časopis za psihologijo in filozofijo ter za sodelovanje humanističnih ved Psihologija Pečjak, Avsec, Kobal, Kompan Erzar, 1'raper, Puklek Levpušček, Peru? Filozofija Fridl, Zore, Kerže, T6th, Žalec, Markusovič, Kotnik, Svetlič Družboslovje Cugmas, Šumi, Novak, Kotnik Recenzije Novak, Židan 240776 Anthropos leto 2001 letnik 33 številka 1-3 Psihologija Filozofija Družboslovje Recenzije ČASOPIS ZA PSIHOLOGIJO IN FILOZOFIJO TER ZA SODELOVANJE HUMANISTIČNIH VED/JOURNAL OF PSYCHOLOGY, PH1LOSPHY & FOR THE COOPERATION OF HUMANISTIC STUDIES Anthropos izhaja pod pokroviteljstvom Univerze v Ljubljani, izdaja ga Društvo psihologov Slovenije, Slovensko filozofsko društvo/Published by the Psychological Society of Slovenia and the Slovenian Philosophical Society IZDAJATELJSKI SVET/PUBL1SHING BOARD: Dr. Karin Bakračevič-Vukman, dr. Valentin Kalan, dr. Edvard Konrad, dr. Lev Kreft (predsednik f>\c\.dJChairman of the Board), dr. Vojislav Likar, dr. Janek Musek, dr. Argio Sabadin, dr. Velko S. Rus, dr. Andrej Ule, mag. Agata Zupančič ČLANI REDAKCUE/MEMBERS OF EDITORIAL BOARD: dr. Maca Jogan (sociologija/socio/ogy,). dr. Valentin Kalan (fi\ozofi}sJphilosophy), dr. Marko Kcrševan (sociologijaAocio/o^yJ, dr. Edvard Kovač {leo\og\ydJtheology), dr. Lev Kreft (l'i\ozo(iyd/philosophy), dr. Andrej Marušič (psihologij a//?/i ilosophy), dr. Viljem Mcrhar (ekonomija/ecYmomy), dr. Bogomir Novak (filozofiya/philosophy), dr. Marko Polič (p s i h olog ij a//w;yc/i ofogy,), dr. Velko S. Rus (psiho\ogi)aJpsychology), dr. Argio Sabadin (psihologij J psych o logy), dr. Cvetka Toth (fdozofiydphilosophy) MEDNARODNI UREDNIŠKI SOSVET/INTERNATIONAL ADVISORY BOARD: dr. Eugene Fauchcr (Francija/France), dr. Evgcnij Firsov (RusiyJRussia), dr. Dominique Lassarc (Francija/Franc e) dr. Mojmfr Povolny (ZDA/ USA), dr. Jaroslav Opat (Čcik JCzech Republic), dr. Alain Soubigou (Francija/France), dr. Karel M. Woschitz (Avstrij a/Austria), dr. Josef Zumr (Če.ška/Czcc/i Republic) GLAVNI UREDNIK/M/t/VAC/ZVC EDITOR: dr. Janek Musek UREDNIŠKI KOLEGU/EDITORIAL BOARD: dr. Vojan Rus, dr. Maks Tušak, dr. Franci Zore TEHNIČNA UREDNICA IN TAJNICA UREDNIŠTVA/77:CW ohranjanju notranje kohezivnosti, pri čemer lahko vsaka elita postane pomembno vozlišče v mreži socialnih interakcij. Cankarju je bilo povsem jasno, da bomo Slovenci živeli avtonomno ali pa sploh ne ^»nio preživeli. Dejal je, da smo bratje z južnimi Slovani po jeziku, a tujci po kulturi, "krati pa kulturno zelo blizu Avstrijcem, katerim pa smo tujci po jeziku. Kako najti Prostor vmes, bo zelo zahtevna naloga. Pirjevec v zgodnjih Šestdesetih letih (Rupel, 1998) ni bil najbolj srečen, ker smo Slovenci v preteklosti gojili kulturno avtonomijo kot metaforo za politično avtonomijo. Kulturno gibanje je v tem kontekstu mogoče razumeti tudi kot znamenje zavrtega narodnoobrambnega gibanja. "Bilo je preveč obrambe proti in premalo ekspanzije, da bi segli onstran sebe (Rupel, 1998). Pirjevec je pri tem opozarjal tudi na to, da kaže skrbno razlikovati med patriotizmom in nacionalizmom. In res tudi s skupinsko analitičnega vidika prepoznamo nacionalizem kot etnocentrizem, ki ni nič drugega kot patološka struktura, kot razvojna modifikacija procesa separacije in individualizacije celotnega socialnega sistema, ki se kaže v psevdoindividualizaciji, samozadostnosti. Patriotizem, za razliko od nacionalizma, namreč zahteva ne le dovoljevanje, ampak podporo specifičnim razvojnim razlikam in kooperativnost različnih in avtonomnih. Pirjevec je iskal razrešitev slovenskega narodnega vprašanja na način, ki bi podpiral hkrati nacionalno in kozmopolitsko identifikacijo. Problem je rešljiv le z integracijo antagonizmov med principom narodne pripadnosti in principom mednarodne moderne racionalizacije in funkcionalizacije. To je bilo Slovencem prezentno že dolgo pred osamosvojitvijo. Videti je torej, da so slovenski intelektualci prepoznali bližajoči se, za razvojno fazo specifični zgodovinski trenutek in si tudi naložili za fazo specifične naloge. Ko so pobudili drugo slovensko pomlad, so po mnenju Rupla, enega njenih protagonistov, vedeli, da rešitev za slovenski narod leži v vključevanju v združeno Evropsko skupnost direktno iz Ljubljane. V tej ideji tudi ni bilo niC protizakonitega. Če bi iz jugoslovanske ustave iz leta 1974 izbrisali zapise o vodilni vlogi Zveze komunistov, bi se v njej pokazala le konfederativna država z eksplicitnim principom samoodločbe in pravico do razdružitve (Rupel, 1998). Leta 1988, ko so pričela prihajati v Jugoslaviji nasprotja na površino, smo tudi slovenski psihologi imeli svoje letno posvetovanje z aktualno tematiko Psihologija in družbena kriza. Takrat sem tudi sam napovedal, da bomo v naslednjih letih doživeli bodisi močan razvojni sunek naprej, ali pa bomo zabredli v katastrofo (Praper, 1990). Sedaj lahko pogledamo nazaj. Bili smo zelo blizu katastrofi, toda zmogli smo dovolj moči, da obrnemo nov list zgodovine v spoznanju, kot pravi Musek (1994), da lahko narod realizira svojo popolno nacionalno zavest in identiteto le preko tega, da organizira svojo lastno državo in šele potem je pripravljen svobodno sodelovati in se polno udeleževati v delovanju internacionalnih ali supernacionalnih sistemov. Slovenci smo imeli veliko izkušenj z multinacionalnimi sistemi, a le malo s pozicije polne avtonomije. Opisana opažanja se izrazito skladajo z osnovnimi zakonitostmi razvojnega procesa separacije in individualizacije ter skupinskega razvojnega procesa od osnovnih predpostavk do funkcionalne delovne skupine, l isto, česar bi se Slovenci morali zavedati, je to, da smo v svojem razvojnem procesu še vedno na zelo krhkih točkah. Priča smo mnogim regresivnim tendencam. Nekatere raziskave iz 95. in 96. leta, ki jih navaja Rupel (1998), kažejo, da večina populacije fantazira o tem, kako bi močan voditelj bolj ustrezal kakor demokracija. Hkrati pa seje v tem času ponujal takšen kandidat, pa se je pri volitvah pokazal tradicionalen odpor Slovencev do vsake avtokracije. Kandidat je bil hudo poražen. Zavedati se moramo, da je kriza nacionalne identitete pri Slovencih še vedno prisotna. To je, kl jub nekolikšni ekonomski prednosti v primerjavi z ostalimi državami v tranziciji, gotovo naša pomanjkljivost. Lahko razumemo, da so psihološke meje Slovencev v Evropi neizogibno močnejše kot na primer za Britance, Francoze ali Nemce, ki postajajo Evropejci, ne da bi se jim bilo potrebno učiti tujega jezika. Logično je tudi to, da je zaradi majhnosti slovenskega teritorija in populacije, kakor tudi zaradi zgodovinskega dejstva, daje kar petina Slovencev ostala v sosednjih državah in do danes že dodobra izginila, za Slovenca predstava o svobodi prej svoboda gospodarja na svoji zemlji kakor svoboda gibanja (Rupel, 1998). V psihoanalitičnem jeziku lahko rečemo tudi, da nas bolj definira pojem "obstajati" (being - po Winnicottu) kakor pojem "delovati" (doing). V teh okvirih lahko najdemo razlago za strah, da bodo Evropejci pokupili slovensko zemljo, kakor tudi pojasnilo za odpor do tega, da bi cerkvi vračali premoženje v naravi. V zgodovinski zavesti Slovencev je izguba zemlje pomenila izgubo nacionalne identitete. Tukaj najdemo razloge, zakaj Slovenci razmišljamo o Evropi na način, na kakršnega so drugi razmišljali pred petdesetimi leti. Meje, kot jih mi postavljamo, so prepogosto bariere za zaščito slovenske posebnosti in neodvisnosti in premalokdaj priložnost za vzpostavljanje odnosov in interakcije med samostojnimi. Toda, kot je v psihoanalizi znano, ne more biti sekundarnega procesa brez predhodnega primarnega procesa, in kaže, da tudi ne more biti pozitivne svobode brez predhodne negativne svobode. Tako tudi ni resničnega sodelovanja brez predhodne indivi-dualizacije. Dobili smo bitko za zagotovitev obstoja naroda in uspeli smo organizirati samostojno državo. Sedaj nas čaka razvojna naloga oblikovanja kulture in civilizacije integracije in sodelovanja. To pa moramo pričeti z notranjo diferenciacijo in indivi-dualizacijo, z razvojem avtonomije različnih regij, elit in drugih mikrosistemov, do posameznika. Obstaja nekaj možnosti kompulzivne repeticije. Sedaj je naša prestolnica Ljubljana in iz naših vrst izvoljeni predstavniki institucij naše države sedijo tukaj, za vogalom. Problematično je preklinjati lastno državo in pljuvati po voditeljih, ki smo jih sami izvolili. To bi pomenilo, da sprejemamo nazaj slabe dele sebe, ki smo se jih poskušali s pomočjo projekcije znebiti. Tako bi zopet nastali problemi s tem, kako obdržati 0 sebi dovolj dobre predstave. Opažen in zastrašujoč porast samodestruktivnega vedenja v zadnjih letih je morda eden od aspektov takšnega procesa. Lahko bi se zgodilo, da pričnemo uporabljati predstave o evropski administraciji po starem vzorcu, da postane Bruselj grešni kozel za pozunanjanje naših notranjih destruktivnih vsebin. Seveda tudi Prebivalci drugih evropskih držav niso cepljeni proti tej bolezni. Tako so ponovne cepitve in preštevanja stalna nevarnost. Tisto, kar potrebujemo Slovenci v tem trenutku, sta čas in naklonjena podpora za notranjo rast, diferenciacijo in individualizacijo prek •očk odvisnosti in kontraodvisnosti, onstran funkcioniranja po temeljnih predpostavkah, do nivoja funkcionalnega delovnega sistema. Šaljiva interpretacija Slovenije kot Slwve-"ijc, ki se jc pojavila v ZDA, ni brez resnega opozorila, toda vsak razvojni proces zahteva svoj čas. Tudi Evropska skupnost bi morala upoštevati spoznanja, da lahko države kandidatke izpeljejo razvojne naloge le znotraj dobre interakcije, kakor tudi otrok izpelje svoj razvoj avtonomije znotraj družine. Pri tem je pomembna tudi zunanja stvarnost, da smo Slovenci skupaj s Hrvati na samem robu trčenja civilizacij - katoliške. Pravoslavne in islama (Huntington, 1996). S preskokom na nivo organizirane samostojne države smo si Slovenci ustvarili možnosti, da končno presežemo transgeneracijsko utirjen odnos do avtoritete države in oblasti, da opustimo kontraodvisno vztrajanje pri negativni svobodi in prek resnične avtonomije, prek pozitivne svobode sprejmemo odgovornost za sožitje. VIRI "'on. W (1959), Experiences in Groups. New York: Basic Books. Freud, A. (1963), Hie Concept of Developmental Lines - The Psychoanalytic Study of the Child, 13: 92-124, New York: International Universities Press, "untington. S P. (19%). The Clash of Civilizations and the Remaking of World Order New York: Simon & Schuster. Kovačev, A N (1996), Identiteta med individualizacijo in kolcktivizacijo. Psihološka obzorja (Horizons of Psychology), Vol. 5, No. 3, (p. 49-68). Kovačev. A. N. (1997), Nacionalna identiteta in slovenski avtostereotip. Psihološka obzorja (Horizons of Psychology), Vol. 6, No. 4, (p. 49-64). Mahler, M., Pine. F., Bergman, A. (1975), The Psychological Birth of Human Infant. London: Hutchinson of London. Musek, J. (1994), Psihološki portret Slovencev. Ljubljana: Znanstveno publicistično središče. Pisani, R. (1998), The Great Mother and the Great Father Archetype in the Median Group. Presented at the 13"' International Congress of Group Psychotherapy, London. Praper, P. (1990), Mentalno higienski vidiki družbene krize. Posvetovanje psihologov Slovenije, Ljubljana: Društvo psihologov Slovenije (215-220). Praper, P. (1995), Tako majhen, pa že nervozen!'' Zmote in resnica o nevrozi pri otroku. Nova Gorica: Educa. Prunk, J (1998), Kratka zgodovina Slovenije. Ljubljana: Založba Grad Rupel, D. (1998), Svoboda proti državi. Ljubljana: Znanstvena knjižnica FDV izvirni znanstveni članek UDK 159.922.8 Razvoj vedenjske avtonomije mladostnikov v odnosu do staršev in vrstnikov M ELITA PUKLEK LEVPUŠČEK Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek :a psihologijo, Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana IZVLEČEK Pridobivanje samoregulacije vedenja predstavlja pomembno področje mladost-nikovega psihološkega osamosvajanja. V članku proučujemo vprašanje, katera so tista vedenjska področja, na katerih mladostniki želijo in tudi dejansko samostojno odločajo, na katerih pa se kaže vpliv starševskega nadzora in vrstnikov v obliki posnemanja njihovega vedenja. V vzorcu je sodelovalo 108 mlajših mladostnikov, starih 12 do 15 let, in 104 starejši mladostniki, stari 15 do 18 let. Mladostniki so izpolnjevali Vprašalnik odločanja na področju vedenja. Rezultati so pokazali, da mladostniki želijo in tudi dejansko samostojno odločajo zlasti o svojem zunanjem videzu ter o prijateljskih in intimnih odnosih. Medsebojno dogovarjanje s starši je prisotno predvsem pri sprejemanju odločitev, ki so pomembne za prihodnost, izrabi prostega časa ter porabi denarja. Skoraj zanemarljiv je odstotek adolescentov, ki priznavajo legitimnost starševske avtoritete pri odločanju o njihovem vedenju. Starejši mladostniki v večji meri sprejemajo samostojne odločitve kot mlajši mladostniki. Rezultati so tudi pokazali, da se vrstniški vplivi (vsaj po poročanju mladostnikov) kažejo le na specifičnih področjih odločanja. Težnja po samostojnem odločanju se generalizira na odnose z različnimi pomembnimi drugimi, tako s starši kot z vrstniki. Ključne besede: vedenjska avtonomija, starši, vrstniki, adolescenca ABSTRACT 1HE DEVELOPMENT OF HEIIAVIOURAL INDIVIDUATION OF ADOLESCENTS IN RELATION TO PARENTS AND PEERS The acquisition of behavioural self-regulation represents important aspect of adolescent's psychological individuation. In the article we try to detect the issues where adolescents are free to make a personal decision and the issues where the influence of peers and parental control are noticeable. 108 younger adolescents (aged between 12 and 15) and 104 older adolescents (aged between 15 and 18) participated in the study. They filled in the questionnaire of behavioural decisionmaking. The results showed that the adolescents wanted to and at the same time had an opportunity to decide on issues like personal appearance, relations with peers and intimate relationship. Adolescents agreed that making compromise with parents is the best way of decision-making in only minor issues like making decisions which are important for the future, how to spend free time and how to spend money. A negligible number of adolescents accepts the legitimity of parental authority in making decisions about their behaviour. The possibility of adolescent choice increased significantly with age. The results also showed that the influence of peers is evident only in the specific domains of adolescent decision-making. A tendency to be autonomous is generalised across relations with different important others (parents, peers). Key words: behavioural autonomy, parents, peers, adolescence Proces psihološkega osamosvajanja v adolescenci Psihološko osamosvajanje predstavlja pomembno razvojno nalogo v adolescenci. Mladostnik pridobiva vse večjo avtonomijo od socialnega okolja, ki se izraža v razvijanju voljne aktivnosti, prevzemanju nadzora nad lastnim vedenjem in odločanjem, v izgradnji neodvisnih predstav o sebi ter lastnega sistema vrednot in prepričanj ter v iskanju notranjih virov za potrjevanje lastne vrednosti. Hkrati psihološko osamosvajanje predstavlja proces izgrajevanja odnosa soodvisnosti s pomembnimi drugimi na kvalitativno novih ravneh v skladu z razvojnim napredkom posameznika. Psihološko osamosvajanje se tako dogaja na dveh nivojih: - na intrapsihičnem nivoju predstavlja vzpostavljanje samoregulacije na področju vedenja, vrednot, samovrednotenja, odločanja in zmožnosti skrbeti zase (Ryan in Lynch, 1989) ter osvobajanje od infantilnih objektnih vezi in izgrajevanje jasnega občutka lastne različnosti od drugih (Josselson, 1980); - na nivoju medosebnih odnosov predstavlja reorganizacijo odnosa s pomembnimi drugimi v smeri simetrične in bolj zrele povezanosti (Gavazzi in Sabatelli, 1990). Proces osamosvajanja v odnosu s pomembnimi drugimi zahteva, da se odnos razvija v smeri večje kooperativnosti, enakosti in vzajemnosti, kar lahko pričakujemo le v dobro diferenciranih sistemih. Za dobro diferenciran družinski sistem je npr. značilno, da se člani pozitivno odzivajo na spreminjajoče se razvojne zahteve svojih članov. Posameznik v takšnih družinah ima pravico razmišljati, čutiti in delovati neodvisno od drugih družinskih Članov (Crespi in Sabatelli, 1997). Obenem je v dobro diferenciranem sistemu še vedno prisotno spoštovanje pravic drugih družinskih članov, ohranjanje pozitivne emocionalne povezanosti ter iskanje kompromisov, ko so perspektive in potrebe družinskih članov različne. Težnja po vedenjski avtonomiji predstavlja področje psihološkega osamosvajanja, ki se izrazi v zgodnjih obdobjih adolescence in predstavlja najbolj manifestni izziv obstoječim odnosom med mladostnikom in starši. V ospredje namreč stopi mladost-nikova težnja po sprejemanju samostojnih odločitev na različnih področjih svojega življenja: na področju zunanjega videza, interesov, izrabe prostega časa, odnosov z vrstniki, intimnih odnosov, učenja in izobraževanja, fizičnega gibanja, osebne izbire aktivnosti, finančne neodvisnosti idr. Naraščanje želje po samostojnem odločanju je rezultat več dejavnikov: mladostnik postaja li/.ično vse bolj podoben odraslemu, abstraktno mišljenje in sklepanje omogoča mladostnikovo boljše predvidevanje, hkrati pa tudi spraševanje o pravilnosti odločitev odraslih, mladostnik preživlja vse več časa v vrstniških skupinah, kjer so odnosi simetrični, in skuša to svojo izkušnjo iz vrstniške skupine prenesti na odnose s starši, nenazadnje pa mladostnika vodi k samostojnemu odločanju tudi socialni imperativ prevzemanja odgovornosti in vlog odraslih. Področja samostojnega odločanja in skupnega dogovarjanja s starši Način vzpostavljanja starostno primernega ravnotežja med mladostnikovo samostojnostjo ter starševskim vodenjem, nadzorom in ohranjanjem pozitivne emocionalne povezanosti z mladostnikom predstavlja pomembno starševsko spretnost (Silver-berg in Gondoli. 1996). Zlasti v obdobju zgodnje in srednje adolescence starši in mladostnik različno postavljajo mejo med kontrolo staršev in samostojnimi odločitvami mladostnika, zato so nesoglasja v teh obdobjih tako rekoč neizbežna. Starši, ki so naklonjeni tnladostnikovemu osamosvajanju na področju odločanja, so ponavadi pripravljeni na pogajanja in sklepanje kompromisov, sčasoma pa omejitve tudi vse bolj opuščajo. Primerno uravnoteževanje starševske kontrole in dopuščanja samostojnosti tako pozitivno doprinašajo k mladostnikovemu zaupanju v lastno vrednost in kompe-tentnost, k sprejemanju življenjskih odgovornosti, k večji odpornosti do vrstniškega Pritiska in celo k večji skladnosti s starševskimi stališči in vrednotami v kasnejših letih (Silvcrberg in Gondoli, 1996). V mnogih raziskavah zasledimo pomembno povezanost med starševskim spodbujanjem mladostnikove diferenciacije in avtonomnega občutka sebe ter pozitivnimi razvojnimi izidi, kot so razvoj identitete, zmožnost prevzemanja perspektive drugega, višji nivoji razvoja ega ter pozitivno samovrednotenje (Allen in Hauser, 1996; Allen, Hauser, Bell in O'Connor, 1994; Grotevant in Cooper, 1986). VeČina raziskav o vedenjski avtonomiji je bila izvedena na vzorcih severnoameriških in zahodnoevropskih mladostnikov. Tako npr. Bosnia s sodelavci (1996) na vzorcu 13- do 15-letnih italijanskih mladostnikov ugotavlja, da mladostniki zahtevajo samostojno odločanje zlasti na področjih zunanjega videza, načina oblačenja, izbire Prijateljev, izbire hobijev in šolskih obveznosti (npr. pisanje domače naloge). Visok odstotek mladostnikov (nad 70%) je tudi poročal, da samostojno odločajo o vedenjih, kot so kajenje, pitje alkohola, poraba žepnine in ura odhoda v posteljo, čeprav pri tem večina staršev skuša postavljati pravila in omejitve. Mladostniki so priznavali starševsko avtoriteto zlasti pri odločanju, kdaj priti domov v večernih urah. V raziskavi se je izkazalo, da so le redka tista področja odločanja, na katerih adolescenti poročajo o kon-fiktnosti s starši. Največ mladostnikov (še vedno manj kot polovica) je poročalo, da se Pogosto prepirajo s starši glede odločitev, kot so čas prihoda domov v večernih urah, izhodi s prijatelji (konflikta značilna predvsem za družine 15-letnikov), gospodinjska opravila ter pisanje domačih nalog. V slovenskem prostoru imamo nekatere reprezentativne študije slovenske mladine, ki med drugim ugotavljajo značilnosti in kvaliteto odnosa mladostnikov s starši in vrstniki ter njihova stališča do lastne življenjske poti (Nastran Ule, 1996; Ule in Miheljak. 1995; Ule in sodelavke, 2000). V omenjenih raziskavah avtorji predstavljajo sociološki pogled na sodobno pojmovanje adolescence in odraščanja. Generacijska Posebnost mladine v devetdesetih letih dvajsetega stoletja naj bi se ukinjala prav zaradi povečane harmonije in kongrucntnosti s starševskimi vrednotami in medgeneracijskega sodelovanja pri sprejemanju vedenjskih odločitev. Prav tako naj bi se klasični kriteriji osamosvajanja mladih na področju osebne avtonomije pomaknili v zgodnjo adolescenco 1,1 celo v otroštvo, ekonomski in družbeni kriteriji odraslosti pa v pozna dvajseta leta. V raziskavi Mladina 98' na slovenskih osmošolcih ter v raziskavi Mladina 93' na slovenskih srednješolcih (Ule in sodelavke, 2000) najdemo podatek, da so slovenski adolescenti postavili starostne meje, kot so prvič se zaljubiti, prvič se napiti, sam odločati o svojem videzu, prvič špricati šolo, prvič kaditi, prvič iti v diskotek, v čas zadnjih razredov osnovne šole (med 12. in 15. letom). Ekonomske in družbene kriterije odraščanja, kot so prvič se zaposliti, postati oče/mati, poročiti se, pa so adolescenti postavili v čas po dvajsetem letu starosti (med 21. in 27. letom). Mladostniki torej pričakujejo svobodo odločanja zlasti na področju svojih vsakodnevnih aktivnosti, zunanjega videza in odnosov s pomembnimi drugimi izven družine (ta zahteva narašča s starostjo mladostnika). To so tudi področja, na katerih starši najprej "rahljajo" kontrolo vedenja. Področja, na katerih mladostniki priznavajo legitimnost starševske kontrole, so vezana predvsem na moralno in normativno vedenje. Pri tem verjetno starši v največji meri uveljavljajo enostransko avtoriteto ali zahtevajo vsaj skupno dogovarjanje. Zlasti v srednji adolescenci so lahko na teh področjih (npr. izhodi s prijatelji, čas prihoda domov v večernih urah) zaradi različnih perspektiv tudi konllikti pogostejši (Bosnia in sodelavci, 1996). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kako slovenski mladostniki razmišljajo o odločitvah na področju vedenja, t.j. za katera svoja vedenja in aktivnosti zahtevajo samostojnost, za katere odločitve priznavajo, da zahtevajo dogovarjanje in sklepanje kompromisov s starši, na katerih področjih še vedno priznavajo legitimnost starševske kontrole. Prav tako nas je zanimala skladnost med želeno in dejansko možnostjo odločanja. Domnevamo, da je težnja po samostojnem odločanju prisotna na različnih vedenjskih področjih, zlasti na tistih, ki se nanašajo na adolescentove odločitve v zvezi z zunanjim videzom, odnosi z vrstniki, učenjem in intimnimi odnosi. Mladostniki verjetno tudi na drugih vedenjskih področjih ne želijo enosmernega starševskega odločanja, pristajajo kvečjemu na dogovarjanje s starši, predvsem pri tveganih vedenjih ali odločitvah, ki so pomembne za prihodnost. V skladu s sodobnimi pojmovanji o normativno harmoničnem odnosu med starši in mladostnikom (Kimmel in Weiner, 1995) predpostavljamo visok odstotek mladostnikov (vsaj dve tretjini), ki poročajo o dejanski možnosti samostojnega odločanja ali soudeležbe pri odločanju na večini vedenjskih področij. Kljub temu je verjetno, da bo diskrepanca med želeno in dejansko možnostjo odločanja še vedno pomembna. Predpostavljamo tudi, da se v starejših skupinah mladostnikov težnja po samostojnem odločanju izraža v večji meri kot v mlajših skupinah, prav tako je ta težnja v večji meri zadovoljena v starejših kot v mlajših skupinah. Vloga vrstnikov nasproti vlogi staršev pri sprejemanju mladostnikovih odločitev Prehod v adolescenco pomeni spremembo v razmerju preživljanja prostega časa z družino in z vrstniki. Mladostnik preživi več časa z vrstniki (vsaj tretjino budnega časa), hkrati pa tudi širi svoje aktivnosti izven doma. Primarni socialni kontekst druženja in zaupnosti ne predstavljajo več v tolikšni meri kot v prejšnjih obdobjih starši, ampak prijatelji. Prijateljstvo postane v adolescenci pomembna vrednota. Youniss in Smollar (1985) sta na vzorcu več kot tisoč mladostnike , a.arih med 12 in 19 let, odkrivala velik pomen prijateljev za mladostnika. Tako je np,. kar 94% mladostnikov pritrdilo, da imajo vsaj enega prijatelja, ki jim veliko pomeni. 70'/r mladostnikov je pritrdilo, da najdejo pri svojih bližnjih prijateljih več razumevanja kot pri starših. Prav tolikšen odstotek mladostnikov je poročal, da so se v življenju naučili več od prijateljev kot od staršev. V sodobnem raziskovanju mladostnikovih najpomembnejših socialnih skupin - staršev in vrstnikov - prevladuje prepričanje, da odnosi s starši in vrstniki nikakor niso medsebojno izključujoči. Oba socialna sistema sta prej komplementarna kot kompetitivna (Laursen, 1996). Kongruentnost med mikrosistemoma. t.j. mladostnikovo aktivno udej-stvovanje v vrstniški skupini ter hkratna dobra komunikacija in povezanost s starši, predstavlja tudi večjo možnost za mladostnikov zdrav psihosocialni razvoj (Barber in Olsen, 1997; Kirchler, Palmonari in Pombeni, 1993; Laursen, 1996; Muuss, 1988). Hkrati pa sodobne raziskave na slovenskih mladostnikih opozarjajo, da niso prijatelji tisti, ki so adolescentove vodilne podporne osebe, ampak imajo to vlogo še vedno starši (predvsem mame). M. Ule (1996) navaja podatek, da skoraj polovica dijakov in študentov popolnoma zaupa staršem, le odstotek mladostnikov je bilo takšnih, ki staršem sploh ne zaupajo. Prijatelji kot osebe, ki jim mladostniki popolnoma zaupajo, so šele na drugem (pri študentih) oziroma tretjem mestu (pri dijakih za sorojenci). V raziskavi na slovenskih osmošolcih M. Ule s sodelavkami (2000) ugotavlja, da so osebe, ki jih mladostnik izbira v kritičnih življenjskih situacijah, različne, še vedno pa v povprečju starši ohranjajo osrednjo podporno vlogo. Tako je med različnimi osebami, ki bi jih mladostnik prosil za pomoč (dekle/fant, šolski svetovalni delavec, prijatelj/ica, mati, sorojenec, učitelj, sorodnik, oče, nihče), bila mama (ne pa tudi oče!) tista, h kateri bi se mladostniki v največji meri obrnili po pomoč v primeru neuspešnosti v šoli, pomembne življenjske odločitve, problemov z učenjem, nasveta glede nadaljnjega šolanja in situacije hude življenjske stiske. Po drugi strani so prijatelji tisti, s katerimi mladostniki v največji meri delijo svoja občutja sreče, žalosti in zaljubljenosti, jim zaupajo svoja intimna občutja in se k njim zatečejo, ko si želijo zabave in razvedrila. V splošnem seje izkazalo, da so mama in prijatelji najpomembnejše podporne osebe adolescenta, v določenih primerih pa tudi romantični partner. Tako je pod vprašaj postavljena klasična psihoanalitična predpostavka o vrstnikih kot o pomembnih prehodnih osebah, s pomočjo katerih adolescent kompenzira infantilno navezanost na starše in razočaranje zaradi starševske deidealizacije (npr. Blos, 1967; Steinberg in Silverberg, 1986). V raziskavi nas je tako zanimalo, v kolikšni meri predstavljajo vrstniki vzor pri sprejemanju mladostnikovih odločitev glede svojega vedenja. Vpliv vrstnikov predpostavljamo predvsem na področju zunanjega videza, uravnavanja odnosov z vrstniki in uživanja škodljivih substanc. Prav tako nas je zanimalo, ali mladostnikova težnja po samostojnem odločanju (brez starševskega nadzora) vodi v večjo konformnost vrstniškemu pritisku ali se težnja po samoregulaciji generalizira na odnose v različnih socialnih sistemih. V skladu z zgoraj omenjeno kongruentnostjo med starševskim in Vstniškim mikrosistemom predpostavljamo, da sta težnji po samostojnosti v odnosu s starši in vrstniki pozitivno povezani. metoda Udeleženci V vzorcu je sodelovalo 108 mlajših mladostnikov, 54 fantov, 54 deklet, starih 12 do 15 let. Vzorec mlajših mladostnikov predstavljajo učenci šestih, sedmih in osmih razredov iz ene ljubljanske in ene vaške osnovne šole blizu Ljubljane. Vzorec starejših mladostnikov predstavljajo 104 mladostniki, 54 deklet in 50 fantov v starosti od 15 do 18 let. Starejše mladostnike so testirali študenti v sklopu vaj predmeta Psihologija za učitelje in prihajajo iz različnih slovenskih krajev. Vsi starejši mladostniki, udeleženi v raziskavi, so bili srednješolci. Pripomočki Vprašalnik odločanja na področju vedenja (VOPV) je bil konstruiran za namen Pričujoče raziskave (Puklek, 2001). Zajema 24 vedenjskih področij, kot so odnosi v šoli, °dnosi z vrstniki, romantični odnosi, šolske obveznosti, zunanji videz, prihodi domov, prosti čas, gospodinjska opravila, uživanje alkohola in kajenje. Vprašalnik ima dve verziji: VOPV-starši in VOPV-vrstniki. VOPV-starši vsebuje 24 vedenjskih področij, za katera mladostnik označi: • ali bi moral pri svojih letih o navedenem področju odločati sam-a (0), skupaj s starši (1) ali bi moral-a ubogati starše (2); • ali o navedenem področju resnično odloča sam-a (0), skupaj s starši (1), uboga starše (2) ali bi starši želeli na vsak način odločati (3); • v kolikšni meri se mu zdi pomembno, da o navedenem področju odloča pri svojih letih samostojno brez starševskega nadzora (1-nikakor se mi ne zdi pomembno, 2-ne zdi se mi pomembno, 3-ne morem se odločiti, 4-zdi se mi pomembno, 5-zdi se mi izredno pomembno). Cronbachov koeficient alfa je za odgovore na to vprašanje znašal a = 0,91. VOPV-vrstniki vsebuje 24 vedenjskih področij (enakih kot v VOPV-starši), za katera mladostnik označi: • ali se o navedenem področju posvetuje s prijatelji/prijateljicami /DA-NE (a = 0,80); • ali se poskuša na navedenem področju obnašati tako kot mladi njegovih let /DA, NE, VČASIH (a = 0,90); • v kolikšni meri se mu zdi pomembno, da o navedenem področju odloča pri svojih letih samostojno brez posvetovanja s prijatelji/prijateljicami in posnemanja mladih njegovih let /1-nikakor se mi ne zdi pomembno, 2-ne zdi se mi pomembno, 3-ne morem se odločiti, 4-zdi se mi pomembno, 5-zdi se mi izredno pomembno (a = 0,92). Postopek Preizkušnja z vprašalniki je bila izvedena skupinsko v skupini mlajših mladostnikov in individualno v skupini starejših mladostnikov. Mlajši mladostniki so izpolnjevali vprašalnike v času prostih ur ("suplenc"), starejše mladostnike so izbrali študentje sami. Po predhodnem dogovoru z avtorico raziskave glede navodil mladostnikom in kontrole izpolnjevanja vprašalnikov so študentje individualno testirali izbrane mladostnike. Pri analizi rezultatov smo uporabljali statistične postopke osnovne deskriptivne statistike, hi-kvadrat test, t-tesi in korelacijsko analizo. REZULTATI Tabela 1 prikazuje odstotke odgovorov mlajših in starejših mladostnikov na različna vprašanja o samostojnem odločanju na področju vedenja in o vplivih staršev in vrstnikov na odločanje. Tabela 1: Odstotki odgovorov mladostnikov o odločanju na področju vedenja: mlajša in starejša skupina_ bi moral-a odločati skupaj starši skupaj starši starši bi sam s starši sami sam s starši sami želeli da nc da Zunanji vide/. oblačenje 83.3/86.5 15,7/13,5 0,9/0.0 70,3/79,6 22,8/17,5 3.0/0.0 4,0/2,9 45.1/45,6 19,6/21.4 36,3/32 pričeska 78.2/93,3 17,8/6,7 4.0/0.0 65.0/80,6 28.0/12.6 5,0/2,9 2.0/3.9 29,4/49,5 43,1/43,7 27.5/24,3 barva las 67.0/83,6 22.0/14.4 11.0/1,9 47.9/69.9 28.6/16.5 15.3/3.9 8,2/9,7 22.8/45.6 62.0/59,2 19.0/13,6 uporaba kozmetič 74,0/80.4 14,0/18.6 12,0/1.0 60.6/85,0 21,2/12,0 13.1/1.0 5.1/2,0 36.4/34.0 56,1/54.4 25,5/19.4 pripomočkov 1'čcnje in odnosi v Soli učenje (kdaj in 66.3/89.3 24,7/6.8 8.9/3.9 53,0/65.4 28,0/17,3 12.0/4,8 7,0/12,5 34,7/20,4 64.0/63.4 18.0/7.9 koliko časa) domača naloga 75.2/91,2 18.8/5.9 5,9/2,9 65.0/74,2 23.0/12,9 4.0/4,9 8,0/7,9 26.0/6,8 64.0/78.4 23.0/4,9 (kdaj) aspiracije na 48.5/59,2 40.6/38.8 10.9/1.9 42.0/57.7 37.0/28.8 11.0/4.8 10.0/8,7 58.8/35,9 56.4/63,7 22,8/7,8 področju ocen izbira Sole ali 41.6/60.6 50,5/38,5 7,9/1.0 39.0/53.4 45,0/41,7 8,0/3,9 8,0/1,0 73,8/55.4 61,0/76,5 20,0/3,9 poklica reSevanje spora z 39,6/30,4 43,6/64,7 16,8/4.9 43,9/28,1 35,7/59,2 13,3/11,6 7,1/1.0 66,0/69,9 58,4/45,1 13,9/15,7 učiteljem reševanje spora s 75.0/80.8 20.0/19,2 5.0/0.0 70,7/77,7 20,2/21,3 5.1/1,0 4.0/0,0 58,2/82,5 44.4/35.6 23,2/19.8 sošolci Svobodi fizičnega K'banja iM btraba pr ostega časa uia večernega 19.6/20,4 66,7/67 13,7/12,6 13,1/16.3 48.5/42,3 31,3/27.9 7,1/13,5 48,5/48.5 41,2/31.4 34,3/35.3 prihoda domov "ra prihoda domov 50.5/57,8 37,6/31.4 11.9/10.8 36.7/54.4 42.8/29,1 13,3/8.7 7.1/7,8 31,7/22,5 63.0/55.4 15,0/16,8 iz Sole večerni i/Jiod s 41.6/56.7 46.5/39,4 11,9/3.8 26,3/40,2 48.5/42,2 16,2/7,8 9,1/9,8 68.3/86.3 47,5/22,8 29,7/49.5 Prijatelji 5 kom preživeli 46,5/53,4 49,5/44.7 4,0/1.9 29,3/37,6 53,5/45,5 11.1/6,9 6,1 /9,9 49.0/61,2 58.6/45.6 26.3/23.3 Prosti čas Počitnice s prijatelji 27,0/35,3 59.0/63,7 14,0/1,0 19,2/17.8 49,5/47,5 24,2/22.8 7.1/11,9 51.5/79.6 49,5/29.4 28,3/35,3 Odnosi z vrstniki izbira vrstnikov za 63,4/83.6 27,7/13,5 8.9/2,9 59,0/78.8 25.0/14.4 8.0/1,0 8,0/5.8 41,0/46.1 56,6/54.4 23,2/13.9 dniienje reševanje »pora s 77.0/77,7 19,0/22.3 4,0/0,0 67,7/86,3 19.2/13.7 9,1/0,0 4,0/0,0 53.5/77.7 55.6/29.4 22,2/23,5 prijatelji ■ntlmnl odnosi odločitev za 85,0/94,2 11.0/5.8 4.0/0,0 74,5/89,1 16.3/4,0 5,1/1,0 4.1/5.9 43,0/40.8 55,0/61,4 26.0/12.9 romantično zvezo odločitev za prvi 72.2/87.4 15,5/10.7 12.4/1.9 63.9/84.8 21,6/6,1 9.3/3,0 5,1/6,1 30,3/42,7 70,7/68,0 18.2/17,5 •Polni odnos Zdravju Škodljive navade P'ljc alkohol« 38,8/68,0 32,6/17.5 28,6/14.6 32,6/68.0 27,6/12,0 26,5/6.0 13.3/14.0 36,4/44,7 72.4/43,1 17.3/20,6 kajenje 52.0/72.8 23,5/13,6 24,5/13.6 42,8/65.5 19,4/11.1 25,5/9,1 12,2/14,1 26,0/33,0 79,8/63,1 14.1/12,6 Gospodinjska "Pravilu Poipravljanjc »obe 68,0/74.7 21.0/20.4 11.0/4.8 55,6/46,5 24,2/25.7 12,1/14,8 8,1/12,9 16,2/2,9 62.9/71,6 16,5/6,9 1'"anfno "dlnfanje Poraba lepninc 62,4/76.5 30,7/19,6 6,9/3.9 56,6/63,7 29,3/28.4 5.1/2,0 9,1/5,9 38.0/26,2 62.2/63.1 23.5/12,6 Mmosiojni nakupi 52.5/65.0 37.4/34,0 10.1/1.0 37,4/66.3 42,4/30,7 10,1/2,0 10.1/1,0 35,7/41,7 53,1/51,0 22,4/21,6 (npr oblačil) ill|vpiečni «ul«i„i„L 58.5/69,9 31,2/26.1 10.3/3.8 48,8/62,0 31,5/24,7 12,4/6,3 7.3/7,0 42,5/45,8 56.5/51.4 22,8/18,7 resnično odločaS posvet s prijatelji prilagodi obnašanje (>l» < 0,05), oblika pričeske CX.]^ = 8,80, p < 0,05), barva las C£*3) = 14.42, p < 0,01), uporaba kozmetičnih pripomočkov (£23) = 18,33, p < 0,001), izbira vrstnikov za druženje (x~0) = 11.91, p < 0,01), ukrepi v primeru spora s prijatelji (£23) = 16.56, p < 0,001), odločanje za romantično zvezo (,£23) = 12,00, p < 0,01), odločanje za spolni odnos Ct23) = 14.72,p < 0,01), pitje alkohola (^23) = 31,25, p < 0,001), kajenje (^23) = 14.75, p < 0,01), samostojni nakupi (^23) = 22.99, p < 0,001). Na vseh omenjenih področjih je možnost samostojnega odločanja v pomembno večji meri prisotna pri starejših mladostnikih. Na nekaterih vedenjskih področjih ne prihaja do razlik med dvema starostnima skupinama glede odločanja, kljub temu je na teh področjih pri obeh starostnih skupinah opaziti visok odstotek mladostnikov, ki lahko o vedenju sami odločajo, npr. o načinu oblačenja ali času pisanja domače naloge. Na nekaterih vedenjskih področjih pa je (v primerjavi z načinom odgovarjanja na drugih vedenjskih področjih) opaziti, da tako mlajši kot starejši mladostniki poročajo o skupnem dogovarjanju s starši. To so področja, kot so: prihodi domov v večernih urah, večerni izhodi s prijatelji, čas prihoda domov iz šole, s kom preživeti prosti čas (s prijatelji ali s starši) in odločitev za samostojne počitnice s prijatelji. Povprečen odstotek odgovorov "da" na vprašanje o tem, ali se o navedenih vedenjih mladostnik posvetuje s prijatelji, kaže, daje takšnih nekaj manj kot polovica mlajših in starejših mladostnikov. Mlajši mladostniki se s prijatelji posvetujejo zlasti o poklicnem odločanju, o večernih izhodih, o ukrepih v primeru spora z učiteljem in s sošolci ter glede učnih aspiracij. Nekaj več kot polovica mlajših adolescentov je v povprečju prepričanih, da so pri odločanju za neko vedenje avtonomni in se ne podrejajo vrstniškemu pritisku. Področja odločanja o zunanjem videzu, večernih prihodih domov in razreševanju konfliktov s sošolci so tista, na katerih mlajši adolescenti večinoma priznavajo, da občasno ali pogosto posnemajo svoje vrstnike. Starejši adolescenti se s svojimi prijatelji posvetujejo zlasti glede večernih izhodov, o reševanju sporov s sošolci ali s prijatelji ter o odločanju za samostojne počitnice s prijatelji. Polovica starejših mladostnikov v povprečju priznava, da svoje vedenjske odločitve občasno ali pogosto prilagajajo pričakovanjem vrstnikov. To so zlasti področja: način oblačenja, odločanje o večernih izhodih in prihodih domov, ukrepanje v primeru spora s sošolci ali s prijatelji, pitje alkohola in odločitev za samostojne počitnice. Pomembnost samostojnega odločanja brez starševskega nadzora je pozitivno povezana s pripisovanjem pomembnosti samostojnega odločanja brez posvetovanja s prijatelji, tako pri mlajših (r = 0,40, p < 0,01) kot pri starejših mladostnikih (r = 0,70, p < 0,001). Razprava V raziskavi smo skušali odgovoriti na nekatera vprašanja v zvezi z mladost-nikovim osamosvajanjem na področju vedenjskih odločitev. Potrdili smo hipotezo o dominantnosti mladostnikove težnje po samostojnem odločanju na različnih vedenjskih Področjih. Le redka so tista področja, na katerih večina mladostnikov opredeljuje medsebojno dogovarjanje s starši kot želeni ali dejanski način sprejemanja odločitev, skoraj zanemarljiv pa je odstotek adolescentov, ki priznavajo legitimnost starševske avtoritete pri odločanju o njihovem vedenju. Mladostniki želijo samostojno odločati '■lasti na področjih, kot so zunanji videz, tempo učenja, odnosi z vrstniki, intimni odnosi 'er poraba žepnine. Diskrepanca med želeno in dejansko možnostjo odločanja je pri obeh skupinah mladostnikov pomembna. Kljub temu je odstotek mladostnikov, ki poročajo, da o nekem vedenju odločajo sami, brez kakršnekoli kontrole staršev, na mnogih področjih visok. Pri obeh skupinah mladostnikov so to zlasti področja samostojnega odločanja glede oblačenja, oblike pričeske, reševanja sporov z vrstniki ter odločanja za intimne odnose. Hkrati se nobeno vedenjsko področje ni izkazalo kot dominantna domena starševske kontrole. Mladostniki poleg samostojnega odločanja pristajajo kvečjemu na skupno dogovarjanje s starši, zlasti na področjih, kot so odločitve, pomembne za prihodnost (npr. učne aspiracije, izbira šole, poklica), izraba prostega časa (zlasti čas, ki ga mladostnik preživi s prijatelji, večerni izhodi) ter poraba denarja. Dejanska možnost odločanja je pri starejših mladostnikih prisotna v večji meri kot pri mlajših mladostnikih. Starejši mladostniki v večji meri kot mlajši mladostniki samostojno odločajo o zunanjem videzu, o odnosih z vrstniki, o intimnih odnosih, o tempu učenja ter o uživanju zdravju škodljivih substanc. Možnost samostojnega odločanja, ki postaja s starostjo vse bolj izrazita, je v skladu z razvojno zakonitostjo posameznikove vse večje diferenciacije in zmanjševanja odvisnosti od socialnega okolja ter vzpostavljanja samoregulacije na področju vedenja, odločitev in odnosov z drugimi. Enosmerna starševska avtoriteta je v nekoliko večji meri prisotna na področju odločanja, kdaj morajo mladostniki priti domov v večernih urah. Starši vzpostavljajo večjo kontrolo nad uživanjem zdravju škodljivih substanc (alkohol, tobak) pri mlajših kot starejših mladostnikih. Sklepamo lahko, da starši v obdobju mladostništva vzpostavljajo enosmerno kontrolo zlasti pri postavljanju določenih pravil, ki skušajo preprečiti mladostnikovo tvegano vedenje. Področja, ki se nanašajo na zunanji videz ter prijateljske in intimne odnose, so tista, na katerih se samostojnost odločanja vzpostavlja že v zgodnji adolescenci in nato narašča v vsem obdobju adolescence. Rezultati so v skladu z izsledki raziskave Bosme in sodelavcev (1996), ki je bila izvedena na italijanskih mladostnikih. Kljub temu pa večina italijanskih mladostnikov poroča, da starši prevzemajo popolno kontrolo nad odločitvami, kot so čas prihoda domov v večernih urah (manj kot 10 odstotkov mladostnikov o tem odloča samih) ali obiskovanje sorodnikov, starši imajo tudi nadzor nad mladostnikovim prostim časom, ki ga preživi s prijatelji. Odgovori, ki nakazujejo popolno starševsko kontrolo na navedenih področjih, so pri udeleženih slovenskih mladostnikih (tudi pri mlajših, ki so po starosti primerljivi z vzorcem italijanskih mladostnikov) prisotni pri manj kot tretjini udeležencev. S perspektive udeleženih slovenskih mladostnikov bi zato lahko sklepali, da starši v precejšnji meri podpirajo vedenjsko avtonomijo svojih najstniških otrok, zlasti pri odločitvah glede zunanjega videza ter prijateljskih in intimnih odnosov. Na področjih, kjer je večja nevarnost tveganja, da bi se mladostniku kaj zgodilo brez starševskega nadzora (npr. mladostnikova odsotnost z doma v večernih urah, samostojne počitnice s prijatelji) pa prevladuje dogovorno odločanje, nikakor pa ne popolna starševska kontrola in starševsko enosmerno odločanje. Tudi T. Rener ugotavlja, da je za odnos med starši in adolescentom v slovenskem prostoru značilna visoka stopnja medsebojnega dogovarjanja, tolerance in dopuščanja osebne avtonomije (Ule in sodelavke, 2000). Sodobne raziskave slovenskih mladostnikov tako ne podpirajo leze o generacijskem razkoraku in naraščajočem antagonizmu med starši in otroki v obdobju mladostništva. Rezultati pričujoče raziskave so v skladu z opažanji tujih raziskovalcev, ki proučujejo vlogo sodobne družine in dinamičnih procesov v njej. V sodobni družini se zmanjšujejo hierarhična razmerja med starši in otroki, starši so pripravljeni graditi recipročni odnos in spoštovati razvojne posebnosti mladostnika (Cicognani in Zani, 1998; Silverberg in Gondoli, 1996). Temeljna vzgojna ideologija sodobnih družb je avtoritativno starševstvo, ki poudarja prav podporo otrokovi avtonomiji, razvijanje občutka otrokove lastne odgovornosti in dogovorno usklajevanje različnih perspektiv družinskih članov. Pričujoča raziskava ne daje podatka o tem, ali in na katerih področjih vedenjskih odločitev se zaradi različnih perspektiv pojavlja tudi konfliktnost v odnosu med starši in mladostniki. Sodobne raziskave kažejo, da o pogosti konfliktnosti s starši poroča le približno 20 odstotkov mladostnikov (Kimmel in Weiner, 1995). Konfliktnost se v "povprečni" družini lahko pojavi, kadar starši uveljavljajo svoja pravila kljub normativno pričakovanemu odločanju mladostnikov ali prepričanju mladostnikov, da je v njihovi starosti povsem normalno neko odločitev sprejemati samostojno brez starševskega nadzora (Bosma in sodelavci. 1996). Iz rezultatov o vrstniškem vplivanju na odločitve mladostnika lahko sklepamo, da se vrstniški vplivi (vsaj po poročanju mladostnikov) kažejo le na specifičnih področjih. Potrdili smo predpostavko, da se izražajo zlasti na področju zunanjega videza (načina oblačenja), uravnavanja odnosov z vrstniki, izhodov s prijatelji, ure prihoda domov večernih urah, pri starejših mladostnikih pa tudi na področju odločanja za uživanje alkohola in samostojne počitnice s prijatelji. Verjetno pa neposredno spraševanje mladostnika o tem, ali svoje obnašanje prilagaja vrstnikom, ni najboljša pot ugotavljanja mladostnikove konformnosti vrstniški skupini, saj je vprašanje verjetno izzvalo socialno zaželen odgovor, t.j. zanikanje zunanjih vplivov na lastne odločitve in obnašanje. Prav tako smo potrdili predpostavko, da se težnja po samostojnem odločanju generalizira ne glede na socialni kontekst, v katerem je mladostnik (družina ali vrstniki). Tako rezultati ne potrjujejo psihoanalitične predpostavke o kompenzatorni vlogi vrstnikov v obdobju adolescence. Vrstniki naj bi v skladu s psihoanalitično teorijo razvoja v adolescenci Predstavljali podporne prehodne objekte, ki nadomeščajo izgubo infantilnih vezi s starši. Mladostnik prenese svojo emocionalno energijo ter potrebo po podpori in vzornikih s staršev na vrstnike. Namesto identifikacije s starši naj bi se tako pojavila identifikacija z vrstniki, kar preprečuje istočasno vzpostavljanje avtonomije v odnosu do različnih Pomembnih oseb (Blos, 1967; Steinberg in Silverberg, 1986). Rezultati pričujoče raziskave pa kažejo, daje tako pri mlajših kot pri starejših mladostnikih težnja po samostojnem odločanju, brez starševskega nadzora, pozitivno povezana s težnjo po samostojnem odločanju brez posvetovanja in posnemanja vrstnikov. Lahko bi sklepali, da se adolescentove značilnosti medosebnega odnosa in težnja po diferenciranosti lastnega delovanja prenašajo iz primarne družine v druge socialne odnose, ki jih mladostnik vzpostavlja v življenju. Če ima mladostnik v primarni družini možnosti za razvoj samoregulacije vedenja, bo ta način medsebojne interakcije pričakoval tudi v drugih 8°cialnih skupinah. Izbiral bo tiste vrstniške skupine oziroma prijatelje, ki so to potrebo Pripravljeni (zmožni) zadovoljiti. Za adolescentova najpomembnejša mikrosistema (družina, vrstniki) je torej značilna kongruentnost glede mladostnikove potrebe po vzpostavljanju vedenjske avtonomije. Proučevanje vedenjske avtonomije mladostnikov zahteva v prihodnosti tudi vključevanje starševske perspektive. V nekaterih raziskavah ugotavljajo, da sta perspektivi staršev in mladostnikov o mladostnikovem samostojnem odločanju različni. Starši v manjši meri kot mladostniki menijo, da imajo slednji popolno svobodo pri odločanju. Prav tako pa v manjši meri kol mladostniki menijo, da jim postavljajo enosmerne omejitve (Zani, Bosma, Zijsling in lioness, v pripravi). Prav tako bi bilo v raziskavah Pomembno ugotavljati področja konfliktnosti med starši in mladostniki, vlogo kon-jliktov pri ohranjanju ali spreminjanju odnosov ter tipične načine spoprijemanja s kon-tlikti in načine njihovega razreševanja. Osamosvajanje mladostnika ne pomeni le pridobivanja avtonomije na področju vedenjskih odločitev. V obdobju adolescence se sPreminja tudi narava emocionalne vezi s pomembnimi drugimi, vzpostavlja se tudi avtonomni sistem vrednot. Raziskovanje značilnosti mladostnikove individualizacije na azličnih področjih, v odnosu do različnih pomembnih oseb in v različnih razvojnih obdobjih tako predstavlja nalogo bodočih raziskav na področju proučevanja psihološkega osamosvajanja mladostnika. LITERATURA Allen, J. P. in Hauser, S. T. (1996). Autonomy and relatedness in adolescent-family interactions as predictors of young adults' states of inind regarding attachment. Development and Psychopathology, 8, 793-809. Allen, J. P., Hauser. S. T., Bell, K. L. in O'Connor, T. G. (1994). Longitudinal assessment of autonomy and relatedness in adolescent-family interactions as predictors of adolescent ego development and self-esteem. Child Development. 65, 179-194. Barber, B. K. in Olscn, J. A. (1997). Socialization in context: Connection, regulation, and autonomy in the family, school, and neighborhood, and with peers. Journal of Adolescent Research, 12(2), 287-315. Bosma, H. A., Jackson, S. E„ Zijsling, D. H., Zani, B., Cicognani, E., Xerri, M. L., Honess, T. M. in Char-man, L. (1996). Who has the final say? Decisions on adolescent behaviour within the family. Journal of Adolescence, 19, 277-291. Cicognani, E. in Zani, B. (1998). Parents' educational styles and adolescent autonomy. European Journal of Psychology of Education, 13(4). 485-502. Crespi. T. D., in Sabatelli, R. M (1997). Children of alcoholics and adolescence: Individuation, development, and family systems. Adolescence, 32(126), 407-407-417. Gavaz/.i, S. M. in Sabatelli. R. M. (1990). Family system dynamics, the individuation process, and psychosocial development. Journal of Adolescent Research, 5(4). 500-519. Grotevant, H. D.. in Cooper, C. R. (1986). Individuation in family relationships. Human Development, 29, 82-100. Jossclson, R. (1980). Ego development in adolescence. V J. Adelson (ur.), Handbook of adolescent psychology (str. 188-210). New York: John Wiley & Sons. Kimmel, D. C., in Wcincr, 1. B. (1995). Adolescence: A developmental transition. New York: John Wiley & Sons. Inc. Kirchlcr, E., Palmonari, A. in Pombeni, M. L. (1993). Developmental tasks and adolescents' relationships with their parents and their family. V S. Jackson in H. Rodriguez-Tome, Adolescence and its social worlds (str. 145-168). Hove: Lawrence Erlbaum Associates. Laursen. B. (1996). Closeness and conflict in adolescent peer relationships: Interdependence with friends and romantic partners. V W. M Bukowski, Newcomb, A. F. in Hartup, W. W. (ur ), The company they keep. Friendship in childhood and adolescence (str. 186-210). Cambridge: Cambridge University Press. Muuss, R. E. (1988). Theories of adolescence. New York. McGraw Hill, Inc. Nastran Ulc, M (1996). Mladina v devetdesetih analiza stanja v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično srediSče. Puklek, M. (2001). Razvoj psihološkega osamosvajanja mladostnikov v različnih socialnih kontekstih. Neobjavljeno doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Ryan, R. M. in Lynch, J. H. (1989). Emotional autonomy versus detachment: Revisiting the vicissitudes of adolescence and young adulthood. Child Development. 60, 340-356. Silverberg, S. B. in Gondoli, D. M. (1996). Autonomy in adolescence: A conlcxtuali/.cd perspective. V G. R. Adams, R. Montemayor, T. P. Gullotta, Psychosocial development during adolescence Progress in Developmental Contextualism (sir 12-61). Sage: London. tile, M. in Miheljak, V. (1995). Prihodnost mladine. Ljubljana: DZS. Ule, M , Rener, T„ Menem C'cplak, M in Tivadar, H. (2000) Socialna ranljivost mladih .Ljubljana: MSS, Urad RS za mladino Youniss, J in Smollar, J. (1985). Adolescent relations willi mothers, fathers, and friends. Chicago The University of Chicago Press. Zani. B . Bosma, H. A . Zijsling. D II in Honess, T. M (v pripravi). Family context and the development of adolescent sell direction izvirni znanstveni Članek UDK 159.931 Zavestna informacijska obdelava slik (multidisciplinarni model na osnovi Pribramove holonomske teorije možganov) MITJA PERUŠ Inštitut BION, Stegne 21, 1000 Ljubljana (mitja.perus @ uni-lj. si) IZVLEČEK Članek predstavlja nevropsihološki model informacijsko varčne možganske obdelave vidnih vzorcev vzdolž retino-genikulo-striatne vidne poti do njihovega ozaveščenja. Vidna zavest ni razložena, pač pa so opisani procesi, iz katerih ozaveščanje slik domnevno izhaja oziroma z njimi sovpada. Podan je izčrpen in sistematičen pregled eksperimentalne nevropsihološke, nevroftziološke, psihofizične, biokibernetske in nevro-modelske literature ter optimalna integracija v nov model procesiranja možganskih slik. Izhodišče zanj je Pribramova "holograf-ska metafora" oziroma posplošeni holografiji podoben model. Ključne besede: vid, zaznavanje, nevropsihologija, možgani, zavest, Pribram, holografija, nevronska mreža, kvantna mreža, VI, procesiranje slik abstract CONSCIOUS INFORMATION PROCESSING OF PICTURES (MUL T I DISC IP LIN A R Y MODEL BASED ON PRIBRAM'S HOLONOMIC BRAIN THEORY) The paper presents a neuropsychological model of information-preserving brain processing of images along the retino-geniculo-striate visual pathway until the subject becomes conscious of them. The visual consciousness is not explained, but those processes are described which are hypotlietically responsible for conscious experience or are correlated with it. A comprehensive and systematic oven'iew of the experimental neuropsychological, neurophysiological, psychophysical, biocy-bernetic and neuro-modeling literature is given as well as an optimal integration into a new model of image processing in brain. It is founded on the Pribram "holographic metaphor", i.e. a model based on generalized holography. Key words: vision, perception, neuropsychology, brain, consciousness, Pribram, holography, neural net, quantum net, VI, image procesnig 1. UVOD IN PREGLED VSEBINE Namen tega preglednega članka je opisati nevropsihološki (vsaj v glavnih potezah tudi matematično podprt in računalniško izvedljiv) model tistega dela vidne zaznave, kjer se informacijsko obdelujejo vidni vzorci, preden v naslednji stopnji razpoznavamo predmete kot celoto (like ali gestalte). Ne da bi se spuščal v številne pojave in značilnosti vidnega občutenja (tj. v psihofiziko) in zaznavanja ter likovnega (slikovnega) asociativnega mišljenja (t.j. v kognitivno psihologijo), se osredotočam na nevropsihološko obravnavo obdelave vzorcev, ko se naposled pojavijo v zavestnem doživetju kot "notranje slike".1 Kot najbolj primerno osnovo sem izbral holonomsko teorijo možganov Karla Pribrama (1991). Naslov članka je skrajšana različica od "Zavestna informacijska obdelava vidnih vzorcev". Ker pa bo v besedilu iz konteksta razvidno, da govorimo o možganski obdelavi naravnih slik iz okolja oziroma njihovih projekcij na mrežnici in v raznih možganskih predelih, ne za slike v umetniškem smislu, bom uporabljal odslej krajšo različico -obdelava slik. Ker nas zanima, kako lahko rezultat te možganske obdelave ozavestimo, govorim o zavestni obdelavi slik. Sama obdelava torej ni nujno zavestna, vsaj ne na fiziološki ravni, marveč smo zavestni njene rezultirajoče slike in deloma miselnih posledic. Vsi obravnavani modeli ponarejajo (imitirajo) kvečjemu le dinamične fiziološke podstati zavesti, torej so največ "predfenomenalni". Doživljajske razsežnosti (kvalije) bi simulacijski proces kvečjemu morda "nujno in samodejno spremljale", če bi bil dejavno umeščen v ustrezno sistemsko okolje, ali pa jih (kot je seveda bolj verjetno) ne bi bilo. V prvem poglavju so predstavljeni problem in "sredstva" za njegovo reševanje. To so holonomska teorija možganov in nekateri matematično-računalniški modeli, kot so analiza neodvisnih komponent in kvantno izvedljive (implementabilne) asociativne mreže sklopi jenih oscilatorjev s kodiranjem v fazah. V drui>cm ptmlaviu ic predstavljena obdelava informacij vzdolž t.i. vidnih poti od mrežnice do kortikalnih področij (t.j. v možganski skorji), upoštevaje običajno2 eksperimentalno nevroznanost (vključujoč nevrofiziologijo, nevropsihologijo, kognitivno nevroznanost). Sledi nevropsihološki pregled obdelave slik, pa tudi pripadajočih ali soodvisnih procesov, kot so t.i. zgodnji vid, razločevanje podobe od ozadja, vidni spomin, zaznava in razpoznava predmeta, vidna pozornost in zaznavna oziroma razpoznavna vezava.3 Nadaljujem z zaznavo odsekov robov oziroma razpoznavo robov in drugih elementov (Stillings idr., 1995) uporabljajoč obdelavo svetlobnih kontrastov in (dvojno) nasprotujočih barvnih razmerij. V tretjem poglavju jc podan pregled Pribramove holo- 1 Namen dela seveda ni razločiti vidno zavest, temveč vključiti dosegljivo znanje o njej v nevropsihologijo vida. j Mišljena jc nevroznanost, kot jo danes pozna in izvaja večina strokovnjakov Pribram ima alternativne poglede, 1 Z izra/om "občutek" je. kot navadno, miSljcn fi/.ioloSki odziv čutila, ne možganov Beseda "zaznava" obeležuje možganski dogodek, nc več Ic odziv čutila, vendar jc bolje uporabiti besedo "razpoznava", ko gre za integrirano "zaznavo". Torej bom govoril o razpoznavi predmeta četudi to zveni kot viSja, ali vsaj bolj asociativna, kontekstualna stopnja od zaznave. (Npr ko neznani predmet vidimo prvič, ga zaznamo, nc pa razpoznamo tako kot hi neki znani predmet, za katerega bi takoj rekli npr: "Aha, letalo.") delava (procesiranje) slik je pogoj za naslednjo stopnjo - razpoznavo predmeta, ki zaobsega mnogo mikroskopskih zaznav odsekov robov in drugih elementov vidnega vzorca oziroma slike. Izdelek obdelave slik je t i notranja, duScvna slika, ki je (poleg možganske podstati) tudi edino, kai ima zaznava skupnega z vidnim predstavljanjem (ki je domišljijsko). Zaznavna oziroma razpoznavna vezava tangi "perceptual binding") jc proces, ki veže elemente slike (npr točke, lise, črte, robove, ploskve) v enovito ccloto, npr. prednici nomske teorije, predvsem njenega dela o vidu, in nekaj primerjav z običajno nevro-znanostjo. Četrto poglavje je obravnava računalniških modelov za t.i. maksimizacijo informacije (največji možni izkoristek informacij), kot so različica t.i. analize neodvisnih komponent Bella in Sejnovvskega (1996, 1997) ter Olshausnova in Fieldova (1996a,b) mreža, ki ustvari najbolj redko kodiranje. Ti modeli so obdelani v kontekstu holonomske teorije in njej sorodnih modelov. V petem poglavju preidem od obravnave procesiranja slik k razpravi o ozaveščanju rekonstruirane duševne slike". Najprej poskušam sestaviti in zaokrožiti prej obravnavane modele, vključno z mojim modelom kvantnih asociativnih mrež (orig. Peruš v Wang idr., 1998) in modelom dendritskega procesiranja v striatnem korteksu (VI) (Jibu, Yasue in Pribram v Pribram, 1991), v integralni model obdelave slik. Nato vključim v obravnavo zavest in kvantne procese - ločeno, čeprav pokažem znamenja4, da obstaja bistvena zveza, npr. pri zaznavnih projekcijah v prostor. Sledi obravnava zavesti od njenih nevrofizioloških spremljevalnih procesov (t.i. korelatov) do njene kakovostne doživljajske pojavnosti (kvalitativne fenomenalnosti), posebno seveda za vidno zaznavo. Za dosego namena raziskave uporabljam pregled nevronskim mrežam podobnega kvantnega asociativnega procesiranja (Peruš & Dey, 2000) začenjajoč s spiskom nevro-kvantnih podobnosti (Peruš, 1996, 1997a, 1998a), ki ga potem uporabim za prevod "algoritma" za nevronsko obdelavo informacij v matematični formalizem kvantne fizike (Peruš, 2000c).5 2. OI) NEVROFIZIOLOGIJE K NEVROPSIHOLOGIJI VIDA Sodobna kognitivna nevroznanost (Kosslyn & Andersen, 1992) nadgrajuje spoznanja o optičnih procesih v očesu, o biokemiji pigmentov v receptorjih (čepkih, palč-kah) ob vpadanju elektromagnetnih valov znotraj t.i. vidnega spektra, in o nevro-anatomiji vidnih središč,6 nadalje pa tudi podtemeljuje spoznanja o nastalih občutkih ter 'zkustvene opise zaznavnih pojavov.7 Vzporedno porazdeljena (paralelno distribuirana) obdelava živčnega vzburjenja, nastalega v notranjem delu receptorskih celic v mrežnici, se začne v mrežnični plastoviti nevronski mreži. Živčni signali z vkodiranimi vidnimi informacijami nato potujejo po vidnem živcu skozi levo in desno lateralno genikulatno jedro8 v zatilno primarno vidno možgansko skorjo (striatni korteks ali VI), odtod pa v ekstrastriatna (npr. V2, V3) in v druga vidna "središča" (največ v "spodnje-senčni", t.j. inferotemporalni korteks)9 ter naposled v t.i. terciarna asociacijska oziroma več-čutilna (multi-modalna) in nadzorna Področja, kot je prvenstveno (nad)čelni prefrontalni korteks, kjer se vid že integrira z 4 Prim (ioswami (1990); Lockwood (1989); »oh in I'aber (1999); Stapp (1993); Rakič idr (1997); Pribram (1998b; 1997a); Hameroff idr. (1994, 1995, 1996, 1998); PyikkSnen in PylkkO (1995); Peruš 5 (2000a; 1997b,c). V omenjenih Člankih so predstavljene nekatere izboljšave, kjer kvantna asociativna obdelava informacij presega izhodiščni model nevronskih mre?., l e izboljšave večinoma izhajajo iz holografiji podobne obdelave razmerij nihajnih faz. (t.j razdalj oziroma zaostankov med vrhovi valov) V slovenščini je ( povzetek teh matematično-fizikalnih obravnav na voljo v Peruš (20()0a, dodatek A) 7 Glavno Ctivo Kandel idr (1991), Berne in Levy (1993); Hucho(l986); Dc Yoe in Van Essen (1988). K ('lavno Ctivo: Lurija (1983); Pcrret in Oram (1998), Pribram. Lassonde in Ptito (1981). y Sta v talamusu Ctivo o obdelavi signalov v I.GN Weliky in Katz (1999) Glavno Ctivo; Schiller in I.ogothetis (1990); Livingstone in Hubel (1988); Stillings idr (1995, pogl. 12); Kosslyn (1988); Van Fssen in Anderson (v Zornctzer, Davis in Lau, 1990); Fuster in Jervey (1982); Zeki (1976). mišljenjem v širšem smislu.10 VI je odločilen za obdelavo slik in tudi za njihovo ozaveščanje (čeprav se tega procesa samega naj še ne bi zavedali), V2 in V3, s sodelovanjem V4 za barve in V5 (= MT) za premikanje, pa naj bi izvedli zaznavo predmeta na osnovi ugotavljanja skupnih značilnosti (korelacij) delov slik, nanizanih v zaznavnem zaporedju.11 Na osnovi izoblikovanja lika ali gestalta v ekstrastriatni skorji sledi dokončna kategorizacija oziroma dokončna razpoznava predmeta v inferotemporalni skorji, pri čemer je vključeno razumevanje predmeta oziroma njegove vloge (torej je predmet vključen v asociativni kontekst oziroma miselne zveze z drugimi izkušnjami) (Pribram, 1991). Šele v možganskih področjih, omenjenih v zadnjem stavku, naj bi se porodila zmožnost zavestnega vidnega doživljanja (Crick in Koch v Hameroff idr., 1996), vključno s pripadajočim samozavedanjem, torej z zavedanjem lastne vidne zaznave, kar je šele prava zavest (Gennaro, 1995). Ni pa jasno, kako in kaj je s kakovostno razsežnostjo vidnega doživljanja oziroma s t.i. vidnim pojavljanjem ali takšnostmi (kvalijami) (Peruš, 1998b, c,e). Ne moremo namreč razložiti, zakaj so zaznave (npr. barve) takšne, kot so - slep človek si jih ne more povsem predstavl jati na osnovi našega natančnega znanstvenega opisa. Informacije, zakodirane v valovni dolžini vpadnega elektromagnetnega valovanja, se vzdolž t.i. vidne poti obdelujejo relativno ločeno od informacij o jakosti tega valovanja, ki ga imenujemo svetloba (čeprav je svetloba že zavestno doživljanje posledic, ki jih to valovanje sproži v možganih). Prvi, t.i. parvo-kanal naj bi pričel udejanjati zaznavo barv, vzdolž drugega, t.i. magno-kanala pa naj bi se bolj natančno obdelovali črno-beli oziroma sivi vzorci ter npr. t.i. prostorska globina, premikanje ali utripanje dražljajev oziroma predmetov. Za zaznavo mnogih lastnosti, kot npr. oblike, kanala izmenjujeta informacije. K t.i. zgodnjemu vidu12 spadajo zaznavanje robov, črt, tekstur, enotnih površin in njihovih barv ter stopenj osvetljenosti, in razne inter- ter ekstrapolacije (popolnjevanja zabrisanih dražljajev), "likovno" (gestaltno) grupiranje zaradi skupnega gibanja ali neke asociacijske pripadnosti (oziroma t.i. pregnance). V striatni skorji (VI) se sestavita leva in desna slika v enotno t.i. kiklopsko sliko, katere elementi oziroma kodi posameznih informacijskih značilnosti (t.i. statističnih komponent) se razporedijo v t.i. retinotopni zemljevid. To pomeni, da se vidne informacije z mrežnice (retine) približno izomorfno preslikajo, t.j. v "1:1 (vsaka-v-vsako)" redu, na površino VI, kjer nastane "karta" sortiranih vidnih informacij (iz katerih se da rekonstruirati t.i. "duševna slika"). Podobni retinotopni zemljevidi z malce bolj abstraktnim kodiranjem se ponavljajo še globlje v vidno skorjo.13 Očesi tekmujeta (t.i. binokularno rivalstvo) za zastopanost na retinotopni karti, kar se celo anatomsko izraža v t.i. lisah očesne prevlade (okularne dominance) enega ali drugega očesa.14 Posledica primerjanja slik obeh očes oziroma njunih razlik (binokularna dispariteta - neskladje) je med drugim t.i. tri-razsežni (prostorski) vid ali stereopsa (deAngelis, 2000; Porrill idr., 1999). Izvor zaznavanja prostora in trirazsežnih oblik v njem pa ni le zaznavanje "globine" (oddaljenosti od oči), ki izhaja iz sestavljanja slik obeh oči, ali razmerij "globine" glede na površine (delov) predmetov, kot se izražajo npr. v lokalnih usmerjenjih in ukrivljenjih. Prostorsko zaznavo prinašajo tudi nekateri enoočesni procesi, kot so sence, 10 Mcintosh idr (1999); Rainer in Miller (2000). 11 Pregledno Ctivo Logothetis (1999), Uunrs (1997), Arbib (1995). 12 Pregled v: Poggio idr. (1985); Tittle in Todd (v Arbib, 1995). O posameznih nalogah v: Lehky in Sejnowski (1988); Wallis in BUIthoff (1999); Zipser in Andersen (1988). 13 Tootell idr. (1998); Kirvehs (2000); Kilter idr. (1992); Aine idr. (1995, 1996). 14 Miller idr. (1989), Swindalc (1996); Obcrmaycr idr. (1992); Ritter idr (1992) gradienti15 tekstur (t.j. ponavljajočih se mini-vzorcev ali mikro-reliefov), gradienti barvnih odtenkov, značilnosti relativnih gibanj in dejstvo, da so bližnji predmeti videti večji od oddaljenih in jih lahko prekrivajo, nikoli obratno. Pozornost je selektiven psihofiziološki proces, s katerim možganska skorja (oziroma zavest, povedano psihološko) od prefrontalne in inferotemporalne navzdol po hierarhiji (prek V4, VI idr.) vpliva na procese na vidni poti do zgodnjih stopenj, posebno v lateralnem genikulatnem jedru.16 Pri tem odločilno sodeluje retikularno jedro v talamusu, vpeto v t.i. talamo-kortikalno zanko, ki oblikuje in po vidnem polju premika t i. okno (zavestne) pozornosti.17 To pomaga tudi pri nujnem izločevanju (zanimivega) predmeta od (nezanimivega) ozadja. Ta t.i. segmentacija slike se modelira z mrežami procesnih enot (formalnih nevronov) z nihajočimi aktivnostmi, ki se sklopljajo ali ne. To pomeni, da enote, katerih aktivnosti nihajo brez zamika ali s stalnim zamikom (fazo) med valovi (t.j. "v fazi" ali koherentno), kodirajo predmet; ostale enote z nekohe-rentnimi nihanji pa ozadje.18 Pravzaprav tako s pomočjo pozornosti istočasno vežemo vse tiste dele slike, ki imajo nekaj skupnega (npr. sestavljajo enoten predmet) v sestavljeno in enotno (zavestno) zaznavo. Informacijske zveze so vkodirane z isto fazo nihanj, Pripadanje istemu predmetu pa je vkodirano z oblikovanjem gestalta oziroma vzorca-atraktorja kolektivnih stanj mrežnih enot (podrobnosti v: Peruš, I995a). Obdelavo slik je treba ločiti od razpoznave predmeta.19 Ob gledanju, npr. med Počasno hojo, v možgane prihajajo mnoge podobne slike pretežno istih predmetov, če zelo ne obrnemo pogleda. Striatna skorja obdela sliko, ekstrastriatna skorja poišče zaznavne stalnice (invariance) v nizu slik in posledično izoblikuje določen gestalt ("gledano s psihološkega vidika") oziroma možganski vzorec-atraktor ("gledano z nevroftziološkega vidika").20 Čeprav torej gledamo različne slike predmeta z različnih zornih kotov, razpoznamo ta predmet kot en in isti. Pogledi z malo različnih zornih kotov, za kar je navadno potrebno premikanje, so nujni za iskanje zaznavnih stalnic (skupnih elementov slik v nizu), ki so zastopane v korelaciji slik (korelacije pa so gradivo asociativnega spomina v matriki vezi med formalnimi nevroni!). Te stalnice, nujne za razpoznavo predmeta, se matematično opisujejo s teorijo Lievih grup.21 Dokaz za razliko med obdelavo slik in razpoznavo predmeta je tudi eksperimentalna ugotovitev (von der Heydt idr., 1984), da so se nevroni v V2 odzvali na navidezne krivulje, kot da bi bila krivulja dejanska. Nevroni VI pa niso reagirali nanjo. ^2, katerega nevron zbere signale gruče nevronov v VI, torej že ustvarja preproste like (gestalte), VI pa še obdeluje slike. Dodatna razlika je, da za opis (v modelu, v možganih Pa je podobno) obdelave slik uporabljamo t.i. reprezentacije, ki so odvisne od zornega kota, za opis predmetov in njihovih odnosov pa t.i. predmetne reprezentacije.22 Poleg že omenjene glavne vidne poti prek obstranskih genikulatnih jeder so še Tj~r——- l() Gradient je mera za stopnjo postopne spremembe (neke količine ali lastnosti, npr. velikosti, barve) 17' Mesulam(l98l); Changcux (1986); Montero (2000); Moran in Desimone (1985); Wurtz idr (1980). |X Crick (1984); Iticklc idr (1999); Vidyasagar (1999); Desimone (1996). Fiziologija: Gray idr. (1989, 1990). Modeli: Baird (1990); Wang, (1999); Sompolinsky in Tsodyks Glavno čtivo o zaznavi predmetov Riesenhuber in Poggio (2000); Wallis in BUlthoff (1999); Lee in Blake (I999a) Računalniški modeli npr v IJIIman in Soloviev (1999); POtzsch idr (1999), Intrator in 20 Gould (1992). O atraktorskih mrežah v Amit (1989); Uaken (1991. 1996), Peretto (1992); Gcszti (1990); Maykin 21 11994). Pregled v l.uccio (1993); Dodwell (1983) ŠirSi kontekst v Pribram (1991). Matematične podrobnosti v: 22 1 'oilman (1966, 1968, 1970); Caelli (1976), Tsao idr. (1991), Pribram (1998a); Stilling« idr. (1995, pogl 12); Perret in Oram (1998); Bridgeman (v Arhib, 1995). druge; pa tudi od VI naprej je poleg že omenjenega kortikalnega nadaljevanja od VI prek V4 v inferotemporalno skorjo (t.i. kaj-pot) še drugi kanal od VI prek V5 (= MT) v posteriorno parietalno skorjo (t.i. kje-pot ali natančneje "kako in kje narediti"-pot). Prva kortikalna pot naj bi torej bila odločilna za (često zavestno) razpoznavo predmetov (kaj so), druga pa za (praviloma nezavedno) ugotavljanje njihovega položaja in za vodenje motorične (gibalne ali manipulativne) dejavnosti proti njim ali z njimi.23 Poti seveda nista strogo ločeni in nimata tako jasno določenih nalog. Dovolj je dokazov, da "duševne slike" obstajajo (Changeux, 1986; Georgopoulos idr., 1989), čeprav so lahko kodirane "abstrahirano" (t.j. brez nebistvenih podrobnosti) in se pojavijo v običajni obliki v zavesti šele po procesu "holografske" rekonstrukcije. Kaže tudi, da si delijo domišljijske slike oziroma razne notranje-priklicane duševne slike iste nevrofiziološke korelate kot zunanje-povzročene, zaznavne slike (Kosslyn, 1988). Raziskovanje vidnega spomina zaobsega široko paleto ravni in stopenj,24 vendar se najpogosteje veže na korelacije med vzorci-atraktorji (Peruš, 1995a, 2000a), opisane s posplošitvami t.i. Hebbove matrike "sinaptičnih" vezi (Hopfield, 1982) med formalnimi nevroni, in na mnoge spremljajoče procese. T.i. Hebbova paradigma se klasično utemeljuje s fiziološkimi raziskavami dolgotrajne potenciacije in dolgotrajne depresije.25 Poudariti je treba, da se kaže spomin kot precej porazdeljen pojav, pretežno vezan na kolektivno sistemsko dinamiko "fraktalnih" možganskih mrež, ki ustvarijo nekakšne "sledi" v "matriki" povezav ali interakcij med "elementi" mreže, ki jih ime-nujem(o) formalni nevroni. Te konekcionistične "osnovne" enote mreže so v klasičnih modelih nevroni, v holonomskem in nekaterih drugih novejših modelih pa se (dodatno) umeščajo globlje v elektro-kemijsko notranjost in okolje možganskih celic. Globalno gledano naj bi se zgoščene slike hranile pretežno v možganski skorji, hipokampus, kjer so potrdili Hebbove procese, pa naj bi organiziral in razporejal slike po skorji. V skladu s holonomsko teorijo sem tukaj razširil Hebbovo pomnjenje na nihajne oziroma valovne procese, iz česar nastane holografiji podobno (kot sem ga poimenoval) fazno-Hebbovo pomnjenje. Nihajne faze oziroma njihova razmerja so odločilna za izboljšano zaznavanje robov (predmetov). Samo omenjam, da tudi barve pripomorejo k zaznavi robov (Mullen idr., 2000), kolikor se barvni robovi ujemajo z dejanskimi robovi predmetov (v sencah zaradi ukrivljenosti ni tako). Za to se uporabljajo t.i. nevroni z barvnim nasprotovanjem (za utrditev "zmagujoče" barve znotraj barvne ploskve) in še bolj t.i. nevroni z dvojnim nasprotovanjem (za ojačanje razlike barv prek roba, s čimer se poudarijo razlike med predmeti in ozadjem) (De Valois & Jacobs, 1968). Prvi tip nevronov ima receptivna polja26 s središčnim odzivom na npr. rdečo in z lateralno-inhibitornim (t.j. zaviralnim s strani) delovanjem na dražljaje komplementarne barve (t.j. zelene). Drugi tip je bolj zapleten, saj sestavlja signale nevronov prvega tipa. Najpomembnejši barvni pojavi so (Trstenjak, 1996): mešanje barv, kjer so dejavni nevroni prvega tipa, barvni kontrast, kjer čepki poskušajo zliti vpliva barve predmeta in osvetlitve v enovito izkušnjo, in barvna konstanca, kjer (zdaj nasprotno) kognitivni dejavniki poskušajo ločiti prvotno barvo predmeta in barvo osvetlitve, da bi predmet razpoznali v njegovi čimbolj "pravi, 23 Glavno Ciivo: Mishkin, Ungerlcider in Mačko (1983); Van l-ssen in Anderson (v /.ornctzer idr. 1990) 24 1'rcglcd v Kandel idi (1991); Goldman-Rakič (1996) Podrobnosti v Mardcr idr (1996); Miyashita in Chang (1988); Tang idr. (1999); Desimone (1996). 25 Pregledno čtivo: Gardner (1993); Abbot In Nelson (2000). Brown in Chaltarji (v Arbib, 1995); Church- land in Sejnowski (1992). Podrobnosti: Bear (1996), Tang idr. (1999). 2(1 Receptivno polje jc lloris dendritskega drevesa oziroma opis vsega, kar vpliva na signal, ko gre po den- drite nespremenljivi" barvi (pri tem pa so, med drugim, dejavni nevroni drugega tipa). 3. HOLONOMSKI OPIS MOŽGANSKIH PROCESOV IN OBDELAVE SLIK V nasprotju s klasičnimi modeli, kjer so osnovne enote mrež pretežno samo nevroni, so v Pribramovi holonomski teoriji te enote (formalni "nevroni") neki nosilci polja električne polarizacije znotraj sinapto-dendrilske mreže. Za holonomski model sploh ni pomembno natančno definirati teh "osnovnih enot (formalnih nevronov)", saj je tak pristop zavajajoč, temveč spremljati, kako subcelični medij oblikuje valove, ki interferirajo (kar je nekakšen "izračun" korelacij!) in povzročajo holograftji podobne procese.2' Tako so valovi lahko elektrokemijski ali/in kvantni (ki so "globlji, bolj fini") idr. Za (posplošeno) holografijo potrebujemo zgolj interferirajoče valove, njihov "križ-kraž" oziroma "sistem križišč" pa je (možganski) "hologram" - t.j. spomin, nosilec "sledi" slik, ki so (pretežno) korelacije slik. Pribram (1971, 1991) dopušča možnost, ki jo jaz tukaj razvijem, da so valovi, ki nosijo informacije, in možganski "hologrami", ki "shranjujejo zamrznjene informacijske sledi", tudi kvantni. Pribram (1991) sam ostaja na ravni interakcijskih mrež v polju nihajoče električne Polarizacije znotraj prepletov dendritov raznih nevronov. Kar ima njegova teorija skupnega s klasičnimi, so sinaptični stiki ali vezi, s katerimi so povezani dendriti. Klasične teorije največ pozornosti polagajo seštevanju signalov, ki sicer potujejo po dendritih, v somi (telesu) nevrona in njegovemu izhodnemu signalu po aksonu.2x Holonomska teorija pa trdi, da je potovanje signalov po dendritih pomembnejše, saj se dendriti nevronov prepletajo in znotraj teh spletov29 potekajo holografiji podobni skupinski oziroma sinergetski elektrokemijski procesi. Ti obdelujejo informacije, denimo slike, 'ako sinapse niso edini možni skupinski nosilci spominskih sledi (korelacij), temveč so t0 lahko tudi t.i. "(med)dendritska križišča" (ali interakcije med valovi električnega polja oziroma med nosilci naboja v ali ob dendritih). Po holonomski teoriji je aksonski signal le nosilec rezultata obdelave informacij, ne pa same obdelave.30 To kažejo Pribramovi (1995, I997b) preizkusi, pri katerih se t.i. počasni nihajoči električni potenciali pojavljajo časovno pred živčnimi signali (akcijskimi potenciali), dokazujoč svojo osnovnost. Koncentrične pasove istega razmerja vzburjenj (v polju polarizacij), katerih ključni pomen je Pribram prevzel od svojega učitelja Lashleya, lahko povezujem s t.i. območji pri vlaka vzporedno-razporejenega vzorca atraktorja, ki se nahaja v t.i. Potencialnem minimumu1' (Peruš, I995a, 2()0()a). Po našem mnenju torej niso pomembne aktivnosti (aksonski signali) posameznih nevronov, temveč razmerja polarizacij v električnem polju, v katerem nevroni "posedajo" in ga soustvarjajo. Ta razmerja stanj v pestri dendritski mreži, ne elektrokemijska stanja sama, ustvarjajo virtualne gestalte ali duševne slike - pravi holonomska teorija. Prednost dendritskih polj je, da so precej bolj prožna, spremenljiva in prilagodljiva, hkrati pa so tudi manj posredno povezana s kvantnimi polji, ki naj bi bila v zvezi z zavestnimi pojavi. Pravzaprav dendritska mreža, še bolj pa t.i. kvantna mreža, ustrezata Prototipični t.i. umetni nevronski (konekcionistični) mreži, t.j. uspešnemu računalih () holografiji Denisyuk (I984); Hariharan (I99G); v nevro-izvedhi: Prideaux (I996); Psaltis idr. (1990). 2y Koch (1997); Koch in Segev (2000). Mrežni modeli npr. Gardner (l993); Hopfield (l982, I984, 1995). () anatomiji in povezavah dendritov: Damask in Swenbcrg (I984). Ilellvvig (2000); Malehč-Savatič idr (1999). O fiziologiji Smith (1999); Savtchcnko in Korogod (1997). integralni modeli npr. v: Pribram 30 <1993) 31 eza mcd njima je izkustveno raziskana v: liergcr. Prihrani idr. (1990, 1992). ''raza alrtiklor in potencialni minimum oba izražata, da gre za najbolj stabilno, privlaCno stanje ("dno") niškemu modelu - bolj kot pa izvorna mreža možganskih nevronov, ki jo naša računalniška "mreža" simulira in pri tem obdeluje informacije (Bray, 1995).32 Holonomska teorija presega holografske predstavitve slik v prostoru-času ali spektralno (v valovih različnih frekvenc oziroma s t.i. Fourierovimi koeficienti) s tem, da jih predstavi v t.i. faznem "prostoru", ki zaobsega prostor-čas in spekter. V faznem prostoru je najmanjša enota informacije, t.i. logon ali "kvant informacije", udejanjen z Gaborjevim valovnim paketom (Daugman, 1985, 1988). Na vidni poti naj bi se informacije obdelovale tako, da bi se najbolj ohranila informacija (t.i. infomax pravilo) oziroma najbolj zmanjšala nejasnost ali negotovost (entropija), čeprav je na drugi strani entropija po holonomski teoriji potencialna informacija. Atraktorji, ustrezni gestaltom, so tako minimumi entropije oziroma maksimumi informacije, ne pa minimumi t.i. (proste) energije kot pri (bio)fizikalnih modelih, vključno s Hopfieldovo mrežo. Procesna struktura nevronskih mrež je najverjetneje odgovorna za t.i. habituacijo (zaznavno navajanje); za izluščenje novosti (nov dražljaj se primerja z rekonstruiranimi spominskimi slikami, njegovi novi elementi se izfiltrirajo in le oni se dodatno shranijo) in za t.i. adaptacijo (prilagajanje vidnega aparata za stabilizacijo slike) pa so potrebne bržkone tudi dendritske interference (Pribram, 1971). Nasploh ima motorika (premikanje telesa, oči idr.), kot že omenjeno, odločilno vlogo pri razpoznavi predmetov, ki temelji na primerjanju slik z različnih zornih kotov; v tem okviru pa tudi adaptacija. Omenjeni holonomski opisi zaznavnih procesov in njihovega ozadja veljajo seveda posebno tudi za vid. Za vid je kvazi-holografski opis kaskadnih procesov kodiranja in dekodiranja slik po retino-genikulo-striatni poti najbolj zgovoren. Ugotavljamo, da se takole izmenjujejo (ali celo dopolnjujejo) spektralna ("hologramska") in prostor-sko-časovna reprezentacija slike: svetloba ("hologram") - predmet (lokaliziran v prostoru-času) - leča ("hologram") - mrežnica (lokalizirana slika) - lateralno geni-kulatno jedro ("hologram") - VI ("hologram") - V2 (lokalizirana "slika"), in podobno še naprej do inferotemporalne skorje. Navedeno kaskado holonomski model opiše kot zaporedje konvolucij (Pribram in Carlton, 1986). Vhodna slika konvoluira z receptivnim poljem nevronov tiste plasti, v katero je slika vstopila. Konvolucija je tukaj vsota vseh "sinaptično uteženih" den-dritskih prispevkov. Globalno lahko kaskado opišemo kot niz sestavljenih konvolucij (po ena v dendritskem drevesu vsakega nevrona v VI) mrežnične slike z receptivnim poljem striatnih (VI) nevronov. Pri tem je vsako receptivno polje (t.j. učinkovanje dendritskega drevesa s sinapsami) opisano z Gaborjevo valovno funkcijo (Lee, 1996; idr.). Rezultat konvolucije so sortirane aktivnosti nevronov znotraj kortikalnih stolpcev, ki se selektivno odzivajo na določene prostorske frekvence (t.j. pogostosti periodičnih) dražljajev na določena mesta mrežnice, posledično pa tudi na orientacije dražljajev. Tako nastane dvoina spektralna reprezentacija slik v VI: t.i. redke kode, predstavljene v modelu s t.i. Gaborjevimi koeficienti (s), in Gaborjevi valovni paketi (g). Vsak koeficient s je "utež" pripadajoči Gaborjevi valovni funkciji g, ki (t.j. g) se izraža v recept i vnem polju. Postavljam utemeljeno podmeno, da redke kode (imenovane tako, ker oligarhija dejavnih nevronov prevzame vso vlogo kodiranja, večina ostalih ne deluje) koristijo prvenstveno za samodejne rellekse in druge tekoče nezavedne akcije, ocene oziroma odločitve; Gaborjevi valovni paketi pa so kode, ki se uporabljajo za vidno mišljenje (vizualno kognicijo), pri čemer lahko sodeluje zavest. To ustreza holonomski ideji, da so dendritski procesi v tesni zvezi z zavestjo, nevroni (some s 12 Možganska skorja (modeli v: Bumod, 1990; KOmer idr., 1999; lngbcr, 1998) ima relativno enake lokalne strukture povezav (Ebdon, 1993), /ato globalna uporaba mrežnih modelov a la Hopfield (1982) ni neupravičena. aksonskimi signali) pa ne, saj služijo le za hitro in ažurno refleksno delovanje in prenašanje rezultatov dendritskega procesiranja. Obraten (rekonstrukcijski) proces, t.i. "dekonvolucija" spektralne reprezentacije (t.j. Gaborjevega valovnega paketa) iz VI nazaj v običajno prostorsko-časovno (t.j. "slikovno") reprezentacijo, poustvari obrnjeno sliko predmeta v V2 (Pribram in Carlton, 1986). Kaže, da ta kasneje služi za neposredno (t.j. "nezakodirano") vidno zavestno doživljanje "v prostoru in času". Istočasno se Gaborjeva valovna reprezentacija, ki se predvidoma lahko seli, uporablja za abstraktne kognitivne procese v ozadju - tako da se jih ne zavedamo. Omenjene reprezentacije in njihove (medsebojne, dvosmerne) transformacije zelo spominjajo na holografijo (Gabor je bil njen odkritelj). Ponovimo, da za razpoznavo predmeta iz slike ni toliko pomembno materialno udejanjenje ali utelešenje te slike, t.j. njen fiziološki korelat, marveč dejstvo, da dražljaj izomorfno sproži homeostatsko prestrukturiranje vse mreže na enoznačen način - mreža se znova uravnovesi v dražljaju značilno stanje, eno od t.i. lastnih stanj, ki deluje kot atraktor sistemske dinamike (Amit, 1989; Peruš, 2000a). Atraktorji lahko tako kot gestalti, katerim ustrezajo, potujejo (kot kaže) po možganskih mrežah in celo po njihovih raznih ravneh - z različnimi velikostnimi skalami. Najprimernejša koda za takšne premike oziroma projekcije je Gaborjev valovni paket kot informacijsko najbolj varčna reprezentacija. Šele ko se ta kvazi-holografsko (dekonvolutivno) rekonstruira, se znova pojavi (duševna) slika. Pri tem naj bi bile odločilne sakade - hitri, neopazni očesni skoki. Kategorija je nekakšen atraktor atraktorjev (predmetov) - gestalt drugega reda -gestah v vlogi prototipa med predmeti (iste vrste seveda). Kategorije ustvarja inferotemporalni korteks, potem ko je ekstrastriatni korteks razpozna(va)l (posamezne) Predmete in mu jih ponudil (Pribram, 1991). Oblikovanje prototipa je nujno asociativno "i kontekstualno v globalnem smislu, zato holonomska teorija govori, da infero-temporalna skorja ustvari vidno razumevanje ("comprehension"). Ugotavljam, da so ^jrtualne hierarhije gestaltov oziroma njihovih atraktorjev (od slike oziroma lika predmeta do ustreznih kategorij raznih redov, ki jim pripada) opisljive z mrežnimi modeli s (fazno)-Hebbovimi matrikami (Peruš, 1995a, 20()0a,c). 4- OPTIMALNI IZKORISTEK INFORMACIJ NA VIDNI POTI V skladu s predpostavkami holonomske teorije o maksimizaciji informacije ("in-foniax") sem sistematično preučil in primerjal (med seboj in z znanjem o strukturi možganov) ustrezne računalniške modele - t.i. infomax-modele. Razen nekaterih (npr. L'nsker, 1988; Harpur in Prager, 1996) veČina izmed njih (Baird, 1990; Bell in Sej-n°wski, 1995, 1996, 1997; Olshausen in Field. 1996a,b, 1997; idr.) uporablja v fazah kodirane informacije, kar je najprimerneje za opažanje robov, ki je pogoj za uspešno razpoznavo predmetov. Za modeliranje izoblikovanja takšnega delovanja receptivnih polj, da bo opisljivo 1 Gaborjevimi valovnimi paketi (kar je preizkusno dokazano in v skladu s holonomsko teorijo), sem predstavil "algoritem" različice t.i. analize neodvisnih komponent Bella in Sejnovvskega ter "algoritem" sorodne mreže, ki ustvarja najbolj redke kode, Olshausna 1,1 Fielda. Izkazalo se je, da oba "algoritma" dobro reproducirata Gaborjeva receptivna Polja nevronov v VI, tudi za gibanja-3 in barve, vendar ju ni mogoče (povsem) ustrezno ■mplementirati v možganskem tkivu, vsaj kolikor kaže današnje skromno znanje o Hatcrcn in Ruderman (1998); Bogacz idr. (2001); Artun idr (1998); Van Haleren in van der Schaaf (1998) natančnih povezavah VI z okolico. Druga mreža (Olshausen in Field, 1996a,b) seje izkazala kot malo bolj biološka kot prva, saj se da večji del njenega "algoritma" vzporediti s t.i. modelom procesiranja dendritskih polj (MacLennan v Pribram, 1993). Vendar je proces redkega kodiranja, ki ga sicer vidni aparat nekako izvaja, ker je smiselno,34 v računalniški simulaciji Olshausna in Fielda za zdaj ostal brez biološke utemeljitve.35 Možnosti zanjo so v vzvratnem delovanju višjih središč v smislu fiziološke hierarhije ali pa v smislu virtualne hierarhije atraktorjev. Namreč, morda se možganski "infomax" proces izvaja na ravni virtualnih ("softverskih") procesov, ki nimajo neposredne, razvidne fiziološke implementacije (podobno kot računalniški operacijski sistem nima "hardverske"). Kakorkoli, na retino-genikulo-striatni poti izdelana Gaborjeva receptivna polja, ki maksimalno ohranjajo informacijo, se uporabijo v konvolucijah dendritskih dreves stri-atnih (VI) nevronov. Tako se slika samodejno razstavi na t.i. statistično neodvisne komponente (pri tem se izluščijo tudi robovi), ki se ločeno spektralno zakodirajo v VI, in sicer na redko (kodirno vlogo ima večinoma le nekaj vodilnih nevronov mreže) in "nadpo-polno" (kodirnih enot je več kot vhodnih enot). S tem je slika obdelana in pripravljena za naslednji proces v mreži med VI in V2 - razpoznavo predmetov. Tukaj se začnejo ustvarjati predmetom ustrezni gestalti oziroma atraktorji. Bartlett in Sejnowski (1997) sla računalniško udejanila izdelavo statistično neodvisnih komponent in njihovo obdelavo v atraktorski mreži, pri čemer je nastal atraktor za vsako osebo iz slik njenega obraza z različnih zornih kotov (ko vrti glavo). V tej simulaciji so bile uporabljene Hebbove korelacije, jaz pa menim, da bi fazno-Hebbove korelacijc še poboljšale rezultate in jih naredile bližje možganskim procesom. Za razliko od običajnega Hebbovega spomina ali podobne t.i. analize glavnih komponent, ki temeljita na korelacijah (statistiki drugega reda) jakosti dražljajev, so v fazno-Hebbov spomin dodane razlike med fazami (statistike višjih redov)36, saj temelji na nihajnih reprezentacijah slik. Tako postavljam podmeno, da fazno-Hebbovo procesiranje utegne biti biološko uresničljiva drugotna asociativna obdelava slik po "infomax" načelih, potem ko so bile slike uspešno predobdelane (vključno z izluščenjem robov in abstrahiranjem) in kodirane na način, ki je podoben analizi neodvisnih komponent. Ker so Gaborjevi valovni paketi (izdelki te analize) matematično enakovredni kvantnim valovnim paketom (Lee, 1996; MacLennan, 1991), lahko morda implementiramo (zavestno) asociativno vidno mišljenje oziroma manipuliranje slik predmetov s fazno-llebbovimi procesi v kvantnih mrežah (Peruš in Dey, 2000). Ti bi vendarle bili vseskozi močno pogojevani s klasičnimi nevronskimi in dendritskimi procesi. Za preučevanje možganskega kodiranja informacij na vidni poti so pomembni računalniški modeli, kot so analiza glavnih komponent, Kohonenov (1982, 1995) model t.i. samoorganizirajočih kart in t.i. vektorska kvantizacija (ki nima zveze s kvantno fiziko). Ti modeli imajo pomen za osvetlitev informacijskega procesiranja slik. čeprav njihove zveze s fiziologijo, ki sem jih sicer nakazal, niso povsem zadovoljive, tudi zaradi pomanjkanja izkustvenih podatkov. Računalniški model samoorganiziranih topološko- 34 Eksperimentalni dokazi za informacijsko varčno obdelavo: Wainwright (1999); Van 1 iateren (1992), idr ■ 5 Bio-implcmcmaeija je vprašljiva tudi za mnoge druge računalniško učinkovite infomax-modele: HyvHrinen idr. (1997, 1999. 2000); Nadal in Parga (1997); Lewicki in Olshausen (1999); lllais idr. (1997); Comon (1994) 36 Podobno so fazne informacije in statistike viSjih redov obdelovane tudi pri analizi neodvisnih komponent in pri njej sorodnemu procesu povečevanja redkosti kodiranja, ki prav tako oba presegata izračun korelacij jakosti. korektnih preslikav37 reprezentacij slik na anatomsko razvidne t.i. mape (karte), porazdeljene po površini možganske skorje, razporeja (informacijsko) podobne si kodirane dražljaje v bližnje si dele map. To se izvaja s tekmovanjem med nevroni za predstavniško vlogo, pri čemer je pomembna lateralna inhibicija (t.j. zatiranje med sosedi). 5. SLIKE, ASOCIACIJE IN ZAVEST Potem ko so se vzdolž vidne poti do VI slike nelinearno obdelale, sledi "lažji, fini", linearni del - fazno-Hebbovo asociativno procesiranje z atraktorji (gestalti). To se lahko, po mojem predlogu, izvaja tudi v kvantnih sistemih, če delujejo v skladu z "algoritmom" mojega izvirnega modela t.i. kvantnih asociativnih mrež. Te bi lahko bile implementirane v VI. Vendar je možgansko tkivo, vključno z VI, mnogonivojsko -podobne mreže se pojavljajo na različnih ravneh: nevronske, dendritske, mikro-tubularne, kvantne idr. mreže. Kaže, da se tako atraktorska dinamika dogaja - v striatnih mrežah, ki so vgnezdene ena v drugo - nekako fraktalno. Jibu, Yasue in Pribram (v Pribram, 1991, A) so izdelali model interferenčnih dogajanj v obmembranski "bioplazmi" (ioniziranem plinu) v dendritskem polju (izven in znotraj dendritov oziroma na njihovih izrastkih - angl. "spines") v VI. Vsebuje kvantnim podobne valovne procese in shranjevanje slik podobno fazno-Hebbovemu, kot ga jaz označujem. Kvantne asociativne mreže (Peruš, 2000c; Peruš in Dey, 2000), ki bi dopolnjevale Pravkar omenjene dendritske procese na globlji ravni, naj bi udejanjale najbolj osnovno, neposredno, prožno in najbolj (kvantni) holografiji podobno razpoznavo (likov) Predmetov3" in asociativno pomnjenje (t.i. vschinsko-naslovljiv spomin) ter priklic iz spomina. Moj model je nekakšen prototip za morebitne bodoče globlje in bol j zapletene, torej manj neposredne, kvantne informacijsko-procesne modele'9, npr. na ravni kvantne teorije polja. Je naraven (temelji na kvantni mehaniki, brez umetnih dodatkov oziroma naprav) in torej biofizikalno dovolj sprejemljiv, čeprav so kvantni procesi v možganih gotovo močno upravljani z dendritiskimi in nevronskimi, elektrokemijskimi in biokibernetskimi (mrežnimi) procesi. Kvantna asociativna mreža. Kvantna asociativna mreža deluje "naravno", Podobno kot holografija,40 vendar so valovi, ki interferirujo, kvantni. Tak sistem '7-vaja določene pretvorbe "vhodnih podatkov v izhodne", zato je informacijski, ne je fizikalen. Kvantna asociativna mreža je jedro kvantne mehanike (v Feynmanovi interpretaciji), ki je vključeno v inteligibilno interakcijo z okoljem (vidnim poljem). Poleg vhodno-izhodne dinamike, ki jc v običajni kvantni mehaniki sami ni, je nova |"di uporaba lastnih valovnih funkcij (t.j. osnovnih kvantnih stanj) za vkodiranje informacij, npr. slik. Potrebno je neko inteligentno bitje, ki interagira41 s sistemom "a tak način, da vhodna, izhodna in notranja (spominska) stanja predstavljajo To so "približno I I" preslikave, vendar ne geometrijske, ampak abstraktne - kodirnc. Vsak element slike se preslika v pripadajoče kode tako, daje tam enoznačno zastopan. Ni dveli kod za taisto informacijo. Te kvantne mreže lahko obdelujejo slike Če pa so te ie "infomax"-prcdobdelanc, kot se zgodi na vidni poti do VI, kvantne asociativne mreže razpoznavajo ne Ic vzorce oziroma like (obrise), temveč predmete kot take. •'rimcrjaj z Bunnell in Capini (1997); Zak in Williams (1998); Kak (1995); Ezhov idr. (2000, 2001); 4() Wang idr. (1998); Dubois (2dar samo z analogijami. Zame ima druga podskupina gotovo prav (kvantna teorija je ,Cs koristna za raziskave zavesti, ne glede na to, ali gre le za podobnosti v sistemskih Procesih ali celo za neposredno zvezo). S pričujočim delom se uvrščam v prvo Podskupino, ki je bolj neposredna. Holonomska teorija se ne opredeli bolj, kot pa da Zastopa prvo ali drugo podskupino teorij št. 4 - z opozorilom, da eksperimentalni dokazi Se niso zadostni za odločitev. S tem se strinjam, vendar namigujem, da bi parapsihološki eksperimenti gotovo prevrgli tehtnico na stran prve podskupine, Če bi jih lahko vzeli 45 ~ ' fcglcdi v. Marcel m Bisiach (1 <>HH); Flanagan (1992); Hamcroff idr. (1996); Davies in Humphreys 4() 0993), ASSC (1998); Rakič idr (1997); Oakley (1985); Žcleznikar in PcruS(l998) ('lej pomožno Čtivo Si 10 in II (posredno pa tudi Si 8 in 9) popolnoma resno. Le t.i. kvantna nelokalnost in kvantno soprežemanje ("entanglement"),47 ki sta že eksperimentalno dokazana (Aspect idr., 1982), bi lahko zadovoljivo pojasnila nekatere domnevne telepatskim podobne transpersonalne pojave (karkoli je omejeno na lobanjo, jih ne more). Zal nobena izmed vseh teorij ne more pojasniti naravo takšnosti (kvalij), t.j. zakaj so naša doživetja takšna, kot so, in npr. kako je biti oseba X v prvi osebi. Po holonomski teoriji (Pribram, 1998a) je zavestno doživljanje odvisno od zaostankov zaradi obdelave informacij v spremenljivih stanjih dendritskih spletov in njihovih polarizacijskih polj. To se dogaja po prejemu pulza od predsinaptičnega nevrona in pred oddajo pulza po aksonu proti drugemu nevronu. Taista pot se uporablja tudi ob nezavednih refleksih, kjer je zaradi potrebe po hitrosti izpuščena dendritska obdelava pulzov. Skratka, zaostanki, natančna obdelava informacij, dendritsko procesiranje in zavest sovpadajo (so korelirani). Iz tega lahko sklepamo, da ima procesiranje znotraj dendritske mreže neposredno zvezo z zavestjo (za razliko od nevronske mreže). Odprto, po moje, ostaja, kaj znotraj dendritskih polj in pestrega dogajanja v tem okviru je ključno za zavest. Zavestni vid. Kar velja za zavest, velja tudi za vidno zavest; sedaj bom navedel le nekaj posebnosti zavestnega vida, pri katerem se zavedamo neke vidne (navadno slikovne ali piktorialne) reprezentacije oziroma, bolje povedano, oblike. To je lahko dejanski zunanji predmet ali neka "virtualna", spominsko pogojena, duševna slika, ki se pojavi v domišljiji ali v t.i. lucidnih sanjah. Navadno sta v barvah in vsebujeta stabilne, z robovi omejene like. Zavestna vidna razpoznava predmetov je, odkrito rečeno, bolj jasna in pogosta kot zavestna obdelava vidnih vzorcev oziroma slik. Z naslovnim izrazom "zavestna obdelava slik" mislim na biti zavesten (to je proces) neke slike - jo samo zreti, ne še kategorizirati.48 Vidno samozavedanje je tisto samozavedanje, ki uporablja vid, npr. v primeru gledanja in razpoznavanja lastne podobe v zrcalu. Tudi vidna pozornost je le veja pozornosti, ki se ukvarja z vidnimi dražljaji. Razlika s pozornostjo ostalih čutov pa je seveda predvsem tudi v posebnih fizioloških poteh s težiščem na vidni skorji. Logothetis (1999) sklepa iz svojih preizkusov, da bi le majhen delež nevronov vzdolž vidne poti, s povečano gostoto v višjih področjih skorje, kot je inferotemporalna, lahko predstavljal fiziološke korelate vidne zavesti. T.i. slepovidni bolniki lahko vidno razločujejo predmete, vendar se tega ne zavedajo. Najverjetneje je razlog v poškodbi VI. Crick in Koch iz tega sklepala, da nimamo vidne zavesti (rezultatov49) večine procesov v VI, ampak šele tistih v V4 in više (največ v inferotemporalni skorji). Kaže torej, da je VI nujen za vid, tudi za zavestni vid, vendar se rezultati njegove dejavnosti izražajo šele v fizioloških korelatih zavesti v višjih področjih neokorteksa. Barve imajo kvantitativne lastnosti, kot so valovna dolžina svetlobe, ki je sprožila ustrezno možgansko dejavnost, in razna relativna razmerja odtenkov glede na kontekst oziroma ozadje. Imajo pa tudi kvalitativne lastnosti (ton, osvetljenost, nasičenost50, vsiljivost), ki se jih ne da popolnoma zadovoljivo in izključno kvantificirati, Še manj pa razložiti, zakaj so takšne. Seveda lahko tudi kvalitativne lastnosti kvantificiramo (rdeča 47 Majewski (1999); Bolim in Hiley (1993); Alicki (1997); Kwial idr. (2000). 48 Razlog /a "zavestna obdelava slik" v naslovu Članka je tudi želja poudariti, da obravnavam Človeški vid. ne računalniške obdelave slik 1'rccej sem se želel posvetiti tudi kvantnim informacijskim procesom, ki se mi zdijo nujni za zavest, ne pa tudi za obdelavo slik samo. 49 Da verjetno mislila rezultate procesov v VI, ki (ne) postanejo zavestni, sc strinjava s prof Pribramom. pisanj Cricka in Kochn namreč ni jasno, kaj zanju pomeni "(ne) biti zavestni procesov v VI ipd." 50 Barva je bolj nasičena, Če je bol j različna od sive, torej bolj "čista, samosvoje barvita". je lahko svetlejša ali temnejša, bolj ali manj nasičena ali vsiljiva), vendar ne tudi njenega fenomenalnega bistva: barvno slep človek razume kvantitativne opise, vendar ne more celostno podoživeti barve same v vsej njeni pojavnosti oziroma takšnosti (kvaliji). Barve so izraz vzajemnega delovanja oziroma vplivanja absorbcijskih lastnosti površine predmeta, valovne dolžine vpadne svetlobe, sipalnih lastnosti zraka, konteksta (npr. barve ozadja) in nevrofizioloških ter psiholoških (deloma celo družbeno pogojenih) procesov. Barve so torej posledica kompromisa t.i. objektivnih in subjektivnih dejavnikov. Predmeti nudijo zgolj povod oziroma potencialne fizične prožilce določene možganske dejavnosti oziroma fenomenalnega stanja vidne zavesti, ki je barvna zaznava. 6. ZAKLJUČKI Sistematično sem preučil, analiziral in primerjal obsežno nevropsihološko, nevro-fiziološko, psihofizično, biokibernetsko in drugo teoretično, eksperimentalno in raču-nalniško-simulacijsko čtivo o vidu. Predlagam sintezo teh podatkov, modelov in teorij, posebno v kontekstu Pribramove holonomske teorije možganov. Našel sem veliko Pomenljivih dopolnjujočih se pogledov. Ugotavljam, da so t.i. infomax-modeli, kot sta analiza neodvisnih komponent Bella •n Sejnowskega (1997) ter mreža z najbolj redkim kodiranjem Olshausna in Fielda (1996a,b), boljši od klasičnih hebbovskih modelov ali od analize glavnih komponent. Vsebujejo namreč fazne informacije oziroma statistike višjih redov. Izkazalo se je, da infomax-modeli dajejo mnogo bolj biološko ustrezne rezultate (upodobitve receptivnih Polj), vendar je biološko ustrezno udejanjenje (implementacija) na ravni "hardvera" možno za zdaj le za mrežo Olshausna in Fielda, ne pa tudi za mrežo Bella in Sejnowskega. Našel sem zveze med mrežo Olshausna in Fielda ter MacLennanovim modelom računanja v dendritskem polju (MacLennan v Pribram, 1993), ki nakazujejo možnost dendritske implementacije mreže Olshausna in Fielda. Vendar bi bilo tako dendritsko procesiranje pod močnim vplivom procesa maksimizacije redkega kodiranja, ki bi lahki) izviral iz lateralne inhibicije ali od vplivov (višjih ravni) skorje na vidno pot. Ker preizkusi kažejo na pogostost nihajne dinamike s procesiranjem faz v možganih/1 se postavlja vprašanje, ali bi lahko bila infomax-obdelava z analizo neodvisnih komponent, ali pa vsaj proces redčenja kod, udejanjena virtualno, t.j. na sofiverski" ravni - z atraktorsko dinamiko višjega reda. Infomax-obdelava izoblikuje rešeta (filtre)" receptivnih polj v Ciaborjeve valovne pakete, ti pa potem konvoluirajo z dražljaji. Infomax-procesiranje je torej nekakšen predobdclavni postopek z največjim ohranjenjem informacije, ki je namenjen optimalnemu kodiranju v Gaborjeve valovne nize. Ti primerno "uteženi" Gaborjevi valovi so spektralne predstavitve (reprezentacije) ki se vključujejo v konvolucijo (med zaznavno obdelavo) ali v intcrferenco ali v druge fazno-hebbovske procese (med slikovnimi miselnimi procesi in asociacijami). Kvantna asociativna mreža52 je računalniško izvedljiv model jedra holonomske asociativne obdelave slik in fazno-Hebbovega pomnjenja. To pomeni tudi, da slika, ki se razpoz.na s kvantno asociativno mrežo, postane "predmet zavestnega doživetja". Predvidevam, da so t.i. lastni valovi, v katerih je kodirana slika in ki interferirajo v kvantni mreži, lahko Gaborjevi valovni paketi s kvantnim izvorom. Predlagam, da neokorteks uporablja tri vrste reprezentacij slik: z Gaborjevimi koeficienti opisane redke nevronske kode za samodejno procesiranje, dendritsko udejanjene 52 Manili,m in Taylor (IW2); Gray idi |1W). I«)')0). Bail* (1990); Schcmpp (1995). Izvorno v PeruS (v Wang idr.. 1998), podrobneje v Pcrul (2<>(X)h). Gaborjeve valovne pakete kot spektralne vzporedno-razporejene kode za asociativno vidno mišljenje, in v V2 rekonstruirano običajno prostorsko sliko, uporabljeno za naše "neposredno" zavestno doživljanje. Ker se zaznavna slika natančno ujema z izvornim predmetom na njegovem zunanjem mestu, menim, da so za to potrebne holografske projekcije zaznave nazaj v prostor. Ker nevronske in dendritske mreže same tega ne zmorejo, je medij za to lahko samo kvantni sistem, saj je edini, ki je skupno ozadje tako holografiji kot možganskim mrežam. Čtivo, ki vsebuje celotno besedilo te raziskave v vseh nevrobioloških, nevro-modelskih in fizikalnih podrobnostih, je Peruš (200lb).53 Poglobljeno razumevanje zaključkov raziskave zahteva poznavanje naslednjih znanstvenih poročil: Sistematične raziskave (Peruš, 1995-2001) so razkrile pomembne podobnosti holografskih procesov in procesov v modelih asociativnih nevronskih mrež, v spinskih sistemih in v kvantnih interferirajočih sistemih, ki bi se vsi lahko uporabljali za vzporedno-razporejeno obdelavo informacij, v prvi vrsti vidnih.54 Možne (bio)implcmentacije teh procesov je moč iskati (Peruš, 2001a,b) izhajajoč iz matematičnih primerjalnih raziskav nevro-kvantnih vzporednic55 (Peruš, 1997a, 1998a) in izpeljave modela kvantnih asociativnih mrež iz formalizma simuliranih nevronskih mrež (Peruš, 2000c).56 Našel sem neposredno zvezo med kvantno asociativno mrežo in tržno uspešno Holografsko Nevro-Tehnologijo (HNeT) (Sutherland, 1990, 1994), v Peruš (200lb, D) pa predstavljam tudi kvantno implementacijo HNeT. Zato lahko sklepam s precejšnjim optimizmom, da kvantna asociativna mreža lahko izvede učinkovito razpoznavo slik in pripadajočo asociativno obdelavo, če jo implementiramo v dejanskem kvantnem sistemu (kot je na nek način verjetno tudi v možganih). Takšna obdelava slik, v sodelovanju z drugimi možganskimi strukturami, bi verjetno bila zavestna. Zahvale Za pazljivo branje celotnega dela v angleščini, katerega povzetek je ta članek, ter za številne natančne opombe in popravke se prisrčno zahvaljujem prof. Karlu H. Pribramu (Univerzi v Stanfordu, Kalifornija, in Georgetownu, DC), pionirju nevro- 53 Predelane angleSke različice nekaterih delov (po vrsli) disertacije Peruš (2(K)lb) so objavljene v (večidel vabljenih) člankih: 1'eruS (2l)00d), I'eruS (2000c); Peruš (2001 a). 54 Predstavljeni opisi atraktorske dinamike izhajajo i/, avtorjevih izkušenj ob računalniških simulacijah samodejnega razpoznavanja beljakovinskih strukturnih vzorcev s Hopfieldovi (l<>82) podobno umetno nevronsko mrežo, kije predhodnik kvantne asociativne mreže. 55 Glavni pari podobnih lastnosti so Nevronska in kvantna mreža lahko vkodirata informacije (npr slike) v sistem sam, jih asociativno obdelujeta, shranita in izborno prikličeta (če vstopi nov, podoben dražljaj oziroma motnja i/, okolja). Proces je v obeh mrežah vzporedno-razporejen in množičen (kolektiven) Kvantni propagator (Grecnova matrika) je soroden, po matematični strukturi in sistemski vlogi, nevronski matriki sinaptičnih ve/i, ki predstavlja "hologramski" spomin Ohe mreži tvorita 1i ortonormiran. algcbrajsko popoln (kompleten) sistem v Hilbertovcm prostoru (stanje mreže jc supcrpozicija oziroma linearna kombinacija t.i. lastnih stanj - npr. slik). Lastna stanja so tista stabilna stanja, ki tvorijo atraktorje sistemske dinamike - za naše potrebe tako služijo kot kode slik I/ spomina. 11 i/, mrežnega "holograma" oziroma Grecnove ali (fazno)-Hebbove matrike, rekonstruiramo sliko z vnosom vzorca, podobnega shranjeni sliki, kar sproži 11 kolaps to je znameniti "kolaps" kvantne valovne funkcije oziroma izluščenje in razpoznava slike (kol pravimo v teoriji nevronskih mrež.) |Matematične osnove: Itohm, 1954, 1980; Messiah, 1965; Bjorken in Drell, 1964/65; Ballentine (1970).) 56 V Peruš (2000b) jc nekaj novih predlogov za bolj prožno obdelavo slik 11 podatkovno omehčanje (v smislu t.i. mehke logike). Primerjaj Kainen idr. (1992, 1993); MacLennan(v Pribram, 1993). Znatno izboljšavo prinaša tudi procesiranje faz. oziroma faznih razlik. Primerjal Wcinacht idr (1999); Aim idr (2000); Anandan (1992); Herman idr. (1998); Jones idr (20(H)). psihologije in raziskav možganov. Posebno sem mu hvaležen tudi za pomembne nekajdnevne razprave ob mojem obisku v Washingtonu (DC) (in za izjemno gostoljubnost ob tem!), pa tudi ob njegovih obiskih v Ljubljani in ob konferencah. Prav tako lepa hvala prof. Janku Musku, pa tudi prof. Andreju O. Župančiču in prof. Johnu Bickleu (Univ. Cincinnati) za koristne razprave.S7 Za podporo se zahvaljujem MŠZŠ in Kemijskemu inštitutu, posebno prof. Stanetu Pejovniku. Čtivo Abbot, L.F. & S B. Nelson (2000): Synaptic plasticity: taming the beast. Nature Neurosci. (Suppl.) 3, 1178-1183. Aim. J., T.C. Weinacht & P.H. Hucksbaum (2000): Information storage and retrieval through quantum phase. Science 287, 463-465. Aine, C.J., S. Supek & J.S. George (1995): Temporal dynamics of visual-evoked neuromagnetic sources: Effects of stimulus parameters and selective attention. Internat. J. Neuroscience 80. 79-104. Aine, C.J., S. Supek, J.S. George, D. Rankcn, J. Lcwine, J. Samders, E. Best, W. Tiee, E.R. Flynn & C.C. Wood (1996): Retinotopic organization of human visual cortex: Departures from the classical model. Cerebral Cortex 6, 354-361. Alekscnko. S.V. & D. Kirvclis idr. (ur.) (1987): Zritcljnjie sistemji. Vilnius: MVSSO LitSSR. (Tudi: D. Kir-velis (1975): Kvazigolograflcheskie principji funkcionaljnoi organizacii zritcljnogo analizatora formji izobrazhenii; disertacija, Kaunas.) Alicki. R. (1997): Quantum crgodic theory and communication channels. Open Systems & Information Dynamics 4, 53-69. Amari, S. & K. Maginu (1988): Statistical neurodynamics of associative memory. Neural Networks 1, 63-73. Amit, I). (1989): Modeling Brain Functions (The world of attractor neural nets). Cambridge: Cambridge University Press. Anandan. J. (1992): 'lire geometric phase. Nature 360, 307-313. Arhib, M A. (ur.) (1995): The Handbook of Brain Theory and Neural Networks. Cambridge (MA): MIT Press. Artun, O.B., HZ. Shouval