O samoprispevku se bomo odločali na referendumu
Po skorajpolletnih razpravah, kiso tekle vrazlič-nih fazah in oblikah v okviru Socialistične zveze de-lovnega Ijudstva in v zadnji fazi v delegacijah in de- ¦ legatskih skupščinah občin in mesta Ljubljane, je skupščina mesta na pobudo skupščin občin spre-jela sklep o razpisu referenduma za uvedbo četr-tega samoprispevka v Ljubljani. Določila je 23. no-vember 1986 kot dan, ko se bomo na najbolj demo-kratičen samoupravni način — z referendumom — odločali o sprejemu programa in načinu financira-nja objektov, ki najzagotove, da bomo imeli v Ljub-Ijani v naslednjem srednjeročnem obdobju bolj čisto okolje, bolj zdrav zrak in vodo.
Razprave o programiranih objektih, ki naj bi jih soHnancirali s samoprispevkom, pa se niso pričele šele letos. O vseh predvidenih objektih je tekla razprava že tedaj, ko smo usklajevali naše pro-grame razvoja do konca tega tisočletja in za te-koče petletno obdobje. Tako takrat kot tudi v razpravah, kaj naj se vključi v program samopri-spevka, smo ugotavljali, da vse te objekte potre-bujemo, bodisi da je potrebno z nekaterimi od-praviti posledice minulega razvoja, bodisi da gre za preventivo. Največkrat pa je sanacija pravza-prav tudi del preventive.
Že ob razpravah o srednjeročnem in dolgoroč-nemplanupaje bilo jasno povedano, da za vse ob-jekte, ki jih želimo, a tudi potrebujemo, ne bi mogli zagotoviti dovolj sredstev iz rednih virov —torejiz dohodka gospodarstva ali prek cen. Zagotavljanje sredstev samo prek teh virov bi odložilo gradnjo prepotrebnih objektov v čas po letu 1990. Zato smo po tehtnem premisleku m mestni konferenci SZDL predložili vjavno razpravo predlog, da čas gradnje objektov skrajšamo, vendar pa to lahko stohmo le, če delprograma sofinanciramo s samoprispevkom. Razprava, ki je tekla v vseh okoljih, tudi sredstva javnega obveščanja so se zlasti v zadnjem času močno vključila, je opredelila, kateri objekti naj ostanejo v programu. In tak program je v svojem sklepu o razpisu referenduma opredelila tudi Skupščina mesta Ljubljane na podlagi stališč dele-gatov vseh treh zborov.
Ob sklepanju o razpisu referenduma in programu objektov, ki naj zagotove, da bo v prihodnje naše življenje boljzdravo, so skupščine občin in mesta v celoti sprejele usmeritve, ki so bile poudarjene v javni razpravi: da moramo zagotoviti najboljše strokovne rešitve objektov, da je z družbenim in strokovnim nadzorom nujno zagotoviti najbolj racionalno rabo vseh sredstev, potrebnih za gradnjo teh objektov in da je potrebno z dosled-nim spoštovanjem predpisov zagotoviti, da v prihodnje ne bo prišlo do novih virov onesnaže-vanja okolja, zraka in vode. Ob tem smo prepriča-ni, da bo tudi zahtevani družbeniin strokovninadzor vbodoče bistveno vplivalna način dela vseh odgoL vornih.
Odločitev, da bomo združevali 1,5% svojega osebnega dohodka in s tem prispevali za bolj zdravo življenjsko okolje v našem mestu, zagotovo ni lahka v času, ko inflacija še vedno zmanjšuje vrednost osebnega dohodka. Zato sklep o razpisu
referenduma za uvedbo samoprispevka tudi opre-deljuje mejo osebnega dohodka, do katere se sa-moprispevek ne bo plačeval, da ne bi bil ogrožen življenjski standard tistih prebivalcev, ki imajo nižje prejemke. Tako smo delali tudi vpreteklih petnajstih letih, ko smo združevali sredstva samoprispevka za gradnjo objektov družbenega standarda. Zgradili smo jih 127, ki so že v uporabi, nekaj pa jih /e še v gradnji — med njimi največji — Ijubljanska porod-nišnica.
Nekateri so v javni razpravi in tudi v sredstvih javnega obveščanja trdili, da ne vedo, kako so bila porabljena sredstva dosedanjih samopri-spevkov. Mislim.datako lahkotrdesamo tisti, ki nočejo videti zgrajenih objektov, ali pa niso ho-teli prebrati številnih poročil, ki so jih skupščine dosedanjih samoprispevkov objavljale v javnih glasilih ali posebnih publikacijah.
V javni razpravi v posameznih krajevnih skupno-stih, še bolj pa prek nekaterih revijin časopisov so se oglasili tudi nasprotniki predloga, da objekte gradimo s samoprispevkom, češ daje to preživefo, da gre za dodatno obdavčenje, za »demagoške parole oblastnikov« in celo »za poskus legitimiza-cije povečanje eksploatacije delavskega razreda«.
Večji del Ljubljančanov je predlagani program ocenil pozitivno in predlagal delne spremembe. Večina Ljubljančanov se dobro zaveda, da brez samoprispevkov v preteklih petnajstih letih ne bi imeli rešenega organiziranega varstva predšol-skih otrok, osnovnih šol, varstva starejših obča-nov in zdravstvenih domov. Tudi veliko število realiziranih programov s sredstvi samoprispev-kovali s prostovoljnim delom v Sloveniji in v Ju-goslaviji dokazuje, da negre za »demagoške pa-role« in »povečanje eksploatacije delovnega človeka«, temveč smo si s samoprispevki zgra-dili tisto, kar smo in bomo potrebovali za vred-nejše življenje. Pri gradnji teh objektov pa je so-delovalo tudi veliko število delavcev, ki so si na ta način pošteno zaslužili svoj kruh — z delom in ne s praznimi besedami.
Številni strokovnjaki, ki sodelujejo in bodo še na-prejsodelovali pri pripravi projekto^ in izvedbi ob-jektov, ki so predvideni vprogramu četrtega samo-prispevka, bodo dobre rešitve in izkušnje, pridob-Ijene pri njihovi gradnji, lahko koristno uporabili tudi drugje in tako prispevali k uresničevanju tistih opre-delitev našega programa razvoja, ki poudarjajo uveljavljanje znanja, znanstvenih in inovacijjkih do-sežkov ter doseganje nove kakovosti.
Ljubljančani smo mnogokrat, ne samo takrat, kadar smo se na referendumih opredeljevali za samoprispevek, dokazali, da želimo živeti in de-lati v urejenih razmerah, dokazali, da smo pri-pravljeni s solidarnostjo reševati tudi probleme drugih, skratka — da vemo, kaj hočemo in zmo-remo.
Zato sem prepričana, da bomo na referendumu
23. novembra letos odgovorno pretehtali svojo od-
ločitevin se opredelili za hitrejši razvoi, čistejše oko-
Ije in bolj zdravo življenje.             Nuša Kerševan
predsednica Skupščine mesta Ljubljana