali ne moremo imenovati opereta. Tudi v rokopisu pred tiskom. kriminalka ne; je preveč dolgoča- Z izda3° slavnostne številke gla-sen in premalo napet. Še najbolj sila in s knjižno razstavo je hoje drii načela: za vsakega nekaj. tela naša knjižnica pomen pesni-Priznati mu ne moremo niti izvir- ka in njegovega dela še bolj pn-HOSti. Videli smo že mnogo boljše bližati našemu človeku in času. angleške veterane, ki niso pomešali filmskih zvrsti, ampak so se odločili za pravo akcijsko kriminalko. Za nekoga bodo Veterani zabava, a tako »zabavo* gledamo v Kranju ie najmanj dva meseca. Zakaj se Škofjeloški nagrajenci O SAMEM »dnevu kulturnih in prosvetnih delavcev«, ki je bil na dan obletnice Prešernove smrti preteklo soboto v škofji Loki, smo že poročali. Tokrat vam predstavljamo s krajšimi razgovori pet zaslužnih delavcev s področja kulture in prosvete, ki jih je nagradila obč. skupščina. OLGA ŠMID, učiteljica v Selcih uporabo magnetne table. Uspeh je bila nagrajena za dolgoletno pa zagotavlja tudi snovi primer- šolsko in izvenšolsko delo. 2e 34 na grupacija učencev v razredu, let poučuje na osnovni šoli v Sel- Novo šolsko poslopje na Trati J« cih, med tem je bila 6 let na Bu- prijetno okolje za nase delo; s kovici. tem ko pušča streha, se dela pre- 9 V čem se odraža učiteljevo cejšnja škoda, izvenšolsko delo? % Vaše mnenje o šolski mreži? — Vsepovsod, kjer je potreba, — Menim, da naj bi Mla do 4. mora priskočiti na pomoč. To je razreda gosta. O reorganizaciji predvsem značilno za učitelja na šolske mreže odločajo ljudje, ki vasi. Vsa pomoč pa je odvisna od ne poznajo dovolj ali pa ne ra- njegovega veselja, zanimanja ln zumejo razmer ln pogojev otroka sposobnosti za določeno področje, v hribovskih vaseh. Koliko preho* Sama sem se predvsem udejstvo- dijo že sedaj do svojih hribovskih vala pri igrah in gospodinjskih šol ln kako daleč hodijo potem tečajih. To je moj konjiček. V še v dolino. Ne zanikam pa po- zadnjih letih so nastale težave gle- trebe po kvalitetnem pouku. de Izbora igralcev-amaterjev. Delajo v izmenah. Pa tudi Izbor iger je težaven.« # Kaj menite o osebnih dohodkih učiteljev? — Na splošno, žal, še prevladuje nerazumevanje za plačilo na- # In še vprašanje glede osebnih dohodkov? — Delikatno vprašanje. Splošno je znano, da prosvetni delavci za« ostajamo za ostalimi družbenimi službami. ANDREJ PAVLOVEC pa je bil Prehod, uje; mej stene siiuega Kranja šega dela. Vidijo le tistih par ur nagrajen za znanstveno in muzeo- pouka in počitnice, ne upoštevajo loško delo v muzeju. Poudariti je pa priprav ln odgovornosti naše- treba, da se je muzej prav pod ga dela. njegovim vodstvom povzpel na • In glede reorganizacije šol- raven pomembne kulturne usta- Folo: F. Perdan ske mreže? nove. — Za otroke iz oddaljenih, hri- t) O nedvomno uspešni dejav-bovskih vasi Je neugodno in'zelo nosti loškega muzeja, posebej še naporno, ko morajo do avtobus- o oddelku na prostem, kjer vidno gena postajališča v dolino tudi raste značilna -slovenska kmečka po dve uri peš. Sredi popoldneva domačija, smo že precej pisali, se vračajo domov in malo časa Prav tako smo v našem časniku jim ostane za učenje. SIcer pa pisali tudi o načrtih, vendar kljub V zadnjem času je precej ne- sredstev niti od društva (ki ga nI od 9.15 do 12.30 ure. Ostali sklad kvalitete pouka, ki jo prinaša re- temu naše vprašanje zadeva načr-filmski spored ne premakne z mrtve godovanja zaradi preselitve »tra- bilo več) niti od tovarn, ki so smo začasno deponirali v zemlje- organizacija na centralnih šolah, te, predvsem najnujnejše. točke? Kmalu bo konec sezone, pa ške knjižnice« v nove manjše njeno ustanovitev sprva forsirale pisnem kabinetu nove šole, kjer ne morem oporekati. — Do srebrnega jubileja muzeje nismo videli najboljših lansko prostore in to povezujejo celo z in finančno podprle. Zato je pre- bo počakal, da dobimo večje, POLDKA šTlGLIC iz škofje Lo- ja, ki ga bomo proslavljali letos leto odkupljenih filmov. Kje so: ukinitvijo kina. O vsem tem bi vzela skrb za to knjižnico Ljud- primerne prostore. Naj doaamše,' ke, za dolgoletno igralsko in re- avgusta bo urejena dvorana, kjer Mrk, Jules in Jim, Salvatore Giulia- rad pripomnil tole. ska knjižnica Škofja Loka in jo da prinesemo vsako nedeljo na žisersko delo. Kot igralka-amater- bo zbirka Iz NOB ln galerija. Do no, Ločitev po italijansko, Lepi Po zaslugi Krajnikovih s Suhe po svojih možnostih upravljala Trato nove knjige, ki jih kot prej ka se udejstvuje že 27 let, po voj- tega časa bomo uredili tudi dvo-Antonio, Italijanke in ljubezen, je knjižnica edina preživela raz- ter ji letno dokupovala 150 do za svojo podružnico dobavlja ni pa se je spoprijela še z režijo, rišče. Na dvorišču, pod stolpom, Pasje življenje, Viridiana, Yijimbo, pad društva fn celo požar. V de- 200 novih knjig. Na ta način je Ljudska knjižnica v Škofji Loki. # Cestokrat slišimo negodova- se bodo začela arheološka izkopa Ali knjižnica je, ali je ni Torej ne smemo tožiti, da knjiž- nje KUD-ov in Svobod zaradi po- vanja. Morda še kaj najdemo? V niče ni, zanjo moramo najti le manjkanja sredstev. Je beseda načrtu je tudi ureditev upravnih nove prostore in podpreti njen amaterstvo preživela? prostorov muzeja in samega vho- nadaljnji razvoj. — P«*i naSl dramski sekciji je še da ter še vrsta drugih stvari. Le- Janko Krek vedno amaterska dejavnost. Smo te pa sovpadajo z načrtom pro- zvestl pomenu te besede. slave 1000-letnice našega mesta, Mlnrli en nairrliičili • Ali ne uPada zanimanje za ki je vsklajen s 7-letnim planom, miciui i»u ud v u umi i dramske uprizoritve? Vsekakor pa bodo potekala dela V gledališču »Tone' Cufar« na — Odkar to se v stanovanja v okviru sredstev. Jesenicah je bila v soboto zvečer vgnezdili televizorji, upada obisk MARA JELOVŠEK, učiteljica, je Goli otok, Nekega dne nek maček, setih letih je doživela tri selitve, knjižnica obdržala vsaj najzvestej Divje jagode, Sence, Cartoushe? To kljub temu se je lepo razvijala še bralce. Vsako leto so si ti spo so filmi, ki so bili povsod v Slo- ter pridobila velik krog bralcev S(Kjjii manj knjig1. Prostori v. veniji že predvajani; tudi na Go- od Virmaš do Reteč. Letno so si starj n[&[ na Trati so bili pozimi renjskem in v Ljubljani Ljudje ki bralci izposodili iz te knjižnice .zredno n;kdar g odločajo o kranjskem filmskem spo- 6000 do 8000 -knjig. Že leta 1958 se izposojali smo v redu bt morah biti bol, seznanim Je začela delna stagnacija dela te rokavicah m bra]ci so -e * P"1**™. v,nasih ^*P™h P°d- knjižnice - knjige so bile prebra- b .,. {z fe >>ledenice<< ko^ da bI ,et,ih. Ločiti k morah kulturno od ne, novih pa si knjižnica n> mog- .^j. g . \ , cenene zabave, kic od umetnosti in ]a nabavljati, ker ni dobivala . , . ■ %nii_''nl* iW» im : končno, opravičiti zaupanje vseh_______ *t™A»]i> P"»mie m ze četrta premiera letošnje sezo- ne samo pri nas, temveč tudi v bila nagrajena za uspešno delo v tistih, ki kljub slabemu sporedu še razpaaaie. ne Uprizorili so kitajsko zgodbo kinu. Pa tudi motorlzacija vpliva šoli in za delo s krožki. Deset let vedno polnijo dvorane in čakajo JV/fjadi igralci V Goricah Upali smo, da bomo dobili nove »Rdeče in modro v mavrici«, ki na to: ljudje gredo raje na izlete, je poučevala na Bukovici, letošnje že dva meseca na dober film. » prostore v novi šoli, zaradi zmanj- Jo je napisal VValter Bauer. Naše občinstvo so delavci. Tlsii, leto pa se je preselila na škofje-Medtem ko se ustanavljajo kino- V soboto, 8. februarja, nas je sanja investicij pa so prav ti pro- Režiser Stanka Geršakova je ki bi morali priti, jih nikoli ni loško osnovno šolo. Vodila je pio-teke, da bi nadoknadile zamujeno, »Svoboda« prijetno presenetila s stori v načrtu odpadli. Končno uspela, čeprav je zasedla glavni zraven, in tako tudi ne vedo za nirsko organizacijo na Bukovici. ko se v šole uvaja filmska vzgoja, komedijo v treh dejanjih »Vdova nam je krajevni odbor Sociali- vl<>gi z gimnazijcema Borutom našo dejavnost. In prav v okviru pionirske organa bi se nekoliko dvignilo povpreč- Rošlinka«. Posebno razveseljivo je stične zveze na Trati ponudil Verovškom in Ireno šobrl. šobr- £ Kako pa je z naraščajem in nizacije je delovalo vrsto krožkov. je okusa, pa naletimo na največje bilo dejstvo, da so bile posamez- manjšo sobico v bloku poleg klu- Iova je navdušila z obnašanjem ln načrti? # Kaj menite o učiteljskih nerazumevanje ravno pri upravah ne vloge zasedene z mladimi igral- T,a( kamor naj bi preselili vsaj del še Posebno z uglajeno hojo in — Najbolj me veseli režija mla- dohodkih? kinematografov. Menda bo treba ci, ki so z velikim elanom izpol- knjižnice. Ker pa je prostor zelo dr*o- K zelo uspeli prireditvi dinskih odrskih del. Igralskega na- — Ce ne bi bih taki idealisti, pri njih začeti s filmsko vzgojo. nili svojo nalogo. Zaradi velikega majhen, smo ie knjižnega fonda Bauerjeve zgodbe »Rdeče in mo- raščaja je dovolj. Težave so le v morda ne bi bilo tako. Sicer pa Želimo si, da bi bil film Enajst zanimanja med prebivalstvom knjižnice vzeli samo najbolj bra- dro v mavrici«, ki jo je Gerša- tem, ker so igralci izmenoma v Je dejstvo, da je in mora biti uči« veteranov zadnji od nepomembnih, bodo delo ponovili v nedeljo, ne in iskane knjige in knjižnico kova razdelila v dya dela, pa^ je šoli. _____ ..... telj Idealist. Seveda, če se primer- pa tudi zadnji, ki se mu zviša ce- 16. februarja, ob 15. uri v Zadruž-na zaradi dveh predfilmov. nem domu v Goricah. provizorično uredili. Odprta je že ves mesec januar vsako nedeljo Kultura v komuni na razpotju » * LOKALPATRIOTIZEM je škodljiv, v to ne gre tucijami. Nekaj dokazov za to smo slišali tudi na dvomiti; škodljiv posebno v socializmu in še postb- javni tribuni. Pred leti je n.pr. prav zaradi takih no v federativni državi. Vsako pravilo pa ima izje- separatističnih nazorov nehalo izhajati mrtvo roje- me, ki ga potrjujejo, zato menda ne bom reket nič no dete — revija za kulturo Gorenjska, ki je bila takega, da bi me »za jezik prijeli«, če zapišem, da vsebinsko preozka; da bi si lahko pridobila bralce je lokalpatriotizem včasih tudi koristen. V mislih in prijatelje. Združitev bivšega Mestnega muzeja in imam kulturo — s katero kar prepogosto ne vemo muzeja NOB je bila tudi plod administrativnih in- kaj početi — in naše komune. Gre torej za komu- tervencij, ne pa stvar normalnega razvoja, potreb in , nalno kulturo, za kulturo v občinah. Te pa skoraj- pogojev. \ tla ni! Pa ne mislite, da je to le iz trte izvita trdi- Neke visoke mestne ali velemestne kulture se v lev »jeznega mladeniča«; trditev brez dokazov in real- naših občinskih središčih ne moremo iti. Treba pa ne podlage! Po podatkih ankete Instituta za sociologi- je za te potrebe ln pogoje, kakršni so, najti vsebin- jo in filozofijo Univerze v Ljubljani, ki so je izvedli sko ustrezajoče oblike in vsebino kulturnega življe- lani v štirih slovenskih občinah (Domžale, Grosuplje nja( pa seveda temu primerna sredstva. Z malce Sežana in Škofja Loka), upoštevali pa so tudi stati- vet prizadevanj in odgovornostjo bo enkrat le treba stične proračunske podatke 51 slovenskih občin, je, najti tiste vmesne, pravšnje oblike med tendencami slanje zares klavrno. Razen v Škofji Loki — tako po člmvečjt decentralizaciji kulturnega življenja na mnogo pripomogel tudi Bojan CVETKA ŽARGI, učiteljica na jamo z ostalimi družbenimi služ- Cebulj kot inscenator in kot pri- Trati je dobila nagrado za uspeš- bami, zaostajamo. To razmerje bo .povednik. Poleg režije, scene in no uvajanje novih metod pri po- treba čimprej urediti, igranja so bili odlični tudi svet- uku. 14 let poučuje že v škofjelo- £ In glede reorganizacije šolske lobni efekti, za kar gre priznanje ški občini, zadnji dve leti na Tra- mreže? tehničnemu osebju. Kitajska zgod- ti. — Zagotovljen bo kvalitetnejši ba bo zelo primerna za šolske # Bi lahko povedali, kakšne so pouk. Zakaj naj bi bili nekateri predstave in za gostovanje izven te nove metode? otroci prikrajšani? Po drugi stra- Jesenic in je letošnji repertoar — Niso to moji »izumi«. Vsak ni pa so zaradi tega najbolj pri« jeseniškega gledališča zelo pope- učitelj jih uporablja oziroma po- zadeti otroci s hribovskih vasi. sirila. — U. skuša. Gre za skupinski pouk in * Stane Skrabar . ' ..............................u-^-jjM^ut^J&aaau^'tLc.- -T{ :#A»^.-A^i|iO£MflateKMjJC&:at: '■' : •'k ^ so ugotovili — kulture praktično ni. Prednosti, ki jih ima v tem pogledu Loka, niso rezultat večjega standarda ali večjega nacionalnega dohodka. Ce bi bilo tako, potem bi moral biti Kranj na prvem mestu med gorenjskimi občiinami, vemo pa, da ni. Za bolj razvito kulturno življenje v Loki gre zasluga nedvomno tudi loškemu lokalpatriotizmu (ne negativnemu!), navezanosti Ločanov na svoje mestece, skrbi zanj. Kulturniki, rojeni v Loki in okolici, se še vedno počutijo Ločane, pa naj delajo in živijo kjerkoli (prelistajmo le seznam sodelavcev Loških razgledov!), politični in upravni forumi v občini pa jim v prizadevanjih za bolj vsestranski, humani razvoj in napredek ljudi stoje tesno ob strani. Lahko trdimo kaj podobnega tudi za Kranj? V Loki so že deset let zapored predvsem s finančno pomočjo delovnih kolektivov ln s sodelovanjem vseh obstoječih kulturnih institucij, pa seveda s pomočjo občine in političnih organizacij, izdali Loške razglede. Publikacija ni ozko glasilo Muzejskega društva (ki jc izdajatelj in založnik), ampak Je vsebinsko zelo široka in ima že lep ugled tudi izven meja komune. Pa v Kranju? Ena izmed bistvenih ugotovitev na javni tribuni o kulturi v osnutku družbenega plana je bila, da v kranjski komuni ni enotne, skupne kulturne politike (vprašanje je cel), Če sploh lahko govorimo o kulturni politiki posameznih institucij!?). Vsak dela za sebe, nekoordinirano z ostalimi sorodnimi insti- komune in — v zadnjem času — celo na krajevne skupnosti (vzporedno s tem pa ne gre tudi decentralizacija za kulturo namenjenih finančnih sredstev!) In med procesom Integracije zadovoljevanja kulturnih potreb v večja mesta. To dvoje ne gre najbolje skupaj, zato vsak dan bolj opažamo, da z našo kulturo ni nekaj v redu. Da botrujejo temu tudi subjektivni in ne le materialni vzroki (v pozitivnem in negativnem smislu), vidimo prav na primeru škofje Loke. Z nekimi splošnimi in deklarativnimi načeli pa stvari ne bomo premaknili s suhe veje. Taka pa je «- žal — naša vsakdanja praksa. Javna tribuna o kulturi v Kranju je precej obetala s pozivom enega izmed diskutantov, da se pogovarjamo o vsebini, o fiziognomiji kranjske kulture, ne pa le o denarju, vendar se je zaključila le z ugotovitvijo o krizi kulturne dejavnosti. Mnogo koristnih 'in upoštevanja vrednih predlogov pa je bilo slišati na nedavni skupščini sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana. Iz poročila o vlogi in mestu organizacije na kulturnem področju povzemimo za ilustracijo samo tale zanimiv podatek: Po sicer grobih podatkih, računajoč tudi vsa sredstva, ki jih družba daje za kulturo, je v strukturi osebne potrošnje pri nas kultura zastopana s 4 odstotki, v zahodnih državah pa — brez sredstev, ki jih daje za kulturo družba — z 8 odstotki! . A. Triler Škofjeloški nagrajenci, od leve ptoti desni: Cvetka Zargl, Maja Jelovšek, Andrej Pavlovec, Olga šmid in Poldka šliglk ma * oglasi •mali oglasi prodam Prodam hišo z gospodarskim poslopjem in garažo. Cesta na Klanec 18, Kranj 558 Prodam moped T 12. Alojz Je-lovčan, Kopališka 1, škofja Loka 579 Prodam krušno peč. Naslov v oglasnem oddelku 570 Prodam metalno baterijo z ročnim tušem za kopalnico. Zoni, Spodnja Besnica 46 571 Prodam magnetofon znamke »Grunding« TK 23, še nov. Cesta Svobode 45, Bled 572 Prodam tellco za pleme, 2 leti •taro. Petrič, Vasca 11, Cerklje 573 Prodam Fiat 1100, najnovejši model. Naslov v oglasnem oddelku 574 Poceni prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Gregorač, Kidričeva 33, Kranj, Zlato polje 575 Prodam različne kroglične ležale tn juta vreče. Naslov v oglasnem oddelku 576 Prodam hišo. Zasavska 28, Ore-oek, Kranj 577 Prodam avtomobilski radioaparat (Blaupunkt). Naslov v oglasnem oddelku 578 Ugodno prodam kompletni kom-Pre«or z motorjem. Naslov v oglasnem oddelku 579 . Prodam 350 kg težkega bika. Tj--noje 10, Smlednik 580 Prodam 20 mesecev starega blk-«a. Zalog 38, Cerklje 581 Prodam Lambreto 130 Ld, letnik "38, Kranj, Delavska 25 I a 582 Prodam skoraj nov nemški otročki voziček. Pavla Bučan, Britof *t. 37, Kranj 583 Prodam dobro ohranjeno pisalno mizo 150 krat 75 cm in šivalni stroj »Gritzner«, Kokrica 108, Kranj 584 Prodam televizor. Štirnova 16, Kranj 585 Prodam cca 300 kg jeklene vrvi ali zamenjam za betonsko železo, prav tako prodam vola cca 600 kg težkega, tellco in kravo. Naslov v oglasnem oddelku 586 Prodam plemenskega vola. Srednja vas 16, Golnik 587 Prodam motorno kolo Horeks 350, v dobrem stanju. Ogled Slap št. 10. Perne Ivan, Lom 22, Tržič 588 Prodam dve stavbni parceli, voda ln elektrika na parceli. Poizve se pri Jožetu Krničar, Preddvor št. 8 589 Prodam 6 dobro ohranjenih ma-cesnovih Oken 110 krat 72 z okenskimi mrežami (gavtrami). Zgor nji Brnik 73, Cerklje 515 Stanovanjska skupnost Blejska Dobrava odproda Iz svojih osnovnih sredstev dva šivalna stroja znamke »Bagat«. Stroja sta popolnoma nova z desetletno garancijo. Prednost nakupa imajo podjetja in ustanove. Rok prijave je do 28. februarja 1964 553 Prodam psico - volčjaka, staro 18 mesecev. Homec 24, Radomlje 608 Prodam 3.000 kg krmilne pese. Markovič, Žeje 15, Duplje 609 Prodam ročni voziček, nosilnosti 500 kg. Naslov v oglasnem oddelku 610 Prodam nov električni šivalni stroj Singer in magnetofon TK 23. Marija Rozman, Dragočajna 22, Smlednik 611 Prodam lepo . stoječo kmečko peč s kromiranim okovjem in kromiranimi vratci. Kranj, C. Talcev 2, Klane 612 Prodam avto Fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 613 Prodam NSU Maksija. V račun vzamem tudi moped. Naslov v oglasnem oddelku 614 Prodam raztegljiv kavč, skoraj nov, za 35.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 615 Prodam 2 prašiča, težka po 120 kilogramov. Sp. Brnik 56 616 Prodam kuhinjsko opravo s pomivalno mizo. Kranj, Cesta Klanec 49 Lepo svetlo pisarniško pohištvo ugodno prodam. Stražišče, škofjeloška cesta 56, zgoraj 618 Dobro ohranjeno orehovo spalnico poceni prodam. Drulovka 81 pri Trilerju 619 Prodam 2 nova t rodelna okna 110 krat 150 cm, narejena za rolete, dvojna sobna vrata in suhe butare. Zalog 62, Cerklje 620 Prodam kobilo, sposobno za vsako vožnjo. Naslov v oglasnem oddelku 621 Prodam novo električno peč — klimatizer »Maestral« LTH za 15.000 din z garancijo. Valentin Bemik, Kranj, Pot na Jošta 26 622 Prodam prašiča 150 k? težkega. Višelnica 15 Gor^ nr< Bledu na 617 17. februarja bo minilo eno leto, odkar naju je za vedno zapustil najin srčno dobri a tek ln mož IVO PUHAR Ohranili ga bova v najlepšem spominu In ga ne bova nikdar pozabili 1 Vsem, ki sta nama v tem hudem letu stali ob strani Ć in nama nudili kakršnokoli pomoč, najina iskrena zahvala, škofja Loka, 15. 2. 1964 Hčerka Majdka ln žena Mlci NEPRIČAKOVANO NAS JE DNE 12. FEBRUARJA ZAPUSTIL DRAGI SODELAVEC JOŽE MEDVEŠEK (pekovski pomočnik) DOBREGA TOVARIŠA, KI JE DO ZADNJEGA VZDRŽAL PRI DELU, BOMO OHRANILI V TOPLEM SPOMINU. KOLEKTIV IN SINDIKALNA PODRUŽNICA PEKARNE KRANJ Iz<*aja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni ln odgovorni nrednlk, uredništvo ln uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. kupim Takoj kupim parcelo o .i.;g 609 do lOOOm^blizu Kranja z elektriko Jn vodo v bližini. Ponudbe poslati pod »Sončna lega« 494 Kupim kravo visoke brejosti ali junca. Zeni, Spodnja Besnica 46 590 Kupim rabljen elektromotor okoli 2 do 3KW. Naslov v oglasnem oddelku 591 Kupim Franclsovo vodno turbino. Pritok vode 80 do 100 litrov, padec 5 metrov. Oddati ponudbe pod »Dobro ohranjena« 606 Kupim lahek gumi voz, nosilnosti do 2.000 kg za samci. Franc Hafner, Dorfarje 21, žabnica 607 Kupim mizarski stroj, kombl-nlrko. Naslov v oglasnem oddelku ali podružnici Glasa Jesenice pod »Gotovina« 623 Spn imeni vajenca «.^ avca za avtokaroserijska dela s hrano in stanovanjem. Jože Legat, Naklo 132 547 Iščem upokojenko za pomoč v gospodinjstvu. Nudim stanovanje In hrano. Več se poizve pri Ivanki Justin, Koroška cesta 25 a, Kranj od 15. ure dalje 551 črna psička Doberman zašla na Ljubelju. Javiti proti nagradi. Zdravilišče Podljubelj, Tržič 592 Iščem sobo s posebnim vhodom v Kranju. Ponudbe v oglasnem oddelku pod »Veliko odsotna« 593 Fant s službo in manjšim posestvom, značajen, želi spoznati pošteno dekle od 23—28 let. Ponudbe na podružnico Glasa Jesenice pod »Gorenje« 594 Fant, večje postave, simpatičen, primeren in značajen z lepim domom na Gorenjskem želi spoznati pošteno in prikupno dekle do 32 let. Slika zaželjena. Ponudbe na podružnico Glasa Jesenice pod »Cvetoči maj« 595 4. februarja sem izgubil rezervno kolo od tovornjaka iz Zasipa preko Bleda na Jesenice. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne. Naslov v' podružnici Glasa Jesenice 596 Sem električar in iščem v popoldanskih urah honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 597 Delavki nudim hrano ln stanovanje za pomoč v gospodinjstva. Naslov v oglasnem oddelku 598 Priučena kuharica išče službo v gostinstvu in išče stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 599 Iščem službo šoferja B kategorije ali za poklicnega traktorista. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »šofer« 600 Upokojenko mlajšo .aJH idekle srednjih let iščemo za varstvo dve leti starega otroka in za manjšo moč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Preddvor« pri Kranju 601 Na Primskovem, blizu Instalaterja, dam v najem, prodam aH zamenjam za stavbni svet 2 njivi — travnika v skupni velikosti 0,5 ha. Ponudbe oddati v oglasnem oddelku 602 TOVARNA USNJA »STANDARD« KRANJ, sprejme nove sodelavce za naslednja delovna mesta ŠEF TEHNIČNE SLUŽBE strojni inženir ali strojni tehnik z ustrezno prakso ANALITIK — EKONOMIST absolvent ekonomske fakultete STENODAKTILOGRAFKO kvalificiranega ZIDARJA Osebni dohodki po obstoječem pravilniku, oziroma dogovoru. Nastop službe takoj. Pismene prijave sprejema se kretarijat podjetja. Kovinsko obrtno podjetje Kranj Jezerska c. 40 Sprejme v delovno razmerje a 1. Strojnega tehnika z najmanj dve leti prakse za operativno ali kalkulativno službo; * 2. Kvalificiranega strugar ja; 3. Več ključavničarjev kvalificiranih in polkvalificiranih. * 'Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Značajnega, pridnega, poštenega ln treznega inteligenta poročim, ki ima veselje in smisel za dograditev nove hiše. Starost 35 do 48 let. Tajnost zajamčena. Samo resne in hitre ponudbe poslati v oglasni oddelek pod »Planinska roža« 603 Dam visoko nagrado tistemu, ki ml preskrbi stanovanje v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 604 Mizar išče skromno stanovanje — sobico in kuhinjo. Naslov v oglasnem oddelku 605 š objave 1. Avto-moto društvo škofja Loka — šola za voznike motornih vozil AB kategorije obvešča interesente, da organizira nov tečaj za voznike amaterje. Pri jave sprejema tov. .Tesenovec v trg. PEKO, Škofja Loka. 2. Avto-moto društvo škofja Loka — šola za voznike motornih vozil prireja tečaj za mopedlste. Prijaviti se je pri tov. Jesenovcu AMD ŠENČUR SPOROČA AMD Šenčur Ima svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR v soboto 15. februarja 1964 ob 18 30 v Zadružnem domu na Visokem. Za člane udeležba obvezna, ostali vljudno vabljeni? AMD Šenčur obvešča, da se prične tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije v torek 18. februarja ob 17. uri v prostorih društva, Šenčur 224 GOSTOVANJE V ZALOGU PRI KOMENDI Prosvetno društvo Lukavica gostuje v nedeljo, 16. februarja, ob 15. uri z Jurčičevim »Desetim bratom« v Zalogu pri Komendi. LOTO Začasno poročilo za 6. kolo lota Žrebanje je bilo 11. februarja 1964 Izžrebane številke: 1 4 8 16 17 25 in dodatna 38 Vrednost dobitkov po začasnem poročilu: PETORKE 271.106 din ČETVORKE 3,630 din TROJKE 310 din ČETVORKE # Jesenice (1) 39-0-258834/4 # Kranj (1) 46-T-080^05/4 # Radovljica (1) 72-T. 051750/4 Končno poročilo za 5. kolo lota Žrebanje je bilo 4. februarja 1964 PETORKE 137.570 din ČETVORKE 3.259 din TROJKE 327 din Rok za izplačevanje do 14- aprila 1964 RAZPIS Obrtno podjetje »Čevljar« Gorenja vas nad škof j o Loko sprejme v delovno razmerje mehani kar j a za popravila čevljarskih strojev. Pogoji: Izučen avtomehant- kar ali ključavničar, v kolikor ni vešč za popravila čevljarskih strojev, je podjetje pripravljeno ga dati v tečaj. Osebni dohodki po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbo na upravo podjetja do 29. februarja 1964. Nastop službe možen takoj. V smislu navodil o najdenih predmetih (Uradni list FLRJ, št. 93/49), oddelek za notranje zadeve pri skupščini občine Kranj objavlja naslednji RAZGLAS Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi naslednji spodaj najdeni predmeti: 1. žensko kolo, črne barve, znamke Rog 2. ogrodje moškega kolesa, črne barve 3. ženski prstan kamnom z belim 4. denarnica s 1280 din gotovine, manjše velikosti. Lastniki zgoraj navedenih predmetov in koles naj se zglase v roku 1 (enega) leta pri tukajšnjem oddelku za notranje zadeve z izkazom o lastništvu. Po preteku enega leta bodo predmeti prodani na javni dražbi. RAZPIS Upravni odbor gostišča Po-savec, p. Podnart, razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: Srednja izobrazba in tri leta ustrezne prakse. V poštev pridejo tudi upokojenci. Osebni dohodki, hrana in stanovanje po dogovoru. RAZPIS Center za pionirska letovanja Kranj razpisuje za sezono 1964 (od 1. maja do 15. septembra) sledeča delovna mesta v otroškem letovišču Novigrad (Istra): 1 — upravnik 1 — ekonom — šofer B kategorije 1 — kvalificirana kuharica 4 — kuhinjske pomočnice 1 — servirka V stalno delovno razmerje pa sprejmemo hišnika-oskrb-nika. Osebni dohodki po pravilniku! Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite do 10. marca 1964 na Center za pionirska letovanja Kranj (občina). ŠOFERSKI TEČAJ V ŽELEZNIKIH Avto-moto društvo Železniki — šola za voznike motornih vozil A in B kategorije obvešča interesente, da organizira tečaj za voznike amaterje. Prijave sprejemajo vsak petek od 16.— 18. ure v Vili v Vrtu do vključno 28. 2. 1964. Ivanov - Leonov; Vsi so se zasmejal i. Geturi je opazoval dekle, ki je sedela zraven njega, in čeprav n^u je srce močno razbijalo, ni na obrazu vzdrhtela niti ena poteza, vanžiko se je zmedeno nasmehnila, gledala Geturi j a, ki je pomembno sedel zraven ognja, in rekla: »Tebe izbiram. Se ne boš več jezil?« Ogenj se je razplamtel močneje kot sonce in iskre so prhnile v zrak ob močnem prasketanju. Mladeniči in dekleta so se veselo nasmejali. V kolibo je legla toplota. Mkola je vstal, nežno pogledal svojo mlado prijateljico in skopaj nehote rekel: »Malo je treba leči.« >j Njegova prijateljica je samoumevno sprejela besede. Ngveko je Posvečala stoletna tradicija. Ngveko je bila podobna poljubu. Ki-kuju ne poznajo poljubljanja, nadomešča ga običaj, star kakor ^mlja. Geturi in Vanžiko sta stopala drug poleg drugega po speči zem- Jasen modrikast mesec je svetil in drevesa so metala črne sence. Geturi je poskušal prikriti vznemirjenje, ki ga je prevzelo. Odšla sta v Geturijev sadovnjak, kjer je mladenič še podnevi Postavil majhno kolibo, v upanju, da ga bo Vanžiko povabila na ngveko. Vstopila sta v kolibo. Mesečina je sijala skozi odprtino pri vratih. V sadovnjaku je komaj slišno šumel veter. Geturi in Vanžiko sta legla na ležišče iz jistja. Geturi si je močno želel, da bi za dekle storil kaj lepega. Jdubljeno dekle je bila še skoraj otrok in morda bo postala njegova ■ena za vse življenje. Nežno je gladil njene roke, obraz in rame. vanžiko je sramežljivo drhtela v njegovi bližini. »Kamau je lep,« je 'šepetala, »vendar je nekoč hotel prevarati dekle na ngveku, ko je zaspala. Zdaj noče nobena z njim ...« Geturi je preprosto, kot pravi mož, pripovedoval Vanžiko o življenju v Nairobiju. Spočetka ga je molče in pozorno poslušala, potem pa se je sprostila in pričela spraševati. »Mar bele ženske dajejo otrokom amulete proti zavistnežem?« Geturi ni vedel, kaj bi odgvooril, vendar se je zbal za ugled in zato je odgovoril: »Pri njih je mnogo zavistnežev.« »In kakšne pričeske nosijo naša dekleta v Nairobiju?« »Naša dekleta,« je šepetal Geturi, »plačujejo mnogo denarja, da bi irnela gladke lase in da bi bila podobna ženskam Mzungu. Bela dekleta pa režejo lase in jih kodra j o. Prav takšne lase želijo imeti, kot so tvoji.« »Nekatere ženske v Nairobiju se grdo obnašajo,« je nadaljeval, Geturi, »in služijo denar, ne da bi delale. Mzungu so jim prinesli svoje običaje.« »Mar kradejo plodove iz tujih vrtov?« Geturi ni maral Vanžiko pojasniti, kaj počenjajo takšne ženske v mestu. Želel je, da za to sploh ne bi zvedela. Kmalu sta se prenehala pogovarjati. Vanžiko je zaspala. Geturi je nežno držal njeno dlan, Vanžiko pa je sanjala, kako jo Geturi — jezen in namrščen — brani s kopjem v roki pred levom s črno grivo. Naslednjega dne sta Geturi in Mkola odšla k Vanžiko. Ko sta vstopila v kolibo, se je Vanžiko ukvarjala s toaleto — pripravljala se je na ples in se dišavila. Sedela je na nizkem stolcu, pregrnjenim s kožuhom, ki je segal do tal. Skozi odprtino je bilo videti le njen obraz z velikimi očmi. Pod stolcem je ležal lonček z žerjavico, na kateri so ležali šopki vonjavih vejic ebibeijevega drevesa. Vonjave so polnile kolibo. v Mladeniča sta odšla v sadovnjak in čakala, dokler se ni Vanžiko pripravila. Slednjič ju je Vanžikina mati poklicala v kolibo, jima ponudila sedež na rogoznici in kar mimogrede dejala: »Tole je stkala Vanžiko.« Pred gosta je postavila bučo z bananovim vinom in naglo odšla iz kolibe, pustivši mladino v pogovoru. »Kiriukova hči,« je dostojanstveno spregovoril Mkola, »zakaj sva prišla pod tvojo streho?« Mkola je pogledal Geturija, ko da sprašuje, če je dobro govoril. Geturi je pritrdilno prikimal. Vanžiko se je vznemirjeno nasmehnila in s povešenim pogledom opazovala mladeniča. »Vsi, ki nočejo delati, hodijo na obiske.« »Toda midva imava opravke,« je pomembno nadaljeval Mkola. »Nesrečnik išče srečo. V njegovem domu je dekle ukradlo njegovo srce.« Vanžiko je povesila pogled. »In kdo je ta nesrečnik?« »Tukaj, tale je, močan kakor slon ln pokoren staršem. Pravijo mu Dedan Geturi.« Mkola je pogledal dekle, da bi/videl, kakšen vtis je napravil njegov slovesni govor. Toda mladi dekletov obraz se je zresnil. »V našem domu ni dekleta, ki je skrilo srečo vašega prijatelja.« To je bila zavrnitev. Geturi ni niti vzdrhtel. Celo nasmehnil se je in prvi odšel iz kolibe in umaknil pogled pred prijateljevim. Geturijev oče je bil užaljen. Kmalu sta z materjo odšla k Van-, žikinim staršem in odnesla s seboj dve buči — veliko in manjšo, polno medice — svatbenega napitka. Cez eno uro sta se vrnila. Oče je prav tako kot prej nosil buči. »Zavrnila nas je. Ni želela piti iz roga. Povedal sem jim, da je bila njihova družina že od nekdaj nečista. Pred petdesetimi leti je bila v njihovem rodu čarovnica in pred tridesetimi leti je ena njihovih žena rodila dečka z nogami vnaprej. Vsi pravijo...« * * * / Tisti večer Geturi ni odšel na ples. Sedel je poleg ognjišča in žalostno gledal, kako plameni oblizujejo suhe veje. Vse leto je sanjaril o Vanžiko. In sedaj se je vse podrlo. V teh trenutkih je bila v njegovih mislih posebno lepa in privlačna. Njene velike oči, vsa njena mlada nežna podoba — vse je bilo znano in ljubo srcu. Prišel je oče in prisedel. Dolgo sta molčala. »Poslušaj, Dedan,« je zašepetal oče m pogledal mater, ki je spala na bivolji koži. Na Geturi j evem obrazu so poplesovali odbleski plamenov, »to-siušaj, Dedan, pomagal ti bom.« Sport • šport • šport • šport # šport # šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport # šport # špo Bivši reprezentance in olimpijci ocenjujejo nastop naših smučarjev v Jnnsbrucku TOMAŽ JAMNIK: Alpinci najboljši predstavniki smučanja Pred odhodom naših alpincev na olimpiado Je bil marsikdo črnogled, češ le kaj bodo ti v Innsbrucku. že prvi nastop v v smuku pa je pokazal, da ni tako. Lakota je zasedel odlično 28. mesto in se uvrstil med prvo tretjino tekmovalcev, kljub temu da je — tako kot ostali naši reprezentance — zamudil prvi dan treninga. Lakota je pustil za seboj skoraj vse tekmovalce iz »alpsko nerazvitih« dežel. Pa tudi rezultatov ostalih treh ne gre ocenjevati prestrogo, saj so to mladi vozači brez večjih izkušenj na podobnih mednarodnih tekmovanjih. Posebno velja to za Pustoslemška, Id je letos prvič stopil v mednarodno areno. V veleslalomu se je spet najbolje odrezal Peter, kljub temu da mu veleslalom (kot tudi slalom) ne leži. Dokazal je, da je trenutno naš daleč najboljši alpski tekmovalec. Pri oceni rezultatov naših zastopnikov v veleslalomu moramo upoštevati tudi to, da je bila proga zelo strma in »oglato« postavljena, tako da so imele višje startne številke vedno težje delo. Naši so se s svojimi visokimi startnimi številkami' borili po svojih najboljših močeh, vendar brez napak ali celo padcev, žal, ni šlo. Zadnja težka naloga, ki je stala pred našimi fanti, je bila uvrstitev v finale olimpijskega slaloma. To je uspelo samo Lakoti, Pusto-slemšek — kot specialist za slalom — pa je odpovedal. Verjetno je bila to za tako mladega ln neizkušenega vozača pretežka naloga. Lakota je imel že pred nastopom v slalomu zelo solidno uvrstitev v alpski kombinaciji, ki bi si jo lahko s količkaj tvegano vožnjo v slalomu pokvaril. Veljalo se je torej ravnati po reku: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi; posebno še, ko je cela vrsta favoritov padla in odstopila. S tega vidika moramo ocenjevati Petrovo 32. mesto in pri tem poudariti, da je imel tudi precejšnjo smolo pri startni številki. Naši dve zastopnici v alpskem smučanju sta svoji nalogi popolnoma izpolnili, posebno pa Majda Ankele. Zanjo lahko mirno zapišemo — prav dobro. Samo spomnimo se njene izredne vožnje v drugem teku šaloma! Z dokaj preudarno vožnjo v prvem teku bi se lahko še bolje uvrstila. Nekoliko nas je razočarala Fanedlova, saj vemo, da je slalom njena disciplina. V veleslalomu je spet z odlično vožnjo zablestela Ankeletova in potisnila v ozadje Fanedlovo, ki je zaostala za Majdo celih 10 sekund. Majdin čas je glede na čas prvo-uvrščene res odličen in je s svojima vožnjama v slalomu ln veleslalomu celo zablestela pred kolegom Lakoto. Poudariti pa je treba, da je bil ženski veleslalom bolj tekoče speljan ln je dajal tudi višjim številkam možnost za dobro uvrstitev. Zadnja panoga, ki je ostala pred našima, je bil smuk. Fanedlova je prijetno presenetila in z dobrim smučanjem za nekaj de-setink prehitela celo Majdo. Upoštevati pa moramo, da Fanedlova zaradi diskvalifikacije v slalomu ni bila uvrščena v kombinaciji, in je torej v smuku lahko vse postavila na kocko. Pred Ankeleto-vo pa je bila naloga: obdržati ali celo izboljšati svoje solidno mesto v trojni kombinaciji. Dekleti sta se res dobro držali, posebno če upoštevamo dejstvo, da sta bili dostikrat prepuščeni sami sebi, saj zvezni trener ni mogel biti istočasno pri fantih in dekletih. To meče dokaj čudno luč na naše olimpijsko vodstvo, ki je — kot kaže — štedilo tam, kjer ne bi bilo treba. # Končna ocena za naše alpin- # ce naj bo — dobro. Uresničili # so naša pričakovanja in doka- # zali, da so trenutno najboljši # med smučarji. GAŠPER KORDEŽ: V občini več skrbi za reprezentante Veliko je bilo že pisanja o uspehih ln neuspehih naših tekačev na olimpijskih igrah, zato bi o tem spregovoril le v nekaj besedah. V glavnem se bom zadržal pri vprašanju, kje so vzroki takega stanja, kakršno je. — Rezultati tekov na 15 in 30 kilometrov ter v štafeti so morda nekoliko boljši, kot smo pričakovali tisti, ki delamo na tem področju, medtem ko Je občinstvo pričakovalo več. Že sem sodeloval na večjih prireditvah ln zato lahko rečem, da so tekači dali od sebe vse, kar so mogli; čudeža pa seveda niso mogli napraviti. Sedaj pa poglejmo, kje so vzroki, da se iz leta v leto ponavlja isto: namreč, da mnogo nazadujemo oziroma — bolje rečeno — da drugi hitreje napredujejo kot mi. Kot sem že dejal, so ljubitelji športa upali, da bo letos drugače. Poznam razmere v kranjski občini, zato lahko vprašam, ali so tisti, ki danes zmajujejo z glavo, ko jih srečaš v mestu, kdaj pomislili na olimpijske kandidate iz kranjske občine ... Mislim, da je skrajni čas če hočemo, da mogel vestno pripravljati, čeprav velja za enega izmed najperspektivnejših tekmovalcev pri nas. Cez štiri leta bo spet olimpijsko leto. Mislim, da bomo Gorenjci ponosni, če nas bo tedaj spet kdo zastopal — in to s čim boljšimi rezultati. Če si to res želimo, moramo takoj pristopiti k delu in tistim, ki naj bi prišli v poštev, nuditi osnovne pogoje, ker bomo le na ta način prihodnjič bolj z veseljem spremljali potek olimpijskih iger. bomo spet kaj pomenili v smučarskem športu —, da se tudi v občini ve, kdo je olimpijski kandidat oziroma državni reprezentanc Narobe je namreč samo s prstom kazati na Beograd. Vsi smo vedeli, da so tudi kranjski občani olimpijski kandidati (Seljak, Grašič, Bešter), vendar nismo storili vsega, da bi se le-ti lahko načrtno pripravljali na tekmovanje. Ker tekmovalci živijo tukaj, je nujno, da jim tukaj tudi nudimo osnovne pogoje za vadbo (iz Beograda jim prav gotovo ne bodo uredili zadev okrog dopustov, stanovanja in podobno). Nekatera podjetja oziroma posamezne enote jih sicer razumejo in tako glede dopustov ni večjih problemov (tako kranjska Iskra, njen šolski center in prodajni servis), medtem ko nasprotno zavod za avtomatizacijo Graši-ču pi odobril dopusta. Tako se ni JANEZ POLDA: Tudi sodelovanje je po svoje — uspeh Uvrstitev naših skakalcev na olimpijskih igrah v Innsbrucku je prav gotovo mnoge razočarala. Resnično se naši reprezentantje z najboljšim 38. mestom na manjši skakalnici (Zaje) in 36. mestom na večji (Oman) ne morejo pohvaliti, pa tudi vodstvo zanje nima primernega opravičila oziroma pojasnila. Prosili smo trikratnega olimpijskega reprezentanta in našega najboljšega skakalca doslej — Janeza Poldo, naj nam on pove mnenje o zdajšnjih olimpij-cih, katerih nastope je prav gotovo spremljal prek televizije. Žal, si Janez ni ogledal vseh skokov, tako da ni mogel o vsakem predstavniku povedati svojih misli, vendar je bil kljub temu pripravljen govoriti in razglabljati o njihovem (ne) uspehu. Nekako takole je pripovedoval ln odgovarjal na vprašanja: , Navsezadnje se fantje niti niso tako slabo odrezali kot nekateri mislijo. Rad bi povedal samo to, da že vsak skok prek skakalnice precej pomeni, medtem ko velikanka tekmovalcu kar za nekaj let »požre« živce. Vsak skok je velika odgovornost do občinstva in samega sebe, zato mislim, da so fantje, ki so bili tokrat prvič na olimpiadi, prav zato v krizi. Vsi štirje so pred leti dobro skakali in dosegli rezultate, ki so nam jih povsod zavidali; boste vi- deli, da bo kriza prešla, in da nas bodo spet častno zastopali. Njihovih rezultatov v Innsbrucku ne gre podcenjevati; ob njihovi mladosti je glavno, da so na tako veliki prireditvi tekmovali za naše barve. Uspehi bodo že še prišli. Veste, tudi mi se nismo tako sijajno uveljavljali kot je bilo zavpito. Na prvi olimpiadi (1948. v St. Moritzu) smo bili tudi mi nad 30. mestom, potem smo se v Oslu res uvrstili pod 20., slabše pa je bilo spet v Cortini.« Ne vem pa, kako je bilo s pripravami in z disciplino skakalcev. Mi smo bili pred , leti v tem pogledu precej zavzeti, zlasti še kadar je bilo treba na tuje. Kondi-cijsko se je tedaj v glavnem pripravljal vsak sam, tehniko pa smo izpopolnjevali na skupnih treningih. Iz lastnih izkušenj pa vem, da nas je »iztirilo« vsako trenje v vodstvu, brž ko smo zvedeli zanj. Če tudi letos v vodstvu ni bilo vse v redu (in menda res ni bilo), potem bi morali to zadevo reševati tako, da skakalci na noben način ne bi zvedeli zanjo ... Kar se sloga tiče, mislim, naj vsak skače tako kot mu bolj ustreza; mislim — z rokami naprej ali pa nazaj. Mene je na primer norveški trener učil, naj jih držim pred glavo, češ da bom tako najbolj uspel. Če sem se bolj varnega počutil, da sem jih držal nazaj (po ptičje), pač nisem poslušal trenerja. Izkušeni Polda je torej kritiko obrnil v drugo stran. Iskrenim izjavam mojstra ne oporekamo, čeprav smo lahko drugačnega mnenja. Tako kot Janezovi prijatelji, ki so mu pisali iz Inns-brucka, da ga pogrešajo na olimpiadi, ker bi prav gotovo častno zastopal našo deželo. Polda pravi na to: Res bi morda lahko še tekmoval, kot mi pravijo nekateri, vendar mislim, da ml sedaj nI več treba. Z leti sem se pomehkužll, od smučarskih skokov pa sem se odtegnil tudi tedaj, ko me po aktivnem nastopanju niso več potrebovali ... V razgovoru so sodelovali: Franc Telban, Franc Ost rožnik, Jože Arnež, Stane Strnad, Stane Kalan, Anton Satler, Mirko Gorjanc, Alojz Galič, Maks Magušar in Marjan Stegnar FRANC OSTROŽNIK DODOBRA smo zajadrali v dobo motorizacije. Dojenčki znajo prej oponašati avto kot poklicati mamo. Malčki ure in ure sedijo v prevrnjenih stolih in na ves glas trobijo, najljubše otroške igrače so avtomobilčki, odrasli »pocedijo največ slin« za lepimi avtomobili. Skoraj ga ni fanta, ki si ne bi kdaj zaželel, da bi postal poklicni voznik motornega vozila in nemalokdo to tudi postane. Tako je sedež za krmilom prostor, na katerem preživi dobršen del svojega časa in si v potu svojega obraza (poleti) ali zavit v topel površnik (pozimi) ustvarja svoj mesečni dohodek. In prav o teh, o poklicnih voznikih, bo tokrat beseda. Kratki razgovori z nekaterimi izmed njih seveda niso dovolj za popolno sliko o njihovem delu, zadostujejo pa za predstavo o stvareh, s katerimi se srečujejo. Zima ni zaželena POKLICNI vozniki se najbolj boje zime. Po priljubljenosti razvrščajo letne čase takole: najprej pomlad, ko je pokrajina najlepša, vremenski pogoj; najugodnejši in ceste še precej prazne; na drugem mestu je jesen, sledi ji poletje, ki -je zaradi vročine in velikega prometa zelo naporno, na zadnjem pa, ko že ni več, izbire, še zima. Pozimi so ceste ledene, zasnežene, ozke — skratka polne vidnih In nevidnih možnosti za nezgodo. Razen tega se nemalokrat zgodi, da se zaradi mraza gorivo tako zgosti, da ne doteka v motor. Nek šofer je pripovedoval, da je jokal, tako ga je mraz rezaj v roke, ko je odpravljal takšno nevšečnost. Vozniki mnogih tovornjakov se pozimi zavijajo v po- vršnike, podložene s kožuhovmo, a se kljub temu tresejo od mraza. Pozimi vozila na cestah porabijo tudi za četrtino več goriva kot sicer, na žrtveniku slabih cest pa je največ polomljenih vzmeti, menjalnikov in ležajev. Milijonarja »ČIM VEČ se vrtijo kolesa naših tovornjakov, tem več je denarja na plačilni dan,« so povedali trije vozniki iz Škofje Loke. Tako imajo najrajši dolge proge, najdaljše v naši državi. Dva izmed njih sta poklicna voznika že 16 let. Računata, da sta prevozila že čez milijon kilometrov, če bi ju pot vodila le v eno smer, bi že petindvajsetkrat obvozila Zemljo. Najdaljše proge vodijo v Makedonijo in v črnogorsko Primorje. -Najhuje je tam, kjer so ceste še slabe, teh pa je še zelo veliko. Za vožnjo v Skopje sta bila včasih potrebna dva dneva, sedaj, ko je avtocesta, pa le 30 ur. Tako vožnjo opravi voznik brez večjih postankov, le kadar je najbolj utrujen zadremlje kar za krmilom. Vozniki nikoli ne zapuščajo naloženega vozila. Tudi, če se pokvari. Mnogi so bili že dan ali dva lačni, ko se kje daleč od naselij čakali, da so dobili nadomestni del ali drugo potrebno pomoč. Tudi sicer pravijo, da se med dolgimi vožnjami nikoli pošteno ne najedo. Obeda v boljših lokalih si ne morejo privoščiti, v slabših pa imajo le suho hrano (sem prištevajo tudi čevapčiče, ražnjiče in podobno). Pravijo, da so pri . šoferjih najbolj pogoste želodčne bolezni. Se nekaj o previdnosti. Mnogi dogodki so dokazali, da je zelo na mestu. Na primer tale: utrujen voznik je zapeljal ob rob ceste in nekoliko zadremal. Ko se je prebudil, je imel prerezan hlačni žep, o denarnici s 40 tisočaki in boni za gorivo v vrednosti 20 tisoč dinarjev pa ni bilo ne duha ne sluha. Dobro in slabo VOZNIKI tovornjakov pravijo, da je dobro, če jih pošljejo na dolgo in povrhu še lepo progo. Na primer ob Jadranski obali. Vozniki avtobusov pravijo, da je dobro, če dobijo progo po lepi cesti in je povrhu še pokrajina okoli nje lepa. Oboji velika dajo na pokrajino. Enolična cesta in pokrajina voznika uspavata, da vozi le z največjo težavo. Nekdo je pravil, da se je med vožnjo (najhuje je menda proti Beogra du) ščipal v roko, da ni zaspal, drugemu je spremljevalec (ti so sicer pri tovornjakih redkost) celo pot prepeval pesmi in pripovedoval vsebine filmov, ki se jih je še spomnil. Vozniki avtobusov ločijo še dobre in slabe potnike. Najboljši so na turističnih progah, kjer se vsak dan menjajo, največ.težav je s potniki na delavskih progah, 1; se v avtobusih udomačijo in ©b najmanjši težavi ne skoparijo z žaljivkami na račun šoferjev in sprevodnikov. Mirni potniki niso zaželeni. Večina \voznikov najraje vidi, Če se potniki pomenkujejo ali na izletih — prepevajo. Če spijo, je to prevelika skušnjava za voznika, ki mora bedeti. Slabo je, če se v avtobusu znajde vinjen potnik. Teh bi sicer ne smeli sprejemati, vendar včasih že ne gre drugače. Včasih so mirni, še večkrat počno razne neum- nosti. Nekdo je najprej plačal vozovnico kar za sedem potnikov, pozneje mu je postalo dolgčas in se je zabaval tako, da je odpiral zadnja vrata vozila. Po voznikovem prijateljskem prepričevanju je zaspal na zadnjih sedežih in je bilo tako do zadnje postaje mir. Najslabše je, pravijo, da se je pri vstopanju v avtobus uveljavilo pravilo zmage najmočnejšega in najmanjšega (dojenčki so izvzeti). Da bi šlo vsaj tako po vrsti kot pri mesarju v soboto dopoldne! Rojstvo v avtomobilu NAJBOLJ nenavadne, najbolj žalostne in najbolj zanimive stvari redno doživljajo vozniki reševalnih avtomobilov. Mirko Gorjanc iz Kranja je združil poklic voznika s poklicem reševalca že takoj po vojni. V zdravstveni službi je še sedaj. — Pred leti sem dobil nalog, da grem na Golnik po ženo, ki pričakuje otroka. Že v bližini Goric pa je nenadoma rodila. Najnujnejše sem uredil in hitro poklical ženske, ki so plele na bližnji njivi. Kakšno naključje! Med njimi je 'bila goriška babica. Z bencinom, ki sem ga potegnil iz rezervoarja, si je očistila blatne roke in uredila, kar je bilo potrebno. Nikoli ne bom pozabil groznih prizorov, ki so se mudili reševalcem po požaru v avtobusu v bližini Besnice. Dekle, ki je bilo najbolj poškodovano, me je poznalo in je spraševalo, kako bo z njo, a je nisem mogel spoznati. Strašno je bilo. Najbolj čudna in enkratna je bila nesreča nekega šolarja. Pri smučanju je nerodno padel in palica se mu je pod brado zadrta v glavo in v bližini senc prišla spet ven. Fanta je grozno bolelo, a se celo pot do Ljubljane še usesti ni mogel. Med najbolj zanimive dogodke prištevam nočni obisk na Krvavcu. Prav okoli polnoči sva se z dežurnim zdravnikom vozila z žičnico, ki so jo pognali nalašč za naju, ker sta dve uslužbenki doma nevarno zboleli. Najhujše nesreče se dogajajo poleti, ko je na cesti veliko motoristov, ti so pa tako malo zavarovani, da ima že najmanjše trčenje hude posledice. Rešilni avtomobil velikokrat kličejo tudi brez potrebe. Za cesto leži kakšen pijanec, mimoidoči si mislijo najhujše in hitro pokličejo reševalca. Ko ta pride, velikokrat hi na mestu niti tistega, ki je klical, niti tistega, ki je ležah v jarku. JOŽE ARNEŽ MANE KALAN MIRKO GORJANC Nič dobrega o amater-jih in avtostoparjih »NEKATERI (ne vsi!) pa že tako vozijo, da se jih kar bojim. Najbolj pogosti spoznavni znaki slabega voznika — amaterja: na križiščih se zelo obira, zelo pozno nakaže smer vožnje ali celo nakaže levo in zapelje desno, pe znajde se v nenavadnih okoliščinah in se hitro ustraši. — Tak bi bil zbirni odgovor voznikov, s katerimi smo se pogovarjali. Opazili so, da šo najbolj predrzni nemški in italijanski turisti, ki pogosto radi prehitevajo v škar-jah. Zato pa v mestih s 6vojo uvidevnostjo daleč prekašajo naše voznike. Med imtervjuvanimi ni prijateljev avtostopa (izjema je le Gorjanc, ki ga, odkar ne vozi več rešilnega avtomobila, poznajo že vsi kranjski stoparji). Najbolj značilni odgovori: Ustavim samo znancem in predvsem starejšim ljudem. Zelo nerad ustavim, ker vem, da se je nekemu šoferju pripetila nesreča, pa bo moral več let odplačevati odškodnino poškodovanemu sto-parju. — Če vidim, da je nekdo v stiski, ustavim, vendar ne ponoči. Izjema so le šoferji. -- Pred kratkim je nek škofjeloški šofer opazil ob cesti neznanca, ki mu je mahal. Kljub temu, da je bila tema, mu je že hotel ustaviti. Pa ie opazil, da drži ob strani puško. Zapeljal je mimo, oni pa je še ustrelil za njim in mu prebil zadnje in sprednje steklo kabine. — Dvuf.i je prevažal dva avtostopar-ja, Ko se je samo za trenutek po-mudil v predstavništvu in se vrnil v kabino, ni bilo ne avto-stoparjev in ne njegovega površnika in aktovke s čeki. — čeprav so taki primeri i/.jeme, so le pripomogli, da se vozniki tovornjakov počutijo še najbolje, če so sami. V avtobusu pa avtostop tako ali tako odpade. Metka Sosič