JV'y^j^'0HLr
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 18, 1966
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
Moskva se pripravlja na obsodbo Peipinga
V Moskvi so se zbrali vodniki satelitskih držav, da zavzamejo skupno stališče do rdeča Kine in njene “kulturne revolucije”.
MOSKVA, ZSSR. — Sem so prišli vodniki satelitskih Komunističnih partij in vlad iz Vzhodne Evrope na posvet na vrhu, katerega cilj je po splošni sodbi obsodba rdeče Kitajske in njene Komunistične partije. Pretekli teden sta tako Brežnjev kot Kosygin ostro obsodila Kitajsko in jo obdolžila, da sabotira zmago Osvobodilne fronte v Južnem Vietnamu. Brežnjevu in Kosym-nu se je posrečilo pridobiti za sovjetsko stališče vodnika poljske partije Gomulko in predsednika poljske vlade Cyrankiewi-cza.
V	skupni izjavi na koncu njunega uradnega obiska v Sovjetski zvezi, ki je bila objavljena preteklo nedeljo v “Pravdi”, obsojata Poljaka rdečo Kitajsko, ki da s svojimi tendencami slabi “pro ti-imperialistično fronto”. Gomulka in Cyrankiewicz nista po končanih razgovorih odpotovala domov, ampak sta ostala v Moskvi za posvet na vrhu.
V	nedeljo sta prišla v Moskvo Vodnika Madžarske Janos Kadar in Gyala Kallai, njima so sledili Antonin Novotny in Josef Lenart iz Prage, W. Ulbricht iz V-zbodno Nszneije, Todor žvrWr iz Bolgarije, ki se je komaj vrnil z obiska v Franciji, pričakujejo tudi Romuna N. Ceapsescu-a.
Včeraj šta nenadno prišla sem še predsednik republike Kube Dorticos z obrambnim ministrom Raulom Castrom in predsednik Zunanje Mongolije Tse-denbal.
Partija se je dolgo držala ob strani in se spretno izmikala pritisku Moskve, naj zavzame stališče proti Peipingu. Odločila se je za to šele, ko je velika večina komunističnih partij sveta naredila ta korak in sta se od Peipinga do neke mere odmaknila celo Severna Koreja in Severni Vietnam.
Vodniki satelitskih držav se bodo v četrtek udeležili vzstre-litve novega, obsežnega vozila v vesolje, v katerem naj bi bilo od 5 do 8 kozmonavtov, nekateri od njih menda celo iz satelitskih držav.
Kennedyjev grob urejen
WASHINGTON, D. C. — Končna ureditev groba pokojnega predsednika J. F. Kenne-dyja in njegovih dveh otrok bo končana pred 22. novembrom, tretjo obletnico njegovega umora. Začasni grob je obiskalo tekom treh let okoli 14 milijonov ljudi.
Prvi radijski zvočnik
SCHENECTADY, N.Y.— Prvi radijski zvočnik je bil skoraj do potankosti enak zvočniku na gramofonih, le da je bil postavljen pokoncu.

Vremenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in toplejše. Najvišja temperatura 57. Na noč verjetnost dežja.
Novi grobovi
Helen Tomažič
Kot smo že včeraj poročali, je v nedeljo' zvečer po dolgi bolezni umrla v clevelandski kliniki dobro poznana Mrs. Helen Tomažič, 434 E. 264 St., stara 68 let. Rojena je bila v Sv. Valburgi pri Smledniku na Gorenjskem. V Ameriko je prišla pred 46 leti. Družina Tomažič je mnogo let živela v Newburghu na Vineyard Ave., blaga pokojnica pa je bila požrtvovalna društvena delavka. Organizirala je društvo Ambassadors Lodge št. 62 S.D.Z., bila je več let tajnica št. 50 S D.Z. in njegova sedanja nadzornica, dalje bivša nadzornica Glavnega urada S.D.Z., predsednica in organizatorica Slovenske ženske zveze št. 47 na Garfield Heightsu, dalje članica Oltarnega in Roženvenskega društva pri fari sv. Lovrenca in članica St. Williams Ladies Guild. Pred nekaj dnevi, 13. oktobra sta Frank in Helen Tomažič praznovala 43-letnico poroke. Za pokojno žalujejo soprog Frank, hčerke Helen Yer-man, Eleanore Stražišar in Marian Cole, 6 vnukov in vnukinj, dve sestri, Theresa Bizjak iz Clevelanda in Ivanka v Sloveniji. Na mrtvaškem odru bo počivala v Grdinovem pogrebnem zavodu na 17010 Lake Shore Blvd. Ure kropenja v torek in sredo od 2. popoldne do 10. zvečer. Pogreb bo v četrtek ob 9.45 iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Viljema na E. 260 St., kjer bo ob 10:30 pogrebna sv. maša in rekviem, nato na All Souls pokopališče.
Frances Dragolic
V nedeljo zvečer je umrla v Euclid Glenville bolnici 73 let stara Frances Dragolic s 17910 Brazil Avenue, rojena v Breziji pri Cerknici, od koder je prišla 1. 1928, žena Antona, mati Antona Jr., Franka in Sylvie Ha-rich, 7-krat stara mati, enkrat pramati, sestra Lojzeta (Slov.), pok. Franka in pok. Johna. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo.
živalski narodni park
RAPID CITY, Mont. — Wind Cave narodni park v Black Hills obsega 18 kvadratnih milj ograjenega prostora, kjer nemoteno žive antilope, srne, lososi in bivoli.
Nekatere delegacije ZN silijo iz Amerike
Delegacija Savdske Arabije se zavzema za preselitev ZN v Ženevo v Švici.
NEW YORK, N.Y. — Da se vse delegacije ZN ne počutijo dobro v New Yorku, je znana stvar. Razlogov je več, nastajajo pa zmeraj novi. Tisti, ki stalno drži, je ameriška draginja, ki jo tujci še težje prenašajo kot domačini. Dalje ni lahko za marsikatero delegacijo, da pride do potrebnih dolarjev, da krije svojo režijo. New York je dalje veliko ljudsko morje, kjer ne utone v vsakdanjem življenju samo organizacija ZN, ampak tudi vse tuje delegacije ZN. Tam nihče ne pomeni toliko kot bi rad, niti Johnson. Tega marsikateri tuj diplomat ne more razumeti in se čuti pozabljenega in zapuščenega.
Dobijo se tudi slučajni razlogi, ki so tujim delegacijam zoprni. Recimo nevarnost piketira-nja. Za Amerikance je to nekaj vsakdanjega, za tuje diplomate je pa piketiranje nekaj nezaslišanega. še bolj pa vplivajo na diplomate politični obračuni, ki se godijo v uradnih prostorih delegacij ali na ulici pred njimi. Tako so nedavno nekateri zagrizeni pristaši Izraela vdrli v sirske uradne prostore in tam ostali, dokler jih ni njujorška policija pregnala. To je par arabskih delePaT’ s*'- "♦rain*’’? ufjvod Ho
so znova začele vprašanje, ali ne bi kazalo preseliti ZN kam drugam, na primer nazaj v Švico.
Večina delegacij je še zmeraj za New York, vedo namreč, da bi zanimanje ameriške javnosti za ZN padlo na ničlo, ako bi se ZN preselili kam drugam. Amerika je pa še zmeraj hrbtenica ZN, čeravno ni trenutno posebno priljubljena.
Wyszynski prijel Gomulko radi cerkvenih poslopij
VARŠAVA, Polj. — Med tem, ko je poljska javna uprava takoj po vojni pomagala pri obnovi sto in sto porušenih poljskih cerkev, sedanji komunistični režim načrtno ovira zidavo novih cerkvenih poslopij.
Kardinal Wyszynski se je na nekem romanju blizu Varšave bridko pritoževal, da je število
Stiki med Nemčijama dobivajo novo podobo
BONN, Nem. — Sestanek med ruskim poslanikom in berlinskim županom Brandtom je zopet sprožil vprašanje, kakšni so sedaj stiki med obema Nemčijama. Uradno se niso še nič spremenili. Krščanski demokratje, ki imajo vlado v rokah, nočejo menjati svojega stališča. Zanje Vzhodna Nemčija pravno sploh ne obstoja, ker samo bonnska vlada predstavlja ves nemški narod. Zato se bonnska in komunistična berlinska vlada uradno ne poznata.
V resnici se je stanje začelo tajati. Socijalni demokratje in svobodni demokratje že davno zahtevajo spremembo politike. Ne morda v tem smislu, da bi bonnska vlada priznala nemško vzhodno vlado kot ravnopravno, ampak kot nekaj, kar obstoji in se ne da zanikati. Krščanski demokratje ne bodo mogli dolgo časa vztrajati na svojem sedanjem stališču. Na drugi strani pa Kremlj pritiska na Ulbrichta, naj misli na popuščanje bonnski vladi, Ulbricht pa o tem le preveč nerad kaj sliši. Se bo pa moral počasi ozirati na ruske želje.
Zato mislijo pohtični opazovalci, da lahko že ] hhodnje leto nastopi nova doba v odnosih med obema Nem' ma.
■■ o- ----
y hoteli
•	• • v*
m pijači
snrotniki al-
mdili široko vanju alko-teli na vsak za predlog i nje v taki meri, da bi se vek), a večina dobro premislila, prečno bi jih kupila. Ko so bili glasovi preteklo nedeljo prešteti, je bilo jasno, da Švicarji za sedaj vsaj še nočejo postati abstinenti.
Za povišane davke na alkoholne pijače je glasovalo 174,882 volivcev, proti pa kar 570,132. Ne smemo pozabiti, da imajo v Švici še vedno volivno pravico le moški.
katoličanov v Varšavi narastlo po vojni za pol milijona in bi škofija potrebovala 50 novih župnih cerkev, režim pa ne dovoli niti eni novi župniji, da si postavi novo cerkev. Služba božja se mora zato vršiti po skednjih, skladiščih itd.
Švicarji se ni odreči alko!

BERN
koholnih pijač so propagando poti i holnih pijač in so • način doseči več"d povišanja davkovd
JOHNSON NA HAVAJIH
Včeraj je priletel predsednik ZDA L. B. Johnson na svoji poti v Avstralijo in Azijo na Havaje, kjer je bil v Honoluluju pozdravljen od množice do 200,000 ljudi. Danes zjutraj odleti preko otočja Samoa v Novo Zelandijo.
HONOLULU, Havaji. — Včetaj po 10 urah leta je predsednikovo letalo ob 1.45 pristalo na tukajšnjem letališču. Predsednik je bil navdušeno sprejet in pozdravljen od množice, ki so jo cenili od 150,000 do 200,000. Na univerzi je imel govor, v katerem je razpravljal o ciljih svojega potovanja in svaril pred prevelikimi upi. Poudaril je, da “sta najvažnejše orožje za zmago v Vietnamu potrpežljivost in edinost”. Ponovno je zavrnil pozive, naj ustavi bombardiranje vojaških ciljev v Severnem Vietnamu, dokler komunistična stran ne pokaže nobene dobre volje za razgovore o končanju vojne. Danes zjutraj nadaljuje predsednik Johnson s svojo ženo in ostalim spremstvom polet preko otočja Samoa v Novo Zelandijo.
L. B. Johnson je imel privatno
večerjo z guv. J. A. Burnsom in njegovo ženo, nato pa je prebil noč v Royal Hawaiian Hotelu na Waikiki Beach.
Predsednik Južnega Vietnama gen. Thieu in predsednik vlade Južnega Vietnama gen. Ky sta izjavila v Saigonu, da bosta predsednika L. B. Johnsona na konferenci v Manili, ki se začne v ponedeljek, povabila, naj obišče tudi Južni Vietnam. Verjetno je, da bo predsednik ZDA obiskal katero od ameriških vojaških oporišč v Južnem Vietnamu, ko bo v sosednji Tajski in Maleziji.
Ko so v naši deželi in posebno v Evropi še močni glasovi in pozivi za končanje vojne v Vietnamu m anfitursju “.Lik ot. iau., je po splošni sodbi razpoloženje v jugovzhodni in južni Aziji ter Avstraliji popolnoma drugačno. Tam upajo, da bodo Združene države vojno v Vietnamu uspešno zaključile, najboljše z vojaško zmago, in tako prepričale rdečo Kitajsko, da ne more računati z lahkimi vojaškimi osvojitvami. Ameriška vojaška prisotnost v južni Aziji naj da tamkajšnjim državam čas in priložnost, da organizirajo svojo lastno obrambo in se otresejo strahu pred kitajskim velikanom.
V Libanonu zaprte banke
BEJRUT, Lib. — Preteklo soboto je največja privatna banka v Libanonu Intra Bank zaprla svoje urade, ker ji je zmanjkalo gotovine, ko so vlagatelji navalili na nje in hoteli dvigniti svoj denar. Vlada je nato odre-
Johnsonova tvegana pot v Novo Zelandijo in Avstralijo
CLEVELAND, O. — Predsednik Johnson je šel včeraj na pot v vzhodno Azijo. Še preje bo o-biskal Novo Zelandijo in Avstralijo. Dočim je pot v vzhodno A-zijo nekaj, kar lahko razumemo, je pot v Avstralijo in Novo Zelandijo čisto nekaj drugega.
Nova Zelandija in Avstralija stojita pred parlamentarnimi volitvami. Volivni boj je na višku kot pri nas. Navada je pa taka, da tuji politiki — kralji, predsedniki držav, ministrski predsedniki in aktivni ministri ne o-biskujejo dežel, ki stojijo pred volitvami. Bojijo se čisto upravičeno, da jih bo volivna ihta zamešala v politiko, ki se jih ne tiče. Zato tudi v našo deželo ni prišel že par tednov noben pomembnejši tuji politični voditelj, čeprav bi mu verjetno nihče ne mogel očitati, da hoče vplivati na potek naših volitev.
Predsednik Johnson je pa napravil izjemo. Je odpotoval v dežele, kjer vlada politična svoboda in kjer naravno volivni boji
niso zmeraj na vzorni višini. Grozi mu nevarnost, da mu bo kdo očital vmešavanje v tujo politiko. Johnson se bo seveda branil, toda brez posebnega u-speha.
Naj se Johnson obnaša v Novi Zelandiji in Avstraliji še tako recimo nevtralno, zanikati pa ne bo mogel, da bo branil ameriško politiko v Vietnamu, kjer se mu bo ponujala prilika. To je pri-rodno in bi mu tega nihče ne zameril, razen tistih, ki so v Novi Zelandiji in Avstraliji proti vojskovanju v Vietnamu, Teh pa ni malo.
V Avstraliji in Novi Zelandiji sta vladi sklenili, da aktivno podpreta vojskovanje proti vietnamskim komunistom. Nagibi za tako politiko so nam lahko razumljivi. Avstralija in Nova Zelandija sta preblizu Kitajske, da ne bi skrbno opazovali, kakšna je zunanja politika rdeče Kitajske. Če je preje nista razumeli, jima jo je zadnje mesece prav nazorno razložil kitajski komu-
nist, vojni minister Lin Piao. Vesta torej dobro, da bi kitajski vpliv v jugovzhodni Aziji tako narastel, ako bi Vietnam padel pod kitajsko varuštvo, da se takemu vplivu ne bi mogli izmakniti ne Nova Zelandijo in ne Avstralija. Morali bi pristati na politiko “nevtralnosti”, kar bi samo pomenilo počasno potapljanje v azijsko rdeče morje. Tako mislita vlada v Novi Zelandiji in Avstraliji, čisto drugače pa mislita opoziciji obema vladama. Trdita vsaj na zunaj, da vladi vidita preveč strahov in da se obe deželi ne bi smeli mešati v vietnamsko vojskovanje. Ko bo opozicija v eni in. drugi državi videla Johnsona pred seboj, ne bo videla samo gosta iz Amerike, ampak tudi glavnega voditelja vietnamskega vojskovanja, ki že s svojo prisotnostjo podpira stališče vlad v Wellingtonu in Canberri. Volivna razburjenost pa lahko zapelje pristaše opozicije do akcij, ki. bodo neljube ne samo obema vladama, ampak
tudi Johnsonu. Na to nevarnost je bil Johnson opozorjen, novozelandska in avstralska vlada sta ga pa prepričali, da se mu ni treba bat: demonstracij in časopisnih kritik njegove politike. Zato se je odločil za pot.
Ta teden bo pokazal, ali je bila samozavest obeh vlad upravičena. Morda tudi opozicija ne misli nastopati proti Johnsonu sovražno. Ni pa treba spregledati, da je tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji nekaj komunistov, ki bodo porabili vsako priliko, da vprizorijo vsaj izgrede, ako ne kaj hujšega.
Kar dvoje letal, natrpanih s časnikarji, spremlja L. B. Johnsona na njegovi poti. Imeli bodo priliko, da si od blizu ogledajo vse, kar se bo godilo. Upamo, da ne bodo preveč lepoti čili svojih poročil. Čisto blizu bodo namreč imeli tudi komunistične in levičarske dopisnike, ki bodo tudi imeli oči odprte in poudarjali posebno to, kar bi ameriška poročila pretiravala.
dila, da ostanejo uradi vseh bank v državi zaprti do četrtka, da se javnost umiri in razburjenje poleže. Dotlej bo Centralna narodna banka, ki ima 200 milijonov dolarjev rezerv, največ v zlatu, poskrbela, da bodo banke imele dovolj gotovine za izplačila.
Intra banka bo ostala zaprta, dokler ne rešijo tudi njenega problema. V stisko je menda zašla, ko so bogataši iz Kuvajta dvignili okoli 30 milijonov dolarjev, ki so jih imeli tam naložene.
-o—
Sateliti hi radi od ioskve izvabili zlato
VARŠAVA, Polj. — Po vzorcu Evropske gospodarske skup-; nosti imajo komunistične drža-i ve svoj Odbor za medsebojno gospodarsko pomoč, znan pod imenom Comecon. Odboru v pomoč so ustanovile tudi posebno banko pod imenom Mednarodna banka za medsebojno sodelovanje. Banka je imela pretekli teden svoj občni zbor. Poročilo o njem je bilo suhoparno in ni povedalo ničesar, kar bi se ne dalo uganiti. Zato pa je varšavska Ljudska tribuna povedala par zanimivih stvari z zborovanja.
Iz njenega pripovedovanja se da sklepati, da moskovski sateliti niso več zadovoljni, da bi videli v ruskem rublju valuto z mednarodno vrednostjo. So precej odkrito zahtevali, da jim mora Moskva plačati vsakoletno zadolžitev v “konvertibilni vrednosti”. Taka vrednost je naravno le zlato. S svojo zahtevo niso dosegli ničesar, kajti vsi sklepi banke morajo biti soglasni, ruska delegacija je pa ugovarjala satelitski zahtevi. Upornike sta vodili Češka in Poljska, ki imata največje zapadle terjatve do Moskve.
Sateliti so dalje zahtevali, da bi lahko svoje medsebojne terjatve kompenzirali, kadar bi bilo to v njihovem interesu. Rusi se tem niso protivili, toda zahtevali so čas, da vso zadevo premislijo.
Iz Clevelanda in okolice
K molitvi—
Članice Podr. št. 41 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v 2e-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Julijo Eolka.
Članice Podr. št. 47 SŽZ so vabljene jutri, v sredo, ob treh popoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Helen Tomažič.
Članstvo Društva Naš dom št. 50 SDZ je vabljeno jutri ob 3.30 popoldne v Grdinov pogreb, zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Helen Tomažič. Pozdrav iz Kalifornije—
Mr. in Mrs. Ed Kovačič s 7308 Hecker Avenue pošiljata svojim znancem in prijateljem pozdrave s poti po Kaliforniji. Obiskale sta Simmsove in McDonnellove (Modic). Vreme in sta s svojo zadovoljna.
Pogreb—
Pogreb pok. Mary Petek bo v četrtek ob 8.45 iz Grdinovega j pogreb, zavoda na E. 62 St., v ! cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na I Kalvarijo.
Kri potrebuje—
John Trinko ml. s 560 Carry Avenue je v Mt. Sinai nevarno bolan. Potrebuje 32 pintov krvi. Kdor bi jo mu "bil pripravljen darovati, naj se javi v bolnici od 9. dopoldne do 4. popoldne
je dosti lepo potjo nadvse
UAJ pev jJj-i- xWvCc-iii rwl
Rdeča garda se je spravila tudi na Konfucija
HONG KONG. — Kitajska proslavlja rojstni dan filozofa Konfucija, že nad 2,500 let, ker ga smatra za enega med glavnimi stebri kitajske kulture. Konfucijev rojstni dan so radi tega zelo slovesno praznovali v Hong Kongu. Iz rdeče Kitajske pa je prišlo poročilo, da tam ni nihče smel prirediti tudi najmanjše proslave. Zato so pa v Kantonu pripadniki mlade rdeče garde nosili po mestu velike Konfucijeve slike, ki so nosile napis “Jaz sem vol, demon, kača, vrag in zločinec št. 1”. Gardisti so ta dan izrabili tudi za sežiganje knjig o Konfuciju.
Vzhodna Nemčija pošilja “strokovnjake” v Vietnam
BONN, Nem. — Bonnska vlada je po ovinkih objavila, da komunističen režim v Vzhodni Nemčiji pridno podpira vietnamske partizane preko vlade v Ha-noiu. Do sedaj je poslal že nad 200 “strokovnjakov”, ki vežbajo partizane in armado hanoiske vlade v rabi strelnega orožja. Dobavlja Vietnamu tudi vojno opremo.
Vse skupaj je zavito v “trgovsko pogodbo” med obema komunističnima vladama v Berlinu in Hanoiu. Po pogodbi je Nemčija
Zadnje vesti
LIMA, Peru. — Močan potres v osrednjem obalnem predelu Peruja je včeraj napravil veliko škodo. V razvalinah je našlo smrt blizu 100 ljudi, veliko več pa je ranjenih.
COLUMBUS, O. — Oblasti iščejo morilca 43 let starega dr. Roberta W. Špika, ki so ga našli včeraj vsega v krvi mrtvega v United Christian Centru na kampusu Ohio State University, pri katerega otvoritvi je v nedeljo sodeloval.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik L. B. Johnson je včeraj, predno je odletel v Azijo, imenoval posebno komisijo, da preišče ozadje in vzroke štraj* ka pri General Electric Company. To mu bo dalo možnost, da v smislu Taft-Hartley zakona štrajk odloži, če ga ne bo že dotlej konec. Štrajkajo l1* v nekaterih tovarnah G. £•> od skupno preko 125,000 zaposlenih jih štrajka le okoli 30,000.	____
poslala od lanskega junija že za $4 milijone vojnega blaga v Hanoi. Veliko več pa je vredna pomoč v obliki daril, čeprav se točna vrednost n« da dognati.
» <
National and Internationa). Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ž«a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec«
Za Kenado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
....	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.20 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 200 Tues., Oct. 18, 1966
Lov na glasove upokojencev
Predsednik Johnson skuša igrati vodilno vlogo tudi v propagandi. Včasih se mu to posreči, včasih pa tudi ne. Če se mu je ponesrečil kateri poskus, se mu je gotovo tisti, ki ga je zadnji teden napravil z objavo svojih načrtov o so-cijalnem zavarovanju.
Predsednik je napovedal najpreje v Washingtonu, potem pa še v Baltimoru, kako si zamišlja nekatere spremembe socijalnega zavarovanja. Napovedal je, da bo prihodnje leto predložil Kongresu, naj odobri povišanje pokojnin za “povprečno” 10 odstotkov. Dalje naj bodo bolniškega zavarovanja deležni tudi invalidi pod 65 let. Nov sistem naj se vpelje za minimalne pokojnine. Poviša naj se meja za zaslužke upokojencev.
Stroški za ta načrt so preračunani na okroglo $2.2 bilijona: 75% kritja nudijo že sedanje premije, 25% bo pa kritih s povišanjem premij za četrt odstotka ali pa s povišanjem osnove za premije, ki znaša sedaj zasluženih letnih $6,600.
Predsednik upa, da bo ta njegova izjava razveselila kakih 22 milijonov upokojencev in upokojenk. Zdi se nam pa, da se je pri tem močno urezal. Bojimo se, da bo njegov predlog sprožil več kritike, kot rodil veselja.
Johnson je najprvo poudaril, da bi spremembe stopile v veljavo šele 1. januarja 1968. Že s tem samim je spravil ob .dobro voljo vse tiste upokojence, ki so v visokih letih ali pa nevarno bolni. Saj niti ne vedo, ali bodo dočakali 1. ianuar 1968. Če zakoni statistike kaj držijo, jih bo med
»% £ t ? * "*-*~ * /J/-»l“*	-j 1 »■ y'o 4- rZr* *'*<■*	■* 1» .'N ^ 1 * o l-»	^
nost kaj zvedela o škandaloznih razmerah v takih zavodih. Prišel bo pa čas, — če že ni —, da bo želelo priti v take domove 5-10% ameriškega prebivalstva. Kdo bo pa premogel stroške za vzdrževanje takih domov? Vse te številke bodo prišle na dan že v začetku debate o preužitkarskih domovih, ki jo Johnson želi sprožiti. Seveda debata ne bo dosti koristila akciji za večje pokojnine, morda jim bo še škodovala.
Johnsonov načrt na večjih pokojninah visi torej še močno v zraku. Marsikateri upokojenec bo to vsaj čutil, ako že ne razumel. Dvomimo, da bi radi tega navdušeno glasoval za demokratske kandidate. In ravno to je hotel Johnson doseči, drugače bi bil z idejo počakal do volitev, da vidi, kakšen Kongres bo imel pred seboj.
BESEDA IZ NARODA
Romanja, nadškofov obisk in sv. misijon
Euclid, O. — Letos smo imeli veliko romanj in na vseh je bilo lepo. Saj drugače tudi biti ne more. Zdi se mi, da kamor pridejo verni Slovenci, prinesejo s seboj košček raja, ker napolnijo ozračje s prelepimi Marijinimi in drugimi nabožnimi pesmimi.
Višek ljudskega petja je bil v nedeljo, 2. oktobra, v Franku, O., na romanju za naše mučence in za še živeče brate v domovini.
V Marijinem svetišču smo molili za pokojne in za žive brate.
Zelo veseli smo bili obiska nadškofa dr. Jožefa Pogačnika iz Ljubljane. V nedeljo, 18. septembra, sva se peljala z ženo z Rozmanovimi k Sv. Vidu k nadškofovi sv. maši. Ko smo zapeljali na parkališče, so se za nami pripeljali Selakova družina in njihova teta ga. Anžiček iz Gi-rarda. To mi je bilo dokaz, da se za obisk ljubljanskega nadškofa ne zanima samo Cleveland in njegova bližnja, ampak tudi daljna okolica. Pozdravili smo se in krenili proti cerkvi. Ko smo videli, koliko ljudi prihaja od vseh strani, smo šli takoj v cerkev, da bi dobili prostor, predno Ker g. župni! bi bilo že vse zasedeno. O posili I pravimo sv sr
redki svečanosti, smo hvaležni msgr. Bazniku in vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli k tako lepim slovesnostim pri Sv. Vidu in pri Mariji Vne-bovzeti. Nadškofu dr. J. Pogačniku se lepo zahvaljujemo za o-bisk, vzpodbudne besede in njegov blagoslov. Želimo mu ljubega zdravja in moči, da bi mogel uspešno vršiti svojo vzvišeno službo v ljubljanski nadškofiji, kar je v sedanjih razmerah zelo težko.
Pa še nekaj o sv. misijonu pri Sv. Kristini. Mnogim je znano, da so faro sv. Kristine ustanovili Slovenci in je bila precej dolgo slovenska fara. Ker je mladi rod angleški, se je nekdanjemu župniku č. g. Bombaču zdelo primerno slovensko faro spremeniti v teritorialno faro s čisto angleškim značajem. To je bil za mnogo Slovencev hud udarec. Ko je č. g. Bombač umrl in je bil imenovan za novega župnika č. g. Čelesnik, smo napravili pismeno prošnjo z linogo podpisi, da naj bi bila pri bv. Kristini vsako nedeljo po ei slovenska maša.
ič za slovensko u smo le, da se rebere pri eni sv. v slovenščini. , da mnogi o-
Šlo nam je r. pridigo. Dos vsako nedeljo maši evangel
rl tr p1'->vPnŠčirp
nmijuiil uuuCl muljun	z.c na jjOivupailbClil. i U-
čemu jih torej razburjati? Resda se je zadnja leta močno razpasla v naši politiki ne ravno lepa navada, da Kongres sklepa zakone, ki naj stopijo v veljavo šele enkrat v pri-hodnjosti. Včasih je taka taktika veljala samo za izredne prilike, pri nas pa Kongres brez obotavljanja izglasuje zakone, ki naj stopijo v veljavo po letih. Ali ne bi mogli take zakone izglasovati takrat, ko nastopi praktična in ne politična potreba? Johnson je dalje govoril o povišanju pokoj-nin za približno 10%. Povišanje ne bo torej za vse enako kar bo gotovo hudo razburilo vse tiste, ki naj bi dobili pod 10%. Ali misli njegova uprava, da so pokojnine tako visoke, da en odstotek pri upokojencih ničesar ne pomeni. Pa še kako pomeni! To bo Bela hiša kmalu zvedela iz povodnji pisem, ki jih bo dobila o tem predmetu.
Kot je odstotek sam po sebi važen, še važnejša je pa verjetnost, da bo v 14 mesecih — toliKo jih je namreč do L januarja 1968 — draginja “pojedla” polovico povišanja ali pa morebiti še več. Treba je samo, da draginja raste z isto hitrico, kot je rastla v letošnjem letu. Zgodi se torej lahko, da bo resnično povišanje znašalo samo 5% ali še manj.
Nevarnost za predsednikovo napoved pa tiči tudi v politiki. Johnson bo imel prihodnje leto pred seboj nov predstavniški dom. Naj v njem število republikanskih kongresnikov naraste le za 20-30 na 150-160, kar ni jzključeno, morda pa celo cenjeno prenizko, pa bo takoj oživela stara konservativna koalicija konservativnih južnih demokratov in republikancev, ki gotovo ne bo hotela delati Johnsonu političnih uslug in mu izglasovati njegove obljube. Ne bo Johnsonove ideje načelno zavrgla, jo bo pa tako razmrcvarila, da končni zakon ne bo dosti podoben sedanjim predsednikovim napovedim.
Taka domneva je tem bolj verjetna, ker bomo morali prihodnje leto začeti resno plačevati stroške za vietnamsko vojskovanje. Z inflacijo ne bomo mogli več kriti teh izdatkov, stvarnost nam bo vsilila nove davke. Novi davki bodo pa konservativnim politikom v Kongresu najboljše sredstvo. da ubijejo vsake vrste druge nove izdatke, ali jih vsaj skrčijo na minimum. Med te spada tudi napovedano povišanje pokojnin.
Treba je dalje upoštevati tudi to, da prihodnje leto ne bo nobenih volitev, ne predsedniških ne kongresnih. V takih letih Kongres običajno ne razmetava denarja, ga bo še tem manj, ako bodo konservativni politiki prišli do večje veljave.
Da Johnsonovi nasprotniki mislijo predlagani načrt močno razcefedrati, so že namignili. Ni poteklo niti 24 ur, pa so že republikanski veljaki začeli očitati Johnsonu, da je njegova napoved navaden voliven manever, in kritizirati stališče, da naj povišanje pokojnin stopi v veljavo šele leta 1968. To so pa šele prvi glasovi, drugi bodo prišli za njimi.
Opozicija bo Johnsonov načrt kritizirala tem bolj, ako bo predsednik hotel začeti z organizacijo sirotišnic in domov za ostarele. Za problem prevžitkarjev, ki tvorijo večino med ostarelimi, se sedaj razen dobrodelnih ustanov ni nihče dosti brigal. Kar se je temu poslu posvetilo zasebne pobude, išče pri tem svoj zaslužek, kar ustvarja neznosne razmere v prevžitkarskih domovih. Ni dneva, da ne bi jav-
so se zvonovi in začeli vabiti k nadškofovi najsvetejši daritvi. Pri tem zvonjenju so mi v duhu stopili pred oči ti zvonovi, ko so bili obešeni pred cerkvijo sv. Vida za blagoslov. Pokojni ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman jih je blagoslovil. Na to se velikokrat spomnim in vselej sem ganjen ob modrosti župnika msgr. L. Baznika, ki je zvonove tako praznično razvrstil. Največ-ji je blagoslovljen na ime farnega patrona; s tem je dal čast sv. Vidu, obenem pa priznanje in hvaležnost ustanoviteljem fare, ki so za njo veliko žrtvovali. Drugi zvon je blagoslovljen na ime Božje in naše Matere Marije, katero v življenju tolikokrat kličemo na pomoč. Najmanjši je dobil ime župnikovega patrona sv. Alojzija, za četrtega pa ne vem, ker ga nisem mogel točno videti. Na vseh zvonovih so slovenski napisi, česar sem tudi jaz vesel, četudi nisem faran sv. Vida. Po mojem je zelo dvomljivo, da bi imel še kak drugi zvon v Clevelandu slovenski napis, zato so šentviški farani res lahko ponosni na svoje zvonove.
Jaz sem že od mladosti velik orijatelj zvonov in lepega zvonjenja, ker nas tako lepo spremljajo skozi življenje. Kličejo nas k molitvi, vabijo k najsv. daritvi in slovesno zvonjenje nas v raznih cerkvenih svečanostih navdušuje k večjemu duhovnemu veselju. Zdi se nam pa tudi, da žalujejo z nami, kadar spremljamo naše drage na zadnji poti. Mogoče ne bo dolgo, enkrat pa gotovo bo, ko bodo tudi meni in Tebi zvonili poslednjič in upam, da bova takrat oba srečna, če bova v življenju to večkrat premislila.
Po tem kratkem sprehodu mojih misli so pritegnile mojo pozornost orgle, ki so zadonele s kora. Po sredi cerkve je šel sprevod z veliko skupino narodnih noš, na koncu pa duhovščina z župnikom msgr. L. Baznikom in s prevzvišenim nadškofom dr. J. | Pogačnikom.
Vsi, ki smo bili navzoči na tej

in angleščino no in zato ne 1 umeti praveg: pridig. Tako ? že preje pred tos pripravil
zumemo le del-)remo vedno do-misla angleških \ je župnik kot verni leti tudi le-mvenski misijon. Obakrat ga je vodil p. Atanazij iz Lemonta. Upajmo, da bo čez dve leti zopet med nami! Zelo veseli smo bili, ko smo med sv. misijonom slišali g. župnika pri blagoslovu moliti in peti slovensko. Posebno so nas ganile litanije ob sklepu, ki so jih peli čč. gg. Čelesnik, p. Atanazij in Piž-moht.
G. župoiku se za vso skrb in prijaznost zahvaljujemo in ga prosimo, naj tudi v bodoče ne pozabi na nas.
Hvaležni smo tudi naši organi-stinji, ki je preskrbela besedilo pesmi za vse in za lepo spremljavo na orglah, da je bilo petje tako veličastno, da ga kar ne morem pozabiti.
Vse, kar sem napisal doslej, je tako resno, naj bo na kraju še nekaj za dobro voljo.
Star organist je tožil svojemu zetu, kako so se ljudje v prejšnjih časih malo razumeli na le^ po petje. Rekel je, da je pred 30 leti dobil novo. obhajilno pesem za moški zbor “O Jezus, sladka mana”. Ker je bila precej težka in v drugi polovici mešana, se jo je bilo treba precej učiti, predno je dobro tekla. Red je bil tak, da so vsako prvo nedeljo v mesecu peli moški. Ker se mu je omenjena pesem zdela zelo lepa, je težko čakal, da je prišla na vrsto. Povedal je, da jo je moški zbor kar posrečeno zapel in da je bil še po maši ginjen zaradi nje. Pričakoval je kako pohvalo o lepi novi pesmi. Ko je prišel iz cerkve, je tam stalo že precej ljudi. Poleg njega je bil nek moški, ki se je bolj razumel na frakel kot na petje. Ker organista ni videl, je pripomnil: Danes je bilo pa tako petje, kot bi se cigani trgali!
Zet je pazno poslušal in po premisleku rekel, da se je tudi v njegovem rojstnem kraju zgodilo nekaj podobnega. Neko nede-
ljo so v farni cerkvi peli “Marija skoz’ življenje”. Po maši je bila navada, da so ljudje malo postali pred cerkvijo. Med nje je stopil nek mož, ki je računal, da je najbolj brihtne glave v fari. Začel je glasno.govoriti, da bi ja vsi občudovali njegovo razumnost: Danes je bil cirkus na našem koru. Pevci so prehitevali drug drugega, da je bila za mene naj večja uganka, kako so na koncu le skupaj prišli.
Stari organist je med smehom dejal, da je vesel, da niso imeli samo v njegovi fari takega modrijana, ampak je imel ta tovariša tam v drugem koncu naše Slovenije.
Prav lepe pozdrave vsem čita-teljem Ameriške Domovine, posebno pa še tistim, ki se trudijo, da je v njej čim več zanimivega branja!
Vincenc Povirk
Marjana Kozine in Nika Štritofa j Imam tudi limonovo drevo, ki te Moussorgskega in arijo Dvo- | letos prav dobro rodi. Spomladi
Lep koncert v SHIHwaukee
MILWAUKEE, Wis. — Pesem se porodi iz ljubezni in kopmje-nja po lepem) se porodi iz ljubezni do dekleta in iz ljubezni do domovine. Porojena pesem in če je to še domača je duševna hrana, ki Ti nudi veliko moralno oporo v težkem vsakdanjem življenju, je slast in užitek, katerega nam dajejo naši skladatelji in pevci-umetniki. To slast in užitek sta nam v nedeljo, dne 9. oktobra 1966, pripravila sopranistka Dolores Ivanchich in sta-siti basist ljubljanske Opere Ladko Korošec, ki je kot gost nastopil na pevskem koncertu solistke Dolores Ivanchich v gornji dvorani “Knights of Pythias”.
Prvi slovenski koncert v letošnji sezoni je bil umetniški dogodek, ki nam bo še dolgo ostal v lepem in nepozabnem spominu. Pevka in učiteljica glasbe na u-niverzi Normal, 111., Dolores Ivanchich je dokončala glasbene šole v Ameriki. Zad^” d,T° leti
-	- ..	:	. --	■	• I ‘	- V'-
pa se je izpopolnjevala na Glas-3eni akademiji v Ljubljani pri že pokojnem prof. Adu Darianu, odličnem pianistu prof. Marjanu Lipovšku in pri bivši primadoni ljubljanske Opere Zlati Gjun-gjenac v Zagrebu. Takoj se je o-pazilo, da je pevka Dolores Ivanchich veliko pridobila v pevskem znanju, dokaz, da je bila v veščih muzikalnih rokah. Njena interpretacija je na visoki umetniški ravni, njen glas v nižini in višini je čist in prodoren. In če dodam k tem pevskim vrlinam še njeno čisto dikcijo slovenskega jezika, prikupno in neprisiljeno nastopanje na odru, je jasno, da smo poslušali zelo kultivirano pevko z izredno umetniško silo, ki nas bo v prihodnjosti še večkrat razveselila s svojim petjem.
•
Zelo smo bili srečni v Milwau-keeju, da smo imeli v svoji sredi odličnega naslednika velikih ljubljanskih basistov “Kecalov” Rumpla, Zateja, Križaja, Rusa in mojstra Julija Betteta, — Korošca Ladka, ki je prišel na povabilo čikaške Opere gostovat v vlogi “Varlaama” v največji ruski operi Modesta Musorgskega: “Boris Godunov”. V petek, 7. oktobra 1966, je na gala predstavi “Boris Godunova” dosegel s svojo igro in petjem odličen uspeh. V tej zahtevni vlogi je Korošec že pri vajah žel priznanje svojih kolegov, orkester pa mu je po odpeti ariji stoje aplavdiral. Navdušen aplavz je prejel tudi na sami predstavi, in to sredi odprte scene. Basist Ladko Korošec poje z dušo in telesom, poje in igra, ker ljubi pesem, ker ljubi resnično umetnost. Korošec je tudi prvi Slovenec, ki je pel v čikaški Operi. Zato je njegov u-speh še večje vrednosti za nas Slovence, ki nismo kar tako! Na povabilo s o p r a nistke Dolores Ivanchich je basist Korošec pel tudi na njenem koncertu. Na sporedu sta imela poleg narodnih pesmi tudi umetne ter različne operne arije. Dolores je pela pesmi Benjamina Ipavca,
rakove opere “Rusalka”. Basist Korošec je imel na sporedu narodne pesmi: “Moja kosa je kri-žavna” in “Ti si urce zamudila” ter B. Gerbičevo: “Pojdem na prejo” in F. Vilharjevega “Mornarja”. Iz operne literature pa je izbral in pel: arijo Gremina iz Čajkovskega opere “Eugen Onegin”, arijo Sancha iz Massaneto-ve opere “Don Kihot”, arijo Fi-gara iz istoimenske Mozartove opere in arijo Bartola iz Rossinijeve opere “Seviljski brivec”.
Težko bi se odločil, katera pesem je bila lepše zapeta. Tiste Bettetove pesmi “Pojdem na prejo” in “Mornarja” že dolgo nisem slišal. Toda zapete iz srca so te pesmi po Koroščevem izrazitem ter krasno barvanem basovskem glasu dejansko zaživele v svojem miku in vernosti slovenskega jezika. Zdelo se mi je, da so bile arije in naše pesmi pisane nalašč za njegov krasen glas, ki ima moč, da ne osvaja samo srca slovenskih ljudi, temveč vsepovsod po svetu, kjer poje in nastopa. Razumljivo je tudi v Milwaukeeju s svojim krasnim petjem osvojil vsa srca. Na željo ploskajočega občinstva je dodal še D. Kettejevo pesem “Pijanec” ki jo je izvrstno recitiral. Občinstvo se mu je zahvaljevalo z dolgotrajnim aplavzom. Prejel je tudi lepo darilo o-vito z nageljni!
*
Naj omenim še, da je bila kljub sončni nedelji dvorana zasedena do zadnjega stola navdušenih in hvaležnih rojakov in rojakinj ter prijateljev. Sopranistka Dolores Ivanchich je pela slovenske pesmi tudi v lepi slovenski narodni noši. Prejela je ob vsaki odpeti pesmi topli, zahvaljujoči aplavz. Na koncu koncerta pa je z aplavzom prejela tudi več šopkov cvetočih rož. Oba pevca je dostojno spremljal na klavirju dr. Walter Baker. Oba koncertanta, sopranistka Dolores Ivanchich in gost Ladko Korošec sta bila deležna navdušenega aplavza!
Obema prisrčna hvala za resnično lepi slovenski umetniški dogodek v Milwaukeeju, ki ne bo odšel med našimi rojaki kmalu v pozabljenje. Gostu, basistu L. Korošcu pa še veliko uspeha!
L. G.
so bile limone zrele, jih je bilo nad 200, sedaj pa 25. Te bodo zrele novembra. Če kdo iz Clevelanda želi priti po nje, je dobrodošel, saj ne bodo drage...
Sporočam Vam tudi, da sem bila letošnjo pomlad zelo bolna. Skoraj tri mesece sem bila v bolnici, pravzaprav dva tedna v bolnici, nato pa v sanatoriju, ker sem bila preslaba, da bi mogla biti doma. Sedaj se hvala Bogu že dosti boljše počutim, tako da se lahko sama komandiram, samo vem, da ne bo dolgo tako o-stalo, ker sem že stara.
Prav lepe pozdrave pošiljam Vam, uglednemu uredništvu in upravi ter vsem čitateljem. Zbogom! Vaša
Mary Strukel 14540 Magnolia Blvd.
Sherman Oaks, Calif. 91403
IZ SLOVENIJE
Rojstna hiša Simona Gregorčiča spremenjena v muzej
Kakor Prešernova hiša na Vrbi tako je sedaj tudi Gregorčičev dom na Vršnem nad Kobaridom postal stalen kulturni spomeni^ ki bo še poznim rodovom pričal, da se je v tej hiši rodil goriški slavček Simon Gregorčič. Na to slavje, ki je bilo v nedeljo, 11. septembra, ob krasnem sončnem vremenu, se je na Vršnem zbralo zelo veliko ljudstva od vseh strani. Ne samo iz Jugoslavije, prišli so tudi s Tržaške in Goriške. Zastopana so bila številna kulturna društva, pevski zbori in predstavniki o-blasti.
Otvoritveni govor je imel primorski pisatelj France Bevk. Prireditev je organizirala tolminska občina, ki se je tudi potrudila, da je zbrala med našim ljudstvom, tudi na Goriškem in Tržaškem, zadostni fond za odkup hiše in popravila ter zgra-TTZ ČTste do
/Z NAŠIH VRST
=5^
Gilbert, Minn. — Cenjeno u-redništvo! S priloženim čekom poravnavam naročnino Ameriške Domovine še za nadaljne leto.
Z listom smo zelo zadovoljni. Prav lepe pozdrave vsem, ki se trudite za tako zanimivo vsebino lista, Hvaležni
Andrej Pučko in družina
Sherman Oaks, Calif. — Spoštovana Mrs. Debevec! Tukaj Vam pošiljam ček za celoletno naročnino Ameriške Domovine, ker bi brez nje res ne mogla biti. Vedno jo komaj čakam. Rada berem clevelandske novice, ker sem skoraj 40 let živela v Clevelandu in ves čas prejemala Ameriško Domovino. Povedati Vam tudi moram, da je letos 50 let. odkar pošiljate list na ime Strukel. Preje, ko je bil moj mož še sam tukaj, je bil tudi naročen na Ameriško Domovino, in jaz 45 let, bomo letos torej obhajali 50-letnico. Ali ni to že dolga doba?
V Kaliforniji je zelo veliko Slovencev in še vedno prihajajo. Tu, kjer jaz živim, smo bolj raztreseni, nas ni toliko skupaj, kot v Fontani ali kljub temu obiščemo drug drugega.
Vreme imamo zelo lepo, čez dan sije toplo sonce, ponoči moramo pa imeti odejo, da nas ne zebe. Ni tako, kot pri Vas v Clevelandu, da je opoldne in o-polnoči enaka vročina. Tukaj š-ne podnebje ljudem res ugaja. Tudi rožice imamo skozi vse leto, da jih
^zrasl $©Ižš Sirp wipra¥f|a?ija ¥@|ne
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Izraelski zunanji minister Abba Eban je v Varnostnem svetu, ki je bil sklican na posebno zahtevo Izraela, obdolžil Sirijo, da oripravlja proti njemu totalitarno vojno s ciljem uničenja Izraela. Navajal je vrsto mejnih spo-oadov in sabotaž, ki so bile izvedene na ozemlju Izraela od ljudi, ki so prišli iz Sirije.
Izraelec je zavrnil trditve zastopnikov arabskih držav, da pripravlja Izrael napad na Sirijo kot popolnoma neosnovan in pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj pošlje svoje osob-je, da bo preiskalo položaj na obeh straneh izraelsko-sirijske meje.
Arabske države so med seboj sicer sprte, vendar pa v vprašanju Izraela vsaj na zunaj z izjemo Tunizije še vedno drže skupaj-
V Moskvi primanjkuje zdravil
MOSKVA, ZSSR. — Precej o-ster članek v moskovski “Pravdi” opisuje žalostno stanje, ki se v njem nahaja ruska farmacevtska industrija. Celo v Moskvi primanjkuje n a j n a v adnejših zdravil. Nova zdravila, ki so bila odobrena pred leti, pa še zmeraj niso na trgu, ker jih tovarne še niso začele producirati.
Zdravniki tarnajo, da ne morejo dobiti zanesljivih opisov zdravil. Zato jih tudi ne upajo predpisovati, akoravno bi jih radi. Zdravil primanjkuje celo v bolnicah, pa se nihče ne briga, da bi vse te pomanjkljivosti odpravil. “Pravda” radi tega hudo napada federalno ministrstvo za narodno zdravje.
Črta no sredi ceste
CHICAGO, 111. — Nekako ena polovica vseh asfaltiranih cest v naši deželi je po sredi razdelje-vsak rad pogleda. na s črto.
HAINADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Od “Marije Pomagaj”
Dnevi okrog “Zahvalnega d n e” so bili v naši župniji prazniki. Imeli smo med seboj Visokega Gosta. Tri dni je bilo izpostavljeno Najsvetejše. K Njemu nas je vabil in klical pater Odi-lo OFM. In smo hodili, pokleko-vali, Mu razlagali svoje tegobe in Ga prosili. Trikrat se je napolnila cerkev Marije Pomagaj: v nedeljo zvečer) v ponedeljek in torek, 9., 10. in 11. tega meseca. In tedaj je vse pelo, molilo in prisluhnilo živim besedam pridigarja. Bili so res lepi praznični dnevi.
V nedeljo, 9. oktobra, je imelo društvo NIJ svoj mesečni sestanek. Bil je prvi po zaključeni letni sezoni. Mnogi so kar pozabili, da so člani. Menda ne zato, ker že tako dolgo ni bilo nobenega sestanka. To pot je predaval duhovni vodja društva g. A. Zrnec CM. Govoril je o misijonskih zadevah.
Misijonska nedeljo bo 23. oktobra. Med nami bo posvečena misijonom in to na bolj konkreten način. Misijonski krožek pripravlja misijonsko prireditev za to nedeljo, Prijatelji misijonov bi radi pomagali slovenskim misijonarjem, ki se trudijo na misijonskih poljanah. Naj bi nihče ne odklonil, komur bodo ponujene misijonske tablice. Izkupiček bo šel v misijone, za misijonske namene. Naj bi nihče torej ne pozabil: 23. oktobra popoldne po blagoslovu vsi na misijonsko prireditev v dvorano Marije Pomagaj v Manningu.
Prvi četrtek v tem mesecu je imel obnovljeni misijonski krožek svoj sestanek. Poleg duhovnega vodje g. J. Časla CM se ga je udeležil tudi provincial laza-ristovske province g. Jereb CM) ki se nahaja v Kanadi na vizita-ciji. Na sestanku je seveda imel glavno besedo. Kramljal je o misijonski problematiki novega časa. Med tem kramljanjem je tudi položil pred zbrane dve zlati zrni, ki se v besedni obliki nekako takole glasita:	1. Strasti
človeka vedno zasledujejo, zlasti v brezdelju. 2. Povprečneži da-naes ne zadostujejo več. Svet potrebuje svetnikov, ki bodo storili malo več, ki bodo malo bolj pobožni, malo bolj delavni in malo bolj globoki, pa naj bodo to duhovniki ali laiki. G. Jereb, hvala Vam za te besede! Da bi le med Slovenci v Torontu meso postale! Vizitator je bil veselo presenečen, ker je med misijonskimi prijatelji videl tudi mladino.
P. R.
Ženski kolegij - bolnica
Slovenci v Torontu vsaj po imenu — mnogi tudi od blizu - -poznajo bolnico, ki se imen nje “Ženski kolegij”, Women’s College Hospital. Beseda “college”, kolegij pomeni višje vrste izobraževalni zavod) ali del univerze ali pa samostojno šolo za posebne profesionalce. Kako potem ta naslov gre skupaj z bolnico? Ta ženska bolnica nosi naslov kolegij iz dveh razlogov: Prvič je to univerzitetna bolnica. Drugi razlog pa logično izhaja iz prvega in ta je: Zdravniško osebje mora imeti posebne višje kvalifikacije, da dobi možnost nastavitve in dela v tej bolnici. Torej je to boljše vrste bolnica. Od Slovencev dela v njej znana zdravnica dr. G. S. Bratina.
Ime te bolnice tudi pove, da je samo za ženske, tako zdravnice kot bolnice. Takp je menda včasih res bilo,. Danes pa v tej “ženski bolnici” ni več diskriminacije. Med svoje zdravniško o-sobje kot na bolniške postelje sprejema tudi moške; tudi otroci so njeni pacijenti. S tega stališča
je postala, oziroma postaja, splošna bolnica boljšega razreda. Skoraj bi ji lahko rekli družinska bolnica.
Kot vse dobre, odlične in koristne ustanove je tudi ta bolnica premajhna, da bi mogla zadostiti vsej telesni bedi sodobnega človeka. Premalo postelj! Potrebna je razširitve in vodstvo dela na to. Eno izmed sredstev za dosego tega potrebnega cilja je letos že tretji bazar ali semenj, ki ga bolnica prireja za prijatelje in podporne člane, da bi tako prišla do potrebnih fondov in se povečala. Letos bo ta semenj, ki bo nudil čez 300 krasnih daril za Božič tri dni proti koncu meseca oktobra: V četr-tek) 27. t. m., bo semenj odprt od 7h do lOh zvečer; v petek, 28., bo od 4h pop, do lOh zvečer; v soboto, 29. t. m., bo od lOh dop. do 5h popoldne. Na razpolago bo tudi prigrizek. Semenj bo na 60 Groswenor Street v Burton Hall. (To je dva bloka severno od College St. in zapadno od Bay St.) Vodstvo bolnice me je naprosilo, naj povabim na ta bazar tudi Slovence. Zamislilo si je izredno zanimiv in uspešen način božičnega obdarovanja. Naj pride, kdor le more!
P. M.
Kako sodijo doma o obiskih in obiskovalcih
Nedavno tega je prišlo iz domovine pismo, v katerem prijatelj sprašuje prijatelja v Kanadi glede emigrantov, ki hodijo domov na počitnice. Nekako takole pravi: “Čedalje več rojakov iz svobodnega sveta se vrača vsako leto v po komunistih vladano domovino. Kakšno je pravzaprav mišljenje glede tega tam v svobodnem svetu med Slovenci, saj so večinoma odšli od doma ali takoj po vojni ali pozneje, toda vsi iz protesta, ker jim ta komunistični sistem ni ugajal.” Na to vprašanje je vprašujoči mož v domovini dobil sledeč odgovor: “Slovenci v svobodnem svetu, Id še imamo v odnosu do komunizma svoje trdno in ne-omajeno stališče, gledamo v teh obiskih poklon tistim, pred katerimi smo se umaknili in ne želimo imeti z njimi nobenega o-pravka. Zavedamo se, da je naš tja prinešeni denar nova pomoč in podpora pri njihovem zavoženem gospodarstvu. V mnogih primerih pa so ti obiski razkazovanje in baharija, ki nikomur nič ne koristijo, preje škodijo. Zato smo tudi mnenja, da je o-bisk svojcev drugotnega pomena.”
Pismo je romalo domov in prijatelj od doma je odpisal: “Čisto pravilno si mi povedal. S Tvojim odgovorom mi tukaj z vsem soglašamo. Vsako finančno pomoč, naj jo prejemajo naši komunisti po spretni diplomaciji od poedi-nih držav ali ono, ki jo s tujo valuto prinašajo posamezniki, našemu režimu samo podaljšuje življenje, mi pa trpimo in čakamo, kdaj bo ta režim gospodarsko skrahiral. Mi ljudje kot taki nimamo od vseh teh podpor prav nobene koristi, tiav vesel sem, da si mi tako po resnici napisal in tudi tako kot mi tukaj sami čutimo.”
Vsak komentar bi bil odveč.
.b .c
Kdor s svojo pametjo misli
Samostojno mišljenje ni lahka stvar. Potreben je poseben napor, potrebno je veliko poguma, da kdo misli sam s svojo pametjo. Veliko lažje je biti večni kimavec. In koliko jih je danes in kolikim so dobrodošli! Kimavec nič ne miši, to delo prepusti drugim, nič se sam ne odloča, to naj delajo drugi. On samo toliko pa-
zi, da bo ob pravem času pravi osebi pokimal. Ne zaveda pa se tak revež, da s kimanjem škodi sebi, tistim, ki jim kima, in vsej okolici.
Kaj prinaša večjo zaspanost in nedelavnost v društveno življenje kot pomanjkanje idej in samostojnih misli. Bog je dal vsakemu človeku zmožnost, da misli. Kdor te zmožnosti ne uporablja, takega se še Bog ne more poslužiti, da bi skozi njegove možgane poslal njegovi okolici dobro misel, veliko idejo in lepo zamisel.
Na članih je torej, da niso kimavci, da stojijo na lastnih nogah in da voljno pustijo, da Bog razpolaga z njihovimi zmožnostmi. Napredek in razvoj sta mogoča samo, kjer se krešejo misli in rojevajo ideje. Društvena delavnost potrebuje takih ljudi, ljudi mislecev, ki znajo o problemih in vprašanjih premišljevati in si ustvarjati lastne sodbe, ki slonijo na tehtanju različnih razlogov. Dober društveni delavec gradi svoje poglede na svet in na dogajanja okoli sebe na razumu, ne na čustvih, se opira na načela, ne na osebe in teži za skupnim dobrim, ne pa za ozkim strankarstvom.
Opazovalec
ukinila obvezni vzdržek od mesa v petkih v smislu papeževega pooblastila. Prvi so se ga poslu-žili italijanski škofje na svoji konferenci v preteklem juniju.
lafnraf-a fattaa fbkefgfšto S1©¥£g!» skega zavoda v Rimu
Vatikanska Kongregacija za semenišča in univerze je poslala sledeče pismo č. g. Lojzetu Ambrožiču. Pismo je v latinščini. Prevod se glasi:
KONGREGACIJA ZA SEMENIŠČA IN UNIVERZE
Rim, 22. septembra 1966.
Č. g. Lojze Ambrožič,
Kingston Road,
Scarborough.
Častiti gospod!
Zvedeli smo o Vašem trudu pri zbiranju materialne podpore za nedavno ustanovljeni Slovenski zavod v Rimu.
Za to delo, ki ste ga začeli in ga marljivo nadaljujete, Vam hočemo izraziti svojo bratsko hvaležnost. Je namreč največje važnosti za nadaljni obstoj zavoda. Želimo se zahvaliti Vam in Vašim sobratom za vse, kar napravite za dosego tako hvalevrednega cilja. Kajti ta zavod bo nudil slovenskim duhovnikom možnost, da se spopolnijo v cerkvenih vedah na papeških univerzah v Rimu, središču katolištva.
Ko se Vam, veseli te dobre novice, ponovno zahvalimo, ponižno prosimo vsemogočnega Boga, naj pomaga Vam in Vašim sodelavcem in naj darežljivim dobrotnikom nakloni svojo milost.
Želeč vse dobro Vas iskreno jiozdravljamo,
v Kristusu Jezusu vdani
kardinal Giuseppe Pizzardo, (prefekt) l. r. j nadškof Gabriel Garrone (proprefet) l.r. nadškof Dino Staffa
(tajnik) l.r.
kakor m mi-
lahko iputer? menu j-katero ro naši
Kanadski šksfjs ukinili vzdržek od siisa v petek
OTTAWA. — Katoliški škofje Kanade so na svoji konferenci pretekli petek odločili, da zapoved vzdržka mesa o petkih za Kanado ne velja več. Priporočili so vernikom, naj se postijo prostovoljno, če pa že tega ne store, naj to nadomeste z dobrimi deli, z miloščino in molitvijo. Podrobnosti z vsemi navodili bodo škofje obrazložili vernikom v poseb-1 nem pismu, ki bo prebrano v 1 cerkvah na prvo adventno nede-
lj°.
| Kanada je druga dežela, ki je
¥ znamenju modernega šaša
TORONTO, Ont. — Najnovejše geslo — Bog je mrtev — je žalostna oznaka našega prosvetljenega dvajsetega stoletja.
Znanost pa je po drugi strani postala domala nova religija. Nedavno sem bral v enem od torontskih dnevnikov posrečeno satiro, kako bi se glasil sodni proces proti krivovercu 1. 1986. Takole se bere:
— Prosim, dajte sodišču svoje ime.
— Skopec. Joe Skopec.
— Mr. Skopec, obtoženi ste krivoverstva. Posebej ste obtoženi vere v Boga. Ali se smatrate krivi?
— Verujem v Boga. Če je to zločin, potem, mislim, da sem kriv.
— Zaradi teže vašega zločina morda želite sodišču raztolmačiti svoje stališče, predno bo izrečena kazen?
— Če želite tako, bom.
— Najprej, ali verjamete, da je komplicirana struktura človeka sestavljena iz kosti, mišic, žil in tekočin, in da je organizem nadzorovan iz 13 bilijonov celic v možganih?
— Ne, ne verjamem.
— To je celo slabš' sem mislil. Kaj pa pc šiite, da je človek?
— Otrok Boga.
— Bog! Bog! Ali Bc naredi elektronski k Ali lahko razbije atom te mi prosim eno stv;
Bog lahko napravi, ka znanstveniki ne morejc
— Rožo. Mogoče ma .no čebelico, list.
— Mislim potrebne st uri. Ali Bog lahko napravi tovornjak, nalivno pero ali supersonično letalo?
— Ne vem. Mislim, da ne.
— Pa pustimo to, Mr. Skopec. Vi ste prisegli. Položili ste roko na knjigo Nove matematike in se zakleli govoriti resnico. Povejte mi torej: Kam gre človek, ko umre?
— V nebesa.
— Nebesa? Ali ne veste, da že 12 let nimamo nebes? Vrsta znanstvenikov je to zadevo raziskala in ugotovila, da nebes ni.
— Well.. .
— Ko človek umre, gredo njegova jetra v banko za jetra. Njegove ledvice se očistijo in spravijo v državno ledenico. Njegova pljuča se popravijo in preizkusijo v šimpanzih, predno se izdajo za novo uporabo. Vse o-stalo pa gre v krematorij. To je pot človeka, ko umre.
— Jaz sem mislil na njegovo dušo.
— Kje je njegova duša? Naši kemiki so jo iskali in izjavili, da duše nikjer ne morejo najti. Samo v enem telesu no našli nekaj, kar bi utegnilo biti duša. Pa se ■je izkazalo, da je bil samo gumb, katerega je dotični požrl, ko je bil še otrok. Zato je zbor naših znanstvenikov razglasil, da duše ni.
— Jaz pa še vedno mislim, da je, samo razložiti jo ne morem.
— Krivoverstvo je huda obtožba, Mr. Skopec. Ali ostanete pri trditvi, da vaši otroci študirajo fiziko in matematiko? Ali povabite na večerjo župnijskega znanstvenika, da pred jedjo vodi vašo družino v tihih matematičnih označbah? Visijo v vašem domu po stenah geometrični simboli, tako da vsak, ki stopi v vašo hišo, ve, da ste vdani častilci znanosti?
— Ne, samo sliko zadnje večerje imamo v dnevni sobi.
— Mr. Skopec, nekje na liniji ste jo pošteno zavozili. Kakšno pa je bilo vaše družinsko ozad-
je?
— Moj oče je bil častilec znanosti, mati pa je verovala v Boga. Ko sem bil star 21 let, so mi dovolili, da se sam odločam.
— To se večkrat pripeti v mešanem zakonu, vendar vas to ne opravičuje. Obsojeni ste na grmado, z vročino ne manj in ne več kot 2500 stopinj. In Mr. Skopec, ali bi mi hoteli storiti malo uslugo?
— Seveda, zakaj pa ne?
— Potem prosim, izklopite žico, ki poganja moj mehanizem in zapeljite me tjale v kot. Vi ste zadnji obtoženec za danes.
Otmar Mauser
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XI.
Oče so mi dejali: Vidiš, nalašč sva te pustila z mamo, da si sam spregledal, kako je. Midva sva ti povedala takoj, da nama pokaži, kaj in koliko boš sadil, da bo moglo uspevati. Pa naju nisi ubogal in si naredil po svoje, zato pa imaš sedaj tam kupček šare. Zapomni si za prihodnje leto in za vse življenje, da imajo tudi rastline svoje meje in da se ne da nič prisiliti. Vedno poslušaj starejše in izkušene ljudi, ki gotovo več vedo kot pa ti, čeravno misliš, da si eden najpametnejših. Kako sem potem drugo leto kmetoval, pa ne bom pravil, ker je bilo že skoraj tako, kot delo kakega izkušenega kmeta. Le da je bil pridelek lepši in debelejši, ker je bila njiva zadosti zagnojena že od prejšnjega leta, pa še malo sem dodal nanjo spomladi, Le škoda, da je bil takp mali prostor. Dokazal sem pa očetu, da sedaj znam kmetovati. Sedaj mislim, koliko bi oče lahko pridelali na svojih njivah, če bi imeli tako pognjeno, kot sem imel jaz ali vsaj primerno. A kaj, ker je vedno primanjkovalo gnoja in tudi umetnega se še ni dobilo tisti čas, ko sem bil jaz še otrok. Pozneje so uvozili “Toma-sovo žlindro” in “Kajnit”. A je bilo tako drago, da je le malokdo od manjših posestnikov mogel kupiti. Pa še pravega zaupanja v to umetno gnojilo ni bilo. Danes je pa seveda vse drugače. So pa umetna gnojila prirejena do take natančnosti, da imajo vse v sebi, kar rastlina rabi in natančno je zapisano, koliko jih sme dobiti, da dobro uspeva. Jaz mislim, da so to uredili zato, ker ni več po cestah konjskih fig in nič kravjekov po tratah. Da bi jih pa iz Indije dobivali, bi pa bil predrag gnoj in ves živež se bi podražil. Zato so nam oskrbeli cenena umetna gnojila. Kakor so zato, ker je preveč ljudi na svetu in Cerkev nič ne sliši na “brd kontrol”, izdelali atomsko bombo, da bodo nekaj ljudi pobili ...
Na našem posestvu je bilo, ko sem bil jaz še otrok, mnogo starega sadnega drevja. Saj je skoraj vse zemljišče razen njiv in gozda, bilo posajeno s sadnim drevjem vseh vrst. Kakih 25 korakov od moje njive, da ne rečem njivice, je bila zelo stara, votla jablana “okrogelc”, ki je pa še precej obrodila skoraj vsako, gotovo pa na drugo leto. Imela je zelo dober sad. Ko je dozoreval sad in odpadal, sem vsako jutro poskušal biti prvi pod njim, da sem pobral čez noč odpadla jabolka in jih odnesel v svoj mediv. Imeli smo namreč otroci vsak svoj mediv, kar moč skrit, da ni kak nepoklican prijel do njega. Ko sem neko jutro piišel se o mraku tja, je nad menoj iz debla sfrfotala lepa ptica. Splezal sem na jablano in zagledal kake tri metre od tal pet lu-kenj, ki so držale v sredino debla. Bile so prilično ravno tako
velike, da sem lahko segel z roko skozi nje. Porinil sem vso roko notri in pri tem ugotovil, da je vsa jablana votla, okrog je pa za par centimentrov debela skorja z lubjem tako, da se na zunaj ni opazilo, da je že tako pri koncu. Pa to mene ni zanimalo. Zanimalo me je le to, da sem ugotovil, da v tej jablani prenočuje lepa ptica, ki jo bom seveda poskušal ujeti. Kako to narediti, sem premišljeval.
Ker sem bil že takrat zelo počasen v glavi, kot so oče ugotovili in kot sem še sedaj, je minilo par dni, da sem se domislil in naredil načrt: štiri luknje bom zamašil, eno pa pustil odprto, da bo ptica prihajala notri in zopet odhajala ven. Potem bom naredil drog, na katerega bom ovil cunjo tako na debelo, da bo luknjo popolnoma zamašil. Prišel bom ponoči tiho, kolikor se bo dalo, pritisnil s cunjo na luknjo, potem pa splezal na drevo in segel z roko skozi odprtino in ptico ujel. Vse sem delal skrivaj, da bi me nihče ne opazil in bi jih potem presenetil z lepo ptico. Ker je bilo poleti, smo večji o-troci spali na skednju v senu. Tisti večer, ko je bilo vse pripravljeno, sem se delal, kot da že spim in težko čakal, da so drugi pospali. Meni je srce močno razbijalo in bi ne mogel zaspati, tudi če bi hotel. Prej sem namreč mislil, in skrbelo me je, če se bom mogel zdržati budnega. Ko so vsi pospali, sem še malo počakal, da bo tudi ptica čimbolj trdno zaspala, nato sem tiho vstal, se malo opravil, pa šel po skriti drog in jo mahnil proti jablani. Šel sem kar moč tiho in ko sem prilezel poleg jablane, sem v ušesih čutil in slišal, kako mi bije srce. Ker je bila tema, nisem videl luknje, pa sem kar
cleveland7o7
Moški dobijo delo
MACHINISTS
TKE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Go.
3784 E. 78 St 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MAGHffilSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDROTEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
po spominu dvignil drog in pritisnil. V v tistem hipu je ptica sfrfotala tja proti hribu nekam. (Dalje sledi)
Skoplje se trese dalje
SKOPLJE, SFRJ. — Tu so preteklo nedeljo zabeležili 622. potresni sunek od velikega potresa, ki je v juliju 1963 uničil dober del mesta in pokopal tisoče pod razvalinami njihovih bivališč.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
FEMALE HELP WANTED To do light assembly and operate simple machine.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave. One block north of St. Clair off E. 70 St.
(201)
MALI OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Bonna Ave., 7 sob spodaj, 6 zgoraj. Kličite za sestanek.
S. J. BARAGA, Broker 524-2732
(203)
Oskrba za moškega
V popolno oskrbo (board) sprejmem moškega. V Collin-woodu, na 16016 Parkgrove Ave. telefon 531-1809.
(200)
V najem
Oddamo 6 sob in garažo na E. 156 in Waterloo Rd. Kličite KE 1-6434 ali 944-1656.
(200)
E. 200 St. okolica
Zidan bungalov s krasno družinsko kuhinjo, polna, predeljena klet, moderna kopalnica, globok lot s sadnim drevjem. Par korakov do avtobusa in trgovin. Vselite se v to krasoto sedaj, za samo $23.900.
DOLORES C. KNOWLTON REALTY
22776 Shore Center Dr.
AN 1-3333
Hiša naprodaj
Krasna ranch hiša, pripravno za odraslo družino, vzidana peč, velika jedilna soba in stanovanjska soba, polna klet, 2 spalnici, v dobrem stanju, garaža za 2 kare, 8 let stara, krasna cesta, $23,000. Kličite WH 4-2826 za sestanek. Willowick.
V najem
4 neopremljene sobe, zgoraj, se odda v najem pri E. 185 St., blizu Shopping Center. Kličite 531-0371.	(201)
Sv. Kristine okolica
Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, moderna kuhinja, jedilna soba, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.
Sv. Viljema okolica
Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499 E. 200 St.
(204)
mmm&i
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(202)
Stanovanje v najem E. 71 St., blizu St. Clair Ave. 3 sobe in kopalnica, zadaj, samo odraslim. Kličite 361-0989 P° 5:30 uri.	(11,12,14,18 okt)
Grovewood okolica
Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400.
^m=
Mara Husova:
Živa plamenica
Takile,
veš, ki nimajo nič dodati iz svojega, ki jih oblika predpisa zadovoljuje ter se ji brezpogojno klanjajo. Ne vem, kako bi ti to povedal, da bi ti bilo jasno”, se je Tone zapletal v lastne misli kakor muha v pajčevino.
“Saj te razumem. Vem, kaj hočeš reči!” mu je olajšal zmedo Vran, ki je sedel poleg Zale in bil zaradi njene bližine ves blažen, ter ga potolažil: “Nič se ne jezim nate! Saj si morebiti zadel resnico. Jaz pa ti to povem: Vsak človek ima v sebi, ali pa je imel, skromen cvet lepote poleg vse puščobe in uboštva. Tako se zgodi, da vam včasih takole zaigra birič. Izvil je iz sebe edini cvet ter vam ga podaril. Tebi
CHICAGO, ILL.
APTS. FOR RENT
Will rent clean, furnished garden apt. to responsible lady who will babysit two half days a month for court appointed chldrn. Exc. Loc. Nr. Diversey Pkwy. PH: 248-1471.
(201)
MALE HELP
BINDERY, Exp. Auto. Stitchers, Folders, & Gathering mach. oper. Advancement is assured for exp. opers. who can qualify in our fast growing trade. Bindery. Contact: F. N. VOLKERT & CO.,
130 So. Morgan, 226-4000
(202)
noor-runc
Flat and Kettle Men. CLEMENTS ROOFING CO. 774-7181
(201)
PRESSMAN
to run offset business forms press. Full or part time. Call Art Tuscher. 482-1732
(203)
WELDERS J. BARTHOLOMEW ENGINEERING CO., INC.
2841 N. Natoma I	637-0520
(201)
HOUSEHOLD HELP
BABY CARE
Light housework. Exp. Refs. Room, board, salary.
588-5462
ft' "T ' p	(202)
HOUSEKEEPER
For two adults at Hollywood Towers. 5701 No. Sheridan Road. Mature woman. Call 728-4693.
(201)
i .-....... ■—
FEMALE HELP
sicer ne, tejle pa!” je z levico objel Zalo, ki se za čudo prav; nič ni branila. Vsi so se zasmejali. Tako je s hitrim domislekom bila odkrita resnica. Razvil se je prijeten, nad vse lep večer, eden tistih blaženih večerov, ki jih doživljajo slovenski ljudje le izven svoje domovine. Raz dušo, srce pade koprena vsega vsakdanjega in ničevega. Srca vseh utripljejo kakor na dlani in vsak navzočen daje iz srca najlepše, kar premore.
“Če dovoliš, pridem z violino k tebi v vas. Vse najlepše, kar znam, ti zaigram!” je Vran poprosil Zalo.
“Boš res prišel?” se je razveselila.
“O, še vprašaš?”
To je fant bogate duševnosti, sicer mu ne bi tako prepevale gosli. Tako je pomislila Zala, ko se je spomnila Tonetovih besed. Kakor da je Vran prisluškoval njenim skritim mislim, ji je odgovoril nanje.
“Za druge sem tak, kakor je rekel Tone; ali zate, zate bi bil najrajši popolnost.”
“Pa bodi moja popolnost!” je brez pomisleka sprejela Zala.
“Vstani, Pavla, in ne glej tako zamaknjeno- v svojega Trčka. Zaigrajva!” jo je dvignil Miro.
“Veselo, veselo!” je vriskal Tone iz polnih pljuč.
“Vse vas imam rad! Vse na svetu imam rad!” je objemal vse vprek srečni Trček.
7.
Od tistega dne, ko je Zala prestala tako hudo ploho od svojega starešine zastran zavidljivega in maščevalnega pripravnika, se je pletlo med njo in gospo Julijo Korenovo prisrčno prijateljstvo, ki je povezalo v celoto tudi mrkega, vedno vase zaprtega dr. Beliča, vodjo računskega oddelka. Delo v pisarni ni bilo več tako neznosno. V kratkih oddihih ji je čebljala Julija o svojih otrocih in o domu. Tu pa tam se je pri njih mimogrede ustavil dr. Belič, prinesel kakšno knjigo ter se ob Julijini in
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN
With 4 rm. flat in rear. Selling due to illness. Priced for quick sale by owner. Business Established 20 yrs. 254-9724
(202)
MALE HELP
BINDERY FOREMAN Experienced in mfg. of loose leaf binders. Excellent opportunity.
CREST BINDERY CO.
312 W. Walton Call 664-4193
LIGHT FACTORY WORK New company. Temporary. Steady work. Women of Cicero-Broadview-Maywood. Call 652-3066 To earn $$$. EXTRA WORKERS SUBURBAN DIVISION, 6007 Roosevelt Rd„ Cicero, 111.	(202)
BARMAIDS & WAITRESSES WANTED
In La Grange area. Full time and Part time. Must have transp. Exper. nec. Good Salary. Call mornings 354-8595
BINDERY HELP
Combination folder and cutter. Also Bindery Girls, full & part time. Ideal working conditions. Call Mr. Rubin. ART PRESS, 7542 Natchez, 647-7979
(202)
ALTERATION FITTER EXPERIENCED JAX, 736 No. Michigan Ave. Miss Padjen MI 2-4946
MEN WANTED
To work in parking lots and garages. Steady work. RA 6-6360.
LINOTYPE OPERATORS Full time. Steady. Days. Captive plant. Benefits. Call Mr. Weber. 782-8880 Weekdays.
SHIPPING CLERKS ASSISTANTS Exp. will help, but will train. Cosmetic mfr. needs reliable men who want steady empl. Gd. starting sal. Co. benf. TRYLON PRODUCTS CORP. 2750 N. Wolcott, 248-5614.
(202)
PRESSMAN A.B. DICK 360 Stripping experience pref.
Call for appt. WH 4-1476 WOELLER, INC. 664 N. Michigan
Zalini vedrini odpočil.
Danes je prišel kar iznenada. “Gospodična Zala, stari ima veselo novico za vas.”
“Kaj pa, kaj pa?” sta hiteli obe hkrati.
“Oho, dopust!” se je spomnila Zala, ki je v zadnjem času zaradi Vrana skoraj pozabila nanj.
“Bi rekel, da!” se je skopo nasmehnil dr. Belič in zginil v svoj oddelek.
“škoda, da je ta človek zmeraj tako mrk”, je opomnila Zala za njim. “Kaj neki nosi v duši?” se je obrnila z vprašanjem h gospe Juliji.
“Sam Bog ve. Meni se zdi, da ga je vojska vsega razone-gavila. še zdaj se ne more znajti”, je menila Julija. Pogovor je prekinil starešina, ki je prišel v sobo.
“Prošnja za vaš dopust je povoljno rešena”, se je približal Zalini mizi.
“O, hvala lepa, gospod predstojnik!”
“Pripravite vse potrebno in svoje knjige izročite gospodu Miholiču. Njega sem odredil, da vas ta čas nadomešča.”
“Prosim, prosim!” se je z žarečimi očmi odzvala uradnica.
“Pokažite mu svoje delo, da se ve ravnati. Potem pa lahko ocipotujete! No, ste zadovoljni?” jo je prijazno pogleda! stari gospod.
“Oh, pa še kako! Hvala vam hvala!” Zala je bila tako srečna, da bi ga najrajši objela.
“Vihrava, neugnana mladost!” si je mislil gospod Molek, ko je zapustil sobo.
“Kdaj pa mislite na pot?” jo je zvedavo vprašala Julija.
“Čimprej, gospa, čimprej!”
“Slišite, porednica, danes morate še k meni na čaj. Moj mož že težko čaka, da vas vidi. Toliko sem mu pravila o vas.”
“Pridem, za gotovo pridem!”
“Vam ni nič žal tukajšnjih znancev in doktorja z violino tudi ne?” jo je šepetaje vprašala Julija. Zala je do ušes zardela.
“Mislim, da jim ne bo dolg čas po meni. Pa saj se tako prekmalu vrnem.”
Zalo je zajelo tako veselje, da so ji rubrike in številke kar plesale pred očmi. Silno se je krotila, da je opravila določeno delo.
“Domov, domov! Domov, domov!” ji je utripalo srce v poskočnem ritmu. V njeni glavi ni bilo prostora za nič dru-
gega več.
Pripravnik Miholič se je \ljudno približal.
“Prosim, pokažite mi svoje delo. Jutri mi ga izročite, pa ga še nič ne poznam”, je pohlevno prosil Miholič. Odkar je tičal med njima tisti neprijetni dan, ga Zala sploh pogledala ni. Zdaj pa se je spričo svoje sreče razblinila v nič vsa jeza, ki jo je povzročil pripravnik.
“Seveda vam bom, pregrešna duša!” se je široko zasmejala njegovi sramežljivi zmedi ter ga s kretnjo roke povabila za svojo mizo.
Ko je zvonilo poldne, je Zala kar zletela iz pisarne.
“Miro, pridi zvečer! Dopust imam! Jutri že odpotujem. Tako sem srečna! Pridi, da skupaj praznujeva redko srečo!”
Tako je Zala v naglici obvestila Vrana ter hitela znašati reči za pot. “In h Korenovim pojdem, ker sem obljubila. Pavla pa naj oprosti. Ne morem ji žrtvovati zadnjega večera. Ta je za naju”, je nežno božala njena misel Mirovo podobo.
Pri Korenovih je bilo že vse popoldne nenavadno živahno. Gospa Julija se je urno vrtela po hiši in pripravljala južino za goste. Njen mož, Maks Koren je bil zaposlen z najstarejšim sinom in njegovo šolsko nalogo. Bil je častnik v pokoju in invalid. Z južnega bojišča so leta tisoč devet sto šestnajstega med mnogimi ranjenci pripeljali v graško bolnico tudi njega, kapetana Korena. Oklestili so vse, kar je viselo z njega. Zašili so in zakrpali brez upanja, da ostane ranjenec pri
življenju. Ali močna vojakova narava je prebolela in prenesla vse. Duševno strt, pohabljen, živ mrlič se je vrnil.
“Ne bi se vrnil tak, da nimava otrok”, je rekel ženi, ki v
F Mag spomin
DEVETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA BRATA
Jok h. Slogar
ki je nenadoma izročil Bogu svojo blago dušo 18. oktobra 1957.
Devet let je minilo že, odkar si šel od nas, pa svež spomin na Tebe je, kot bil je prvi čaš.
Tvoj duh dobrotni z nami biva, čeprav Te ruša nam zakriva; življenja težke, grenke dni, spomin na Tebe nam vedri.
Snivaj sladke sanje tam, pri Bogu izprosi milost nam!
žalujoči:
WILLIAM, brat JOSEPHINE in HATTIE, sestri
Cleveland, Ohio 18. oktobra 1966.
ČE SE SELITE
lzp( lite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potr 'mo, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dval it tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
AMERIŠKA DOMOVINA
611’ Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
))
&
M ' .ari naslov: ...................
Moj novi naslov: ...................
MOJE IME: ..........................
PROSIMO, .PIŠITE RAZLOČNO
- ({
PRISTANEK NE BO GLADEK! — Ian Blackwood, 15 let stari mladinski prvak Velike Britanije v vodnem smučanju, kaže svojo umetnost pri tekmah,
spačenem pohabljencu ni takoj spoznala svojega moža. šele po glasu se ji je zjasnilo, da je nesrečni pohabljenec pri vratih njen Maks. Ni padla v nezavest, tudi jokala ni. Junaško je pogoltnila čezmerno bolečino, vzela berglo iz njegovih tresočih se rok ter ga nežno vedla v hišo. Posadila ga je za mizo in šla klicat otroka, ki sta se igrala po vrtu.
Vzela je najmlajšega v naročje, starejši se ji je prijel za krilo, ter odvihrala v hišo.
“Tu sta, Maks! Hvala ti, Maks, da si se jih spomnil v
težki uri. Hvala-------čeprav
jaz nisem bila vredna”, je s skrajnimi močmi izdavila žena. Mali ji je zdrsnil iz naročja in bleda ko smrt se je sesedla možu nasproti.,
(Dalje prihodnjič.)

K
S
K
j
I AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
|	(K. S. K. J.)
| nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa S	takoj po rojstvu.
1	• izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
|	• od §590.00 do $15,000.00 posmrtnine
I • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 = • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;	{§
H • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
§ K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki. |
| Premoženje_______________________$16,300,000.00 |
| Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
| Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
S
3 Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite 1	izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. E. J.)
351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici;
IME
.»•••a..

NASLOV ......................
MESTO ..................................... j |
DRŽAVA ....................... GODE ....... I
----------------------------------------------J |
S CVETJEM SO JIH SPREJELI — Ko so se ameriški vojaki izkrcali v Qui Nhonu v Južnem Vietnamu, so jih domačini sprejeli s cvetnimi venci. V ospredju sta z venci okrašena ameriška vojaka, v ozadju pa so tovornjaki in razna vojna oprema, ki so jo zložili kar na morski obali.
ZA CEL KLOBUK — Deklici v Nassanu na Baham-skih otokih so navezali v lase toliko pentelj, da predstavljajo skupaj že kar nekak klobuček.