St. 512. V Ljubljani, torek dne 1. avgusta 1911. Leto II : Posamezna številka 6 vinarjev : .JUTRO* Uhaja viak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1-30; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5'—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30'—. ’ Telefon številka 303. : NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. J Posamezna številka < vinarjev : Uredništvo In upravnlitvo j« v frančiškanski uitd t Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi so M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 16 v, osmrtnice, poslana In sahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon Številka 303. i Da se razumemo! Nedeljska .Edinost" se pritožuje pod naslovom: »Ne razumejo nas*, in pravi: oni, ki nas ne umejo, naj le mečejo kamenje na nas. Mi ne maramo na nikogar metati kamenja in hočemo vsakega razumeti. »Vse razumeti se pravi odpustiti, »pravi dobro francoski pregovor in zato smo tudi mi pojasnili položaj, razmere in naše stališče tako, da bi vsi lahko vse razumeli. Konec je pokazal, da je bilo naše stališče pravo. Pisma in dopisi, ki jih dobivamo s Primorskega in tržaškega ozemlja, odobravajo naše postopanje. Zato ostanemo pri svojem mnenju. »Edinost* nas ni hotela razumeti, očitala nam je, da živimo od senzacij, da smo kričeč list itd. Toda mi pač nc moremo za to, če drugi delajo senzacije in če moramo te senzacije mi javnosti pojasnjevati kot narodni in napredni ideji nevarne. Torej, da se razumemo. Naravno je, da je »Edinost* odobravala korak primorskih poslancev, ker je bila to njena dolžnost, naravno je bilo da je branila po možnosti dr. Rybšra in .:. Gregorina in da je pojasnjevala njiju postopanje z nekakega tržaškega stališča. To ji ni štel nihče v zlo, ampak »Edinost* mora pač dovoliti, da tudi mi povemo svoje mnenje, to tembolj, ker se je izkazalo naše mnenje kot pravo. Nečetno se več dotikati one dunajske afere. Pisalo se dovolj o nji in ima sedaj o nji' lahko vsak jasne pojme. Nekateri so smatrali celo stvar za prenagljenost, drugi za dobro voljo, tretji za izdajstvo. Po tem, kar se je pisalo, si lahko ustvari vsak svojo sodbo. Mi dobre volje primorskim poslancim nismo odrekali, toda njiho-hovega postopanja nismo mogli odobravati. in sedaj trdi »Edinost*, daje ne razumemo. »Edinost* pravi: najprej skupni dom, potem stranke v njem. To je sicer nekoliko čudno povedano, ampak iz vsrga spoznamo, da je predvsem narodnost, potem šele strankarstvo. Dobro! Mi smo tudi za to. Toda mi ne smemo pozabiti, kake naloge nam nalaga beseda narodnost, ne smemo pozabiti, da jo moramo braniti pred onimi, ki jo hočejo uničiti. Sloga je sicer lepa stvar, ampak mogoča je samo na podlagi enakopravnosti. Ko so klerikalci napadali Cirl Metodovo družbo, niso poznali nikake narodnosti, ko so napadli Sokola, niso poznali nikake narodnosti, ko so napadli Ljubljano niso poznali nikake narodnosti, kako bi mogli torej z njimi složno delati za narodnost, vezati se z njimi, se pravi odobravati njih greh proti naši narodni stvari In konečno to stališče: da naj se časopisje iz sredine domovine ne vrne-šuje v razmere na meji, ker jih baje ne razume. Tako Korošci trdijo, da imajo svoje razmere, Štajerci svoje, Primorci svoje, Tržačani svoje. Res so po posameznih pokrajinah lokalne razmere nekoliko različne, toda s tem še ni rečeno, da naj se po svoje razvijajo, ne glede na ostalo celoto. Ako je »Edinosti" toliko za skupnost in slogo, pa naj nikar ne deli tržaškega ozemlja od slovenske zemlje, kakor da bi imeli v Trstu posebno pravico vezati se s klerikalci, tudi če pri tem trpi cela narodna in napredna slovenska stvar. Klerikalci ne poznajo nobenih razlik in so povsod enaki. Njim tudi za tržaške Slovence ni nič, ako nimajo tam svojih pristašev, kaj bi torej Tržačani iskali pri njih, ko so po ogromni večini napredni. Tega mi ne razumemo, in ne razume ves oni del tržaškega slovenstva, ki se ni strinjal s postopanjem primorskih poslancev in s pisavo »Edinosti*. Namesto, da »Edinost* toži nad nami, da je ne razumemo, naj rajše sama skuša razumeti klerikalce in njihove namene, pa se ne bo zavzemala za novbeno zvezo z njimi. Želimo, da bi to razumljenje ne prišlo prepozno, da ne bo zadal klerikalizem tržaškemu slovenstvu one rane, na katerih trpi sedaj naša severna stran. Mi dobro razumemo, kaj hoče »Edinost*, toda da so ljudje nas razumeli in nastopili proti nakanam, ki so jih imeli klerikalci s primorskimi voditelji, to kaže, da ona javnost dobro razume svoj in naš položaj. Zato se dobro razumemo. Velik sokolski zlet v Domžalah naznanja slovensko Sokolstvo, da bo v nedeljo dne 6. avgusta t. 1. To naznanilo bo gotovo privabilo tisti dan v Domžale vso Ljubljano, ki jo po večini že preveva Sokolski duh. Vsa kamniška in domžalska okolica hoče prisostvovati velikemu narodnemu prazniku otvoritve Sokolskega doma v Domžalah. Vsak zaveden Slovenec ali Slovenka, če bo le mogel, bo prihitel ta dan v Domžale, da podpre mlado in čilo društvo »Domžalskega Sokola* in da počasti s tem naše slovensko Sokolstvo, ki je za slovenski narod prava sreča, ki je v slovenskem narodu organizacija prve vrste! »Slovenski Sokol*, glasilo Slovenske Sokolske Zveze v zadnji številki med pozivom na svoje člane, da se naj udeleže v čim največjem številu med drugimi sledeče navdušene in navdušujoče besede: Mlad, v neugodnih razmerah, boreč se z mnogimi ovirami, je domžalski Sokol vendar pokažal toliko silo, udejstvil toliko vztrajnost in|ene«--gijo, da mu po maloletnem društvenem obstoju že stoji lasten dom, ponosen in lep, trdnjava sokolska. Z občudovanjem zremo na veliko delo, ki ga je izvršil domžalski Sokol v tako kratkem času. Bratje, naša dolžnost je, s kar najlepšo udeležbo pri otvoritvi domžalskega Sokolskega doma pokazati domžalskim bratom naše priznanje za junaško njih vztrajanje pri težkem delu, dokler ni bilo izvršeno popolnoma. Z lastno telovadnico si je domžalski Sokol ustvaril najtrdnejšo podlago čim lepšemu in sigurnejšemu razvoju svojemu, čim lepšemu in uspešnejšemu delovanju v prihodnosti. Podprl je z njo sebe pa s seboj obenem slovensko sokolsko organizacijo sploh. V domžalskem sokolskem domu je dobila naša sokolska organizacija novo, močno oporo. Sedaj šele more domžalski Sokol neovirano pričeti redno delo sokolsko. Ob nedostatku prostorov ga ni mogel doslej vršiti na zadosten način. Z novim delom se mu otvarja nova doba. Dne 6. avgusta, ko se mu odpro vrata lastne delavnice, pohitimo, bratje kar mogoče mnogobrojno k domžalskemu Sokolu, izpodbudit ga, da z isto vztrajnostjo, s katero je gradil svojo telovadnico, vrši sokolsko delo v njej pa pridobiti mu čim več novih prijateljev v njegovem okolišu, čim več novih sokolskih delavcev. S krepkim skupnim delom mu je ponazoriti lepoto sokolske misli, v velikem discipliniranem nastopu nam je pokazati uspehe sokolske vzgoje v naših telovadnicah. Tako nam je domžalskemu Sokolu, prevažnemu temu stebru Slovenstva v Domžalah, izpostavljenih raznarodujočemu vplivu, olajšati pričetek sedaj omogočene mnogo intezivnejše vršitve velike sokolske naloge: združevati čim dalje več mladine, moštva in ženstva v svoji telovadnici, jim krepiti telo in duha, svežiti in množiti delavno moč, večati jim moralno silo, gojiti in jačiti značajnost, poglabljati jim narodno zavest, utrjati v njih zvestobo do maternega jezika in razplameniti v trajen, neugasen plamen ljubezni do slovenskega naroda, zanetiti v njih resnično in stanovitno navdušenost, vnemajočo vedno in vedno k neumornemu delu za napredek, razvoj, povzdigo naroda. To so besede, ki morajo vzdramiti še bolj mlačnega človeka, besede, ki jih naše slovensko Sokolstvo tudi udejstvuje in domžalski Sokol otvori v nedeljo svoj Sokolski dom tudi v ta namen, zatorej posetimo ga! Iz slovenskih krajev. Iz Begunj na Gorenjskem. Kakor čitamo, je vročina skoraj po celem svetu neznosna. Tudi našemu, sicer mirnem kotičku ni prizanesla, kar moramo tem bolj občutiti, ker kljub temu, da imamo »Mravljinec* pred nosom, nam vode manjka. Vzroka ne bomo preiskovali, dotične oblasti, koje so za to poklicane — tako vsaj upamo —r bodo potrebno ukrenile. Ker že od vročine pišemo, ne moremo zamolčati, da je vplivala jako močno na našega, pri ženskem spolu jako priljubljenega župnika Jaka, kar je dokazal s tem, da mu ni dalo v četrtek po noči spati, ter lazil že v pozni uri, (kar pri njem mimogrede omenjeno sploh ni nič nenavadnega) po Poljčah, ter je potem skrit za nekim plotom prisluškoval pogovoru poljških fantov, ter pazil, kakor lisica na miš, da bi kaj ugodnega zase ujel. — Ker so fantje slučajno o njem in mogoče tudi o »puncah* ali marinaricah se pomenkovali je skočil izza plota med nje, kakor sosedov petelin na sosedovega, ter grozil Purgarjevemu, da ga bode oklofutal, na kar pa ta kot pameten in miren dečko ni reagiral, ker drugače bi jo bil naš lepi Jaka pošteno izkupil. Ker je videl, da se fantje nočejo spuščati s posvečeno osebo v boj, razkropiti pa se vendar niso hoteli, jim je v sveti jezi grozil, da jih bode že še z revolverjem ukrotil. Opozarjamo slavno oblast in c. kr. orožništvo, da se malo pobrigajo za tega gospoda, ker prislovica pravi: »Orožje ni za otroke*. To za enkrat, imamo pa še precej mastnega in tečnega na razpolago za drugi pot, ako nam bode uredništvo dovolilo. — Mirni opazovalci, ki se pa »revolverja* ne boje. Iz Hrastnika. Kako sirovi, zlobno predrzni so naši posili nemčurji, to se je pač lahko sam prepričal, kdor je čital zadnji številki graške cunje, katere dopisun si prizadeva spraviti Sokola v blato, kojega gazi sam. Poskrbeli bodemo tudi mi, da pride resnica na dan. Ko so se pretečeno nedeljo vračali Sokoli iz Zagorja, vstopilo je v Trbovljah tudi nekaj veterancev in njih pristašev, izmed katerih je bil posebno eden bojevito razpoložen, ter je že v vlaku obetal g. dr. Fr. Rošu, kateri se je tudi peljal in sicer civilno ne v kroju z zagorske veselice. Še ni dobro stal vlak, že so bili Slovenci v Hrastniku obkoljeni in le redarju gospodu Rižnerju se imajo zahvaliti, ker se mu je posrečilo z energičnim nastopom napraviti prost odhod iz kolodvora. Tudi pri kemični tovarni, kjer so zopet Švabi zastavili cesto, bi bilo prišlo do spopada, če ne bi bilo gosp. Rižnerja, ki ni reagiral na psovke, ki so padale na njegovo uradno osebo, ampak le zahteval, da se pusti javna cesta prosta, seveda ne samo za Sokole, ampak tudi za druge ljudi. Laž j'e torej, da bi bil & o k o 1 dejansko napaden in laž je, da bi se Sokol v kroj u tako daleč izpozabil, da bi se pričel pretepati s tako vrsto sodrge. Motite se! Sokola izzivate zastonj! Njemu je pod čast, se le enkrat dotakniti vaših črnih koži Sokoli niso turnarčki! Najmanj nas pa razburja hajlanje mlečnozobnežev, saj vemo da osel tudi rigal Kaj in kako se je pa izvršil napad na gospoda dr. Frana Roša, ki se je moral braniti, to bode pa že sodnija dakazala 1 Iz Vižmar. Že parkrat se je ba-vilo »Jutro* s temi ljudmi, a kakor kaže, bo treba napeti še vse ostrejše strune, kajti njihovo koritarsko »prepričanje* prihaja že do vrhunca nesramnosti. Kdo in kakšni pa so pravzaprav ti ljudje? Višek tvori neka silno omejena duševna reva, ki sliši na ime Kozlar. Ta človek ve v znani vižmarski gostilni mnogo povedati o vižmarskih naprednjakih, a njegovi poslušalci s hrepenenjem žele čuti tudi, kako je on včasih »načeljeval* mizarski zadrugi, »naročeval* baldahine za šentvidsko cerkev, vodil račune vižmarskega vodovoda itd. Da o tem nam kaj povejte dični Kozlar. Druga velika klerikalna korifeja je znani vižmarski gostilniški kričač Jan, ki pa ve jako mnogo povedati o laž-njivosti naprednega časopisja, posebno »Jutra*, čeprav ga sam tudi jako rad čita. Vkljub svojemu krščansko-kato-liškemu »prepričanju* se baje celo v petkih ne more vzdržati klobas, vsled česar ga nazivljejo nekateri hudomuš-neži prav radi »dohtar klobaso*. Med »našimi fanti* (po dr. Kreku) se pa posebno odlikuje neko pošvedrano človeče svoje sorte. O tej karikaturi bi se pravzaprav ne izplačalo govoriti, ampak on vam tvori izvrsten eksem-plar »čukarske* vzgoje. Tam je tako napredoval, da je že v vseh ozirih popoln, torej, da ga nimajo ničesar več naučiti in so mu zato dali že »izpustnico*. Ne bodemo naštevali vseh njegovih lumparij, pri katerih on že zavzemal prav odlična mesta, vendar dobro naj si zapiše v svoje krščansko srce: če namerava on izpreobračati vižmarske naprednjake s kamenjem, ga bodemo izpreobrnili ml z ričetom. Za ljudi Janove, Kozlarjeve in Jančevega Johana sorte je to edino primerno sredstvo. Da taki in podobni Kozlarji, Jani in Jančevi Johani, to je tisto dr. Šušteršičevo »naše dobro verno ljudstvo*, to so tisti dr. Krekovi »regimenti in bataljoni* s katerimi pride ta mesec z nožmi in gnojnimi vilami nad trepetajoče Ljubljančane, a verujte nam čedna dru-hal okrog pobožnega »Slovenca*, da prav ti Kozlarji, Jani in Jančevi Johani naperijo svoje krščansko orožje samo za frakel šnopsa na prsi svojih žegnanih in nežegnanih voditeljev. Mi se na ljudi take sorte ne bodemo ozirali ampak šli pogumno naprej v duhu svojega bivšega nadučitelja Žirovnika do — zmage. Sicer pa upamo, da se srečamo prav na tem mestu še često, dična klerikalno vižmarska »inteligenca*. Iz Trsta. Cenjeni gospod urednik, oprostite da Vam še naslednje vrstice sporočim: Da ne bodete mislili, da je tobakarna Stanič v ulici Molin pi-ccolo odpovedal »Jutro* prodajati ker je pisalo o zadevi dež. poslancev dr. Rybžra in dr. Gregorina, Vam povem, da je oni odbornik Marijne družbe takozvanega Škernicelvereina. Meni se čudno zdi da je on prodajaj napreden list, ker je takim ljudem od škofa strogo prepovedano, brati in razširjati take časopise. On je gotovo dobil od zgoraj kak migljaj od Škerniceljko-mande. Drugi bolj pametni tobakar-narji povedo, da jih hodijo gotovi kimavci nadlegovat, da bi opustili prodajo »Jutra*, ;to so taki ki ne či-tajo druzega kakor Edinost, Piccolo in Slovenca, na take tičke bi bilo dobro paziti. Narodnjak. Iz tržaške okolice. Gospod urednik, danes imamo opraviti pa z Vami. Vi ste pisali v .Jutru" (30. julija) pod naslovom glede gonje »Edinosti* LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. v hiši na Olivolskem otoku sta se pripravljala tudi Roland m Skalabrino, da se ga udeležita. c«k° oblekel kostum, podoben tistemu, ki ga je imel OUroMem ».“eijo- n'p0“Wi“i noii' k0 I' otel lmPerii° ”* Bodisi iz smelosti, bodisi, da se je ujemalo z njegovim načrtom, ni Roland cisto ntč izpremenil svojega obraza in si ni niti malo našemil glave. Nadel je samo črno krinko. V Benetkah, mestu skrivnosti, krinka ni bila samo dovoljena, nego celo običajna; tvorila je skoraj del toalete. Lepe Benečanke so ob belem dnevu nosile krinke, da zavarujejo svoje obrazke pred solnčnimi žarki, kakor včasih vrtnar zakriva gotove vrste breskev, da bi ohranil njih nežni mah. Na mnogih veselicah so tudi moški nosili krinke, deloma, da bi ostali nespoznani, deloma zgolj iz tiste strastne ljubezni do tajinstvenosti, ki je bila karakteristična za Benečane. Tiste čase so na veselicah radi »intrigirali*, to je, dajali ljudem ugibati, kdo utegne biti tainta lepi kavalir, ki ga ni mogoče spoznati niti po stasu, niti po obleki. Razume se, da je na veselicah pri kurtizanah, kakršna je bila Imperija, velika večina gostov skrbno skrivala svoje obraze. Samo mladi fantje m tisti, ki jim obrekovanje ni moglo več škoditi, so prišli odkritega obraza. In tako je bil Roland zagotovljen, da se mu nihče ne bo čudil, zakaj je nadel črno žametno krinko, ki mu je popolnoma zakrivala obraz. Veselica se je imeta začeti ob desetih zvečer in končati ob dveh zjutraj. Že tri dni so Benetke govorile o njej, in dobri znanci so že naprej slavili, s kakimi čudeži hoče Imperija presenetiti pri sebi zbrane Benetke. V trenotku, ko je Roland dovršil svojo toaleto, je bila ura poldvanajstih ; veselica pri kurtizani je morala biti torej na svojem višku. Roland je šel v tisto pritlično sobo, kamor mu je Skalabrino sinoči privedel — ali bolje rečeno, prinesel — Gvida Džen-nara, policijskega načelnika. Tu je bilo zbranih več mož. In če bi bil Džennaro tudi nocoj tukaj, bi jih bil spoznal, da so natanko tisti, ki so ga sodili in obsodili za glavnim oltarjem pri Sv. Marku. ^ Sleherni teh mož je bil očividno že prej dobil svoja navodila, kajti Roland jih je vprašal samo-: — Ali so vaši ljudje pripravljeni? — Ob dveh bodo na svojih mestih, gospodar. — Dobro; točno ob poltreh pridem jaz iz palače. To pomeni, da ne storite ničesar. Ako pa, nasprotno, ne pridem, pričnite napad, kakor hitro udari ura pol. Poglavarji so vstali, važno pozdravili njega, ki so ga imenovali »gospodarja*, ter odšli neslišno, podobni sencam, ki so izginile v noči. \ _ Ali se nam bo posrečilo, gospod? je vprašal zdaj Skalabrino z drhtečim glasom. Roland se nasmehnil — Pomiri svo resnim in nežnim g boko; pomiri se, vr e očetovsko srce, je dejal s tistim gorkim, asom, ki je vplival na Skalabrina tako glo- i moj tovariš: dvesto mož nas je pač dovolj, da obkolimo palačo in premagamo eno samo žensko . . . To je res, gospod, ne zamerite mi. Tudi nocoj bi vam moral zaupati tako neomejeno, kakor vam zaupam drugače. Vem, da mi boste vrnili mojo hčer; zagotovljen sem, samo zato, ker ste mi vi obljubili. In vendar . . . bojim se. . . bojim se ne vem — kakšne nepričakovane nesreče. — Nocoj ob osmih je bila Bianka še v svojem stanovanju, globoko v palači svoje matere; prepričal sem se sam . . . Skalabrino je molčal par trenotkov. — Gospod, je povzel nenadoma, vsakemu ste določili njegovo vlogo, samo meni je niste. Kaj naj storim? — Ti ničesar. Drži se samo na pobrežju, nasproti vhoda Imperijine palače. In čakaj tam dogovorjene ure, to je, poltreh. — Zakaj pa nimam ravno jaz nobenega obraza? je vprašal Skalabrino trepetaje. — Zato, ubogi oče, ker nocoj tvoja misel omahuje in tvoje srce drhti; roka bi se ti tresla; pomisli, da nam en sam trenotek obotavljanja lahko pokvari vse. Le verjemi mi, in pusti delati nas druge, mene in naše tovariše. Kar se je posrečilo enkrat ob neugodnih pogojih, se mora posrečiti tudi nocoj, ko so se združile vse okolnosti, ki nam morejo zajamčiti uspeh. Skalabrino se je naklonil, ginjen v dno srca. — Gospod, je dejal, občudovati moram rahločutje, s katerim vidite in poveste vse naprej. Prav imate: čutim se tako nervoznega, da se bom moral zelo premagovati, da se ne zaletim v to palačo . . . hotel sem reči, v ta brlog. — Ob poltreh, ne pozabil — Bodite brez skrbi, gospod, znal se bom brzdati. Roland se je bal v resnici mnogobolj Skalabrinovega gneva in prenaglosti nego njegove neodločnosti. Še enkrat je mahnil Skalabrinu z roko; pol ure kasneje to je, malo po polnoči, ga je njegova gondola izkrcala pred Imreriiino palačo. * Vrnimo se zdaj k Juani. Novica o poroki Sandriga z Bianko, ki jo je izvedela iz lastnih ust ljubljenega moža, jo je v prvem trenotku pobila in omamila. Juana je bila živahne nature. V slehernemu hipu se je njena misel brez odloga izrazila z dejanjem, ki je vsebovalo to misel. In ko jo je minilo prvo krčevito ihtenje, je bila niena misel ta: J — Nemogoče je, da bi Bianka vzela Sandriga. Zakaj nemogoče ? Njena volja je bila taka, dasi ni imela nobenega pojma, kaj naj stori, da postane zaželjenega nemogočost, resnična. 6 Toda poleg tega neosnovanega zatrdila je stala druga, ne-pobitna gotovost, ki ni dopuščala nobenega dvoma: — V soboto je poroka, in nocoj je četrtek! Istočasnost tega dvojega jo je razburjala do skrajnosti. Iz- prva je vila roke. Nato si je dejala, da je brezuspešno, ustavljati se usodi, in da ji preostaja samo še, izginiti s tega sveta. (Dalje.) proti »Jutru* da od strani tržaške okolice ne preti »Jutru* nikaka škoda, ker okolica itak ne pride v poštev in sicer zato, ker je vajena misliti in či-tati z glavami drugih t. j. na komando. Tu ste se pa malce urezali. Da bi Vi videli, kako pridno segajo nekateri okoličani po Vašem cenj. listu, izvestno ne bi tako pisali. Seveda je žalibog še mnogo takih, katerim je »Edinost* alfa in omega, a polagoma se prebude tudi ti iz trdnega spanja. Mnogo jih je, ki drže z njo iz strahopetnosti, boje se je, da jih ne bi napadla tako, kakor zadnji čas »Jutro*. Ona hoče brezpogojne pokorščine in noče, da bi jej kdo oporekal. To je skusil že marsikdo na lastni koži. Izjemo dela »Edinost* le pri klerikalcih. Le oni so Eri njej nedotakljivi, pa naj narede, ar hočejo. Marsikateri okoličan je prisiljen, če je napaden od raznih takih kreatur, poiskati si zaščite v Gorici ali v Ljubljani, ker pri »Edinosti* bi vsak dopis, ki ožigosa klerikalno prepotenco in nadutost, vrgli v koš. Zelja tisočev in tisočev je, da bi se ustanovil v Trstu list, ki bi odgovarjal duhu časa. Sicer zna biti tudi »Edinost* huda, a le tedaj, kadar se gre za zagovarjanje kacega klerikalnega podrepnika, če se pa kdo postopi malce pokritizirati njene trditve, tedaj je vsa v ognju ter piha in sika okolo sebe, kakor zaboden modras. Tak slučaj smo doživeli mej drugim tudi pri zadnjih občinskih, oziroma deželno-zborskih volitvah, ko je, ne da bi se poprej prepričala o tem, postavila na sramotilen oder neko ugledno osebo. Seveda je potem to preklicala, a karakteristično je pa vendarle bilo to* da je dotično osebo imenovala polnim imenom, ker slučajno ni bila du-hovskega stanu, pa tudi kak klerikalni kandidat za mestno zastopstvo ne. — V tržaški okolici se klerikalizem zelo širi in če ne bo odpora se bomo v njem kmalu zadušili. Pa tudi v mestu samem nam utegne klerikalizem čez kacih 30 let čez glavo zrasti. — Zatorej razumniki, pozor! DNEVNE VESTI Edini ljubljanski napredni poslanec dr. Ravnihar je med vsemi slovenskimi poslanci glasoval v dunajski državni zbornici za uvoz argentinskega mesa. Vsi drugi slovenski poslanci so se ali odstranili (dr. Rybaf) ali pa so glasovali naravnost proti predlogu. Ti prijatelji ljudstva so: Benkovič, Brenčič, Fon, Gregorčič, Gostinčar, Jaklič, Krek itd. — tudi Mandič je bil med njimi in dr. Gregorin. Oglej si, slovenska para, svoje prijatelje 1 Narodna zavednost naših Gorenjcev. Človek, ki je prepotoval recimo še pred 10 leti naše gorenjske kraje, zlasti okolico Bleda in Bohinja, se mora, če jih prepotuje zopet sedaj, precej obvladati ter brzdati, če noče, da mu ne zavre kri; in to ne samo pri tej vročini, marveč tudi v najbolj hladnih dneh. Res je, če potnik le od daleč opazuje ponekod naravnost velik napredek v lepih vse udobnosti nudečih stavbah in drugih . izletnike vabečih napravah, ga mora ta napredek na prvi pogled razveseliti. Vsaj ravno ta napredek izpričuje, da je dospel čar in kras naše dežele od strani tujcev do svoje veljave. Ampak, če tak potnik stopi bližje, mu kot rečeno, tudi v najbolj hladnem času nehote vskipeva kri in če slučajno ni tako vročekrven, se ga loteva žalost nad vsem tem napredkom. Kajti v vsem tem napredku izza zadnjega desetletja išče zastonj tistega pristnega slovenskega značaja, kot je bil med Gorenjci vdomačen, ko še niso tako napredovali. Čisto navadni gostilni že ne zadostuje več naslov gostilna, ampak ga že nadomešča tujka »restavracija*, ki pa mora MALI UStIE” imeti poleg sebe na odličnem mestu tudi še ponemčeni »Restaurant*. Povsod kjer je le par nemških ali laških letoviščarjev, srečujoč dvo- in celo tro-jezične napise. Tako je od zunaj. Stopi notri, te pozdravi vsaka natakarica z »guten Tag* itd. Pa tudi potem ko si jo prepričal, da si Slovenec, se največkrat sramuje rabiti naše Ciril-Metodove računske listke; račun dobiš na reklamnem listku bodisi kakega Laha, Nemca, Francoza, le Slovenca ne. Skratka, iz nekdaj slovenskih pristnih Gorenjcev so postali le še navadni mednarodni trgovci; pristni slovenski značaj je ponekod popolnoma izginil iz površja slovenske zemlje. V teh krajih je naša dežela morda gmotno zdatno napredovala. Nismo pa napredovali kot Slovenci; nasprotno, tu smo tako nazadovali, da če pojde to tako naprej, so dotični deli slovenske Gorenjske za nas takorekoč izgubljeni. Kako vse drugače se slovenskemu potniku godi v tujih deželah. Tu najde povsod pristen značaj narodnosti do-tične dežele ali kraja, tu ne smeš niti skomizgniti, če ti natakar predloži račun na listkih ki pričajo o narodnosti dotičnega kraja. Pa ni niti treba iti daleč v tuje kraje; pojdite v Trst, zaidite v kako boljšo gostilno, zahtevajte slovenski, natakar Lahon vas niti pogledal ne bo. Vemo, da tujci, ki prihajajo k nam niso, kot smo mi, sposobni več jezikov in da se jih mora postreči v njihovem jeziku; ampak zato pa še davno ni potreba tujcu za par grošev prodati tudi pristnost značaja naše slovenske zemlje. Afera župana Bučarja v Kostanjevici. Deželni odbor je 18. t. m. sklenil predlagati dež. vladi, da odstavi župana Bučarja v Kostanjevici in da uvede proti g. A. Ribnikarju disciplinarno preiskavo. V Kostanjevici hočejo imeti svojega človeka, ki bo vodil občinske volitve; zaradi tega so kakor v Spodnji in Zgornji Šiški, Kamniku in Ljubljani tudi v Kostanjevici našli povod za razpust občinskega odbora in nastanitev gerenta v osebi katerega od kostanjeviških klerikalcev. Povod so našli v tem, da je župan v nedeljo pred državnozborskimi volitvami prišel skupno z g. Ribnikarjem na klerikalen shod v farovžu, kjer so »govorili* prof. Dermastija, kandidat Hladnik in deželna odbornika dr. Lampe in dr. Zajc. Kar je bilo naprednjakov na shodu, so osobito slednjima dvema burno ugovarjali in bi bili sigurno razbili shod, da jih nista umirila ravno župan Bučar in Ribnikar. Osobito župan je zastavil ves svoj vpliv, da je nekaj najbolj razjarjenih naših ljudi zapustilo shod in s tem preprečil kaj hujšega. Ko se je ljudstvo pomirilo, sta šla oba bližje govornikov, kjer sta točko za točko ugovarjala dr. Zajcu in dr. Lampetu na: njihove neresnice, s katerimi sta ona dva hotela ljudstvo varati glede deželnega glavarstva. Ker so g. Ribnikarja poznali, praša samo župana dr. Zajc, kdo da je, nakar mu je on odgovoril, da to njega nič ne briga, kakor se tudi on ne zanima, kdo je on. Jaz sem tukaj samo volilec. Pri tej priliki ga napade klerikalec Janez Colarič iz Orehovca pri Kostanjevici in mu očita, da je slab župan itd. Temu napadu se pridružita še predsednik shoda Sever in dr. Lampe, ki hinavsko izraža svoje »začudenje*, da se nahaja župan v taki družbi. Shod se je nazadnje mirno končal. Po državnozborskih volitvah pa se je dr. Zajc nekje izrazil: »Za Zgornjo Šiško pride Kostanjevica na vrsto*, kar se je županu sporočilo zaupnim potom. Vsi so se smejali temu. In vendar je deželni odbor videl v udeležbi župana na klerikalnem shodu nespodobno obnašanje in zaradi tega predlagal vladi njegovo odstavitev. Ne vemo, kaj bode ukrenila slavna deželna vlada; vsekakor pa je čudno, da se ne uvede zaslišanje župana in prič, ki jih lahko on navede v svojo obrambo. Naj javnost izve, kakih sredstev se poslužuje najmočnejša slovenska stranka v dosego svojih ostudnih namenov. Včerajšnje žegnanje v Stepanji vasi je bilo jako živahno, povsod se je jelo, pilo, plesalo s polnim navdušenjem kljub škofovi prepovedi da se ne bo maša brala, ako se ne pokore njegovemu ukazu. Štepanjci so bili včeraj jako razkačeni nad takim škofovim početjem, da so še bolj posetili in slavili žegnanje kakor druga leta. Med zabavo se je slišalo močno kritiziranje naprimer: če bi prišel škof sedaj k nam ga raztrgamo, in zopet, če bi bile danes volitve, ne dobe niti enega glasu klerikalci pri nas in se je tudi povdarjalo med zabavo in veselimi gosti nad škofovim nečuvenim nasilstvom, da si morajo Štepanjci in okoličani to zapomniti že takoj pri bodočih deželnozborskih volitvah, s tem da ne dobe klerikalci nobenega glasu. Tako so izprevideli enkrat še celo klerikalni volilci na včerajšnjem žeg-njanju, da je klerikalna politika hinavska in uničevalna, ker ne privošči obrtnikom da bi si kaj prislužili. Taki ljudje kakor so naši slovenski klerikalci ne spadajo v javno zastopstvo in gospodarstvo, ker izrabljajo Boga in vero v svoje samopašne in politične namene in s tem slepijo in begajo nevedno ljudstvo samo zato, da ga ložje odirajo in izkoriščajo kadar je treba glasovati za klerikalne plače in kanone in oviralo da bi se draginjo ne odpravilo. Kar se pa tiče maše pa če se bere ali ne to je nam Stepancem vseeno, vsaj ne bo treba po nepotrebnem časa triti. Stepanjec. „Jutro* je začelo smrdeti tukaj-šnemu klerikalnemu krojaču Slani na sv. Petra cesti; da bo prihodnjič ljudi na cesti pri miru pustil, ako berejo »Jutro*, povemo g. Slani, najraje pogleda za vodo, kaj iz njegove hiše priteče in to tik pri cesti, to še bolj smrdi. Obenem poživljamo mestni magistrat, da radi sanitarnih razmer pred pretečo kužno boleznijo takoj stori primerne korake O rešilni postaji srno dobili sledeče poročilo: Včeraj okoli ene nre popoldne je padel na Dovozni cesti vsled vročine neki delavec iz tovarne Tčnnies. Telefonirali so takoj na rešilno postajo, toda rešilnega voza ni bilo od nikoder. Delavec je potreboval urne pomoči, njegovo stanje je bilo čim dalje slabše. Pretekla je cela ura, in še ni bilo rešitve. Telefonirali so zopet. Na rešilni postaji so se baje prepirali z magistratom, kdo bo plačal stroške. Šele okoli 4. ure je prišel rešilni voz, ki je odpeljal delavca, katerega življenje je bilo že v nevarnosti. — Menimo, da taka poročila niso laskava za rešilno postajo. O odiranju na veselicah od strani gostilničarjev smo menda že enkrat pisali. Morda se je koga prijelo, ampak čisto gotovo se ni prijelo gospoda Plankarja na Dolenjski cesti, kjer je bila v nedeljo veselica šentjakobskega naprednega gospodarskega društva. Ne dovolj, da si dobil piva v vrčku samo polovico, je bila vsa jed in pijača precej dražja kot po navadi. Pa še ta-le slučaj se je primeril: neki gost je naročil narezek. Natakarica pa je narezek računala 1 K, ako-ravno je bilo na jedilnem listu le 70 vin. Interpelirana je odgovorila: ja, v kuhinji so mi rekli, da je 1 K. — V interesu naših narodnih priredb moramo odločno proti temu protestirati, da se na veselici od sriani gostilničarja veseličarji tako odirajo. Kdo pa še pojde na veselico, če že vnaprej ve, da bo slabo in drago postrežen ? Pa je tudi tak gostilničar kratkoviden, kajti ljudje si take stvari jako dobro zapomnijo, in marsikdo potem sam pri sebi obljubi: nikoli več v to gostilno! Torej gospodje gostilničarji malo več previdnosti 1 Najnovejša stranka in sicer da boste vedeli, najnovejša stranka ki se sedaj v Spodnji Šiški snuje, je »Občinska gospodarska stranka". In da boste tudi vedeli, kakšna bode ta »Občinska gospodarska stranka*, je treba najpreje vedeti, kake vrste gospodarji so možje, ki jo snujejo. Tu vam v prvi vrsti predstavimo genijal-nega ustanovitelja te stranke, gospoda Antona Pogačnika kot bivšega spodnješišenskega župana in kot bivšega in še sedanjega načelnika »Wasserversorgungsgenossenschaft* in Unter - Schischka*; g. Pogačnik je bil in ostane tudi še nadalje kot »naprednjak*, katerega kot on sam trdi, »življenska potreba* je, da pomaga očetom flečkajnarjem zgraditi v Šiški novo cerkev ter ustanoviti novo faro. Predstavimo vam nadalje kot drugega soustanovnika najnovejse stranke g. Rudolfa Oroszya. G. Oroszy bo igral pri najnovejši stranki glavno in vodilno vlogo kar se tiče financiranja. Kot milijonar bo to važno vlogo prevzel na svoje rame in če so Šiškarji količkaj brihtni in g. Oroszya izvolijo še za svojega novega župana, se zna zgoditi, da bo Šiška v enem letu preskrbljena z vsem potrebnim; n. pr. z električno razsvetljavo, z kanalizacijo, z električno železnico, z lastnim parkom in še marsičem, o čemer Šiškarji niti ne slutijo. Le vodovod si gg. ustanovniki pridrže za enkrat še sami zase. G. Oroszy ima tudi kot trojica v eni osebi, velik upliv na zunaj in na znotraj. On je kot rojen Madžar največji prijatelj Nemcev in kot tak obenem tudi največji prijatelj nemško-madžarskega združenja. Torej Šiškarji: sreča vas išče, um vam je dan, našli jo boste, če niste zaspan’. Za danes konečno, predstaviti vam moramo še tretjega ustanovnika te najnovejše stranke: g. Orehka. Njega predstavimo za danes le kot glavni steber klerikalne armade v Šiški. On je kot nalašč za tako stranko ustvarjen, zakaj on se dobro razume na upravo gospodarstva, kar je prav sijajno dokazal za časa, ko je bil še upravitelj Favojevega premoženja. Razume se, da si bomo to najnovejšo stranko po zasluženju še bolj natanko ogledali. Za danes pa smo storili le prvo dolžnost, da prvi pozdravljamo ustanovitev »Občinske gospodarske stranke*. Posebni vlak k velikemu sokolskemu zletu v Domžalah, ki bo v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1. bo odhajal iz Ljubljane (drž. kolodvor) ob pol 10. uri dopoldne. Sokolstvo izstopi v Trzinu in odkoraka v Domžale pred Sokolski dom, kjer bo ta slovesno otvorjen. Na čelu izprevoda bo sokolska konjiča. Igrali bosta dve godbi. Podrobnejši izpored priobčimo jutri. Kako se najboljše obvarujemo pred tatovi? To je vprašanje, ki ga je kazensko sodišče v ponedeljkovi razpravi pričelo raziskovati. Po železniških skladiščih zlasti Južne železnice se dogajajo male in velike tatvine. Zmanjka iz sodov vina. iz vreč kave in riža, krompirja itd. Vsled tega si je uprava Južne železnice na ljubljanskem skladišču preskrbela čuvaje iz dunajskega društva za straženje in zakle- TolslovrSko slatino ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: Tolstovrška slatina, pošta GuStanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim 1 Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo l JOŠKO JEREB: Za narod. »Demokratizem*, ta krasna beseda, je prodrla v današnjih časih že v vse sloje. Mi, ki nam je bila usoda mila, da smo se dvignili višje, v vrsto takozvane inteligence, moramo podati sočutno roko vsem onim, ki so pod nami in jim pomagati višje, [do iste stopinje, kot stojimo sami. In, cenjena gospoda, potem sme upati naš ne več uborni narod v s cvetjem posuto, bogato bodočnost. Govoril je goreče in vneto in vsi zbrani, dame in gospodje so odobravali njegove besede. »ln kot predsednik demokratičnega društva »Zgodnje Danice* mislim, čestite dame in cenjeni gospodje, da bi bilo najumestneje, da priredimo »kresno veselico ne v društvenih prostorih, ampak zunaj na prostem, da pohiti ljudstvo iz vseh krajev naše ožje domovine in se raduje z nami in da odide domov polno visokih idealov in ljubezni do dela za narod.. .* »Nekaj bi rada pripomnila*, se je oglasila gospa sodnikova. »Zelo so mi všeč besede gospoda predsednika, vendar mislim, da on ne razume popolnoma te besede — demokratizem. Gotovo, tudi jaz sem prepojena vsa z demokratičnim duhom, kakor mora biti vsaka inteligentna žena, a razumem demokratizem čisto drugače. Vprašam vas, kaj ni to dovolj, da prirejamo veselice, zabavne večere, plesne soareje in da naklonimo ves čisti dobiček v narodne namene? Kaj ne obstoja ravno v tem vse ono veliko delo za narod? In kot malo nadomestilo za svojo požrtvovalnost moramo imeti vsaj to, da se na teh veselicah sami zabavamo.* »Izvrstno!* je vzkliknila gospa c, kr. nadzornika. »Tudi moje mnenje je: Inteligenca se zabavaj z inteligenco, priprosti s priprostimi, na drugi strani pa pomagaj inteligenca ljudstvu gmotno in s kakimi dobrimi nasveti." »Zato*, je počasi in s povdarkom govorila gospa sodnikova, »se naj priredi \eselica v društveni dvorani. Vse lažje se kreta človek po gladkem parketu, ko po peščenih tleh pod milim nebom.* »In dvorano razkošno in okusno okrasimo, da nas bodo znali ceniti tujci — inženirji, ki so se nastavili v našem mestu, in da bodo raznesli ime Slovencev po vsem svetu*, je še pripomnila gorečih oči malo bolj priletna hčerka višjega sod: svetnika. »Tako jel Me vse se strinjamoI* so govorile vse zbrane visokorodne dame druga za drugo. In gospodje, seveda kot kavalirji niso ugovarjali cenjenim damam, večina izmed njih je itak ravno tako mislila. In končno se je udal tudi predsednik slavnega domokratičnega društva Zgodnje Danice*, čeprav nerad, no, pa saj se resnično tudi na ta način lahko mnogo, zelo mnogo stori za narod in tega' programa se drže tudi skoro vsa druga društva v večjih in manjših mestih naše domovine in ljudstvo jim poje zahvalno pesem. * gt * Čez en teden so že oglašali kri čeči lepaki po mestnih ogalih: V soboto zvečer se vrši v veliki ovorani »Narodnega doma* v N. M. elitni ples. Čisti dobišek namenjen za Narod. In v soboto zvečer so prihajale dame v krasnih toaletah, vse duhteče najfinejših vonjav, vse razžarjene ve- selja in trajnega hrepenenja. — In gospodje v dolgih, temnih frakih, visokih, svetlo-belih ovratnicah, s skrbno počesanimi frizurami in bleščešimi plešami — in razvila se je zabava, prekrasna in opojna, zabava samih višjih, inteligentnih ljudi — in trajala je pozno, pozno v noč, do ranega, belega jutra. —---------------------------- »Napredno društvo »Zgodnjo Danico* smemo pač šteti med najboljša društva naše širne domovine. Na vse načine si prizadeva, kako bi najuspešnejše delovalo za narod — in njegovi uspehi postajajo očividni. In to naše milo, demokratično društvo je zopet pred kratkem priredilo veselico, silno animirano, ki je uspela sijajno! Le čujte, rodoljubi — 586 K 2 v je društvo, kot čisti dobiček, poklonilo delu za narodi Živeli vrli rodoljubi I* Tako so pisali drugi dan vsi napredni časopisi . . . — Lepi časi te še čakajo, ker imaš tako izborne ljudi, katerih prva in zadnja beseda je: »Za narod*, porojena iz globočine srca. panje. Neki Leopold Markič je b čuvaj tega dunajskega društva, čegar vodja je trd Nemec. Ko je bil Markič odpuščen, je napravil ovadbo, da so nekateri drugi tovariši vršeč svojo službo na kolodvoru — kradli. Ovadil je najpreje le enega, ki je po Markičevi trditvi v skladišču pri svoji nočni službi kradel lesene podlage za vinske sode. V ovadbi je obdolžil tudi vodjo tega dunajskega društva, Josefa Herzla, češ, da je vodja za to tatvino vedel, pa jo je hotel prikriti. Pri razpravi pa je Markič obdolžil še druge tovariše, da so kradli kavo, vino itd. in da je vodja to ukradeno vino pil. Vodja označi to obdolžitev kot akt maščevanja, ker je bil Markič odpuščen iz službe: če bi bil Markič res kaj vedel o taki nezvestobi, bi bil to že gotovo preje ovadil, ne še le zdaj. Sodišče je razpravo preložilo v svrho zaslišanja drugih osumljencev ter prič. Zanimiva pa je bila že ta obravnava, ker se je obdolžilo tiste javne čuvaje, ki imajo stražiti pred tatovi, pa ki baje tako vrše svoje dolžnosti, kot jih je njih bivši tovariš obdolžil. Politični boj na Češkem je dosegel zadnje čase svoj vrhunec. Pred nekaj dnevi so poročali listi o hudih bojih na shodu dr. Kramara na Moravskem. Do enakih bojev je prišlo v nedeljo v Znojmu med socijalnimi demokrati in nemškimi radikalci. V Znojmu je hud narodnostni boj. V nedeljo so tam zborovali Nemci, Čehi in socijalni demokrati. Nemci so prišli izzivat socijalne demokrate, na kar je prišlo do poboja, pri katerem je bilo okoli 100 ljudij ranjenjh. Šele orožni-štvu se je posrečilo razgnati bojevite zborovalce. Humaniteta, kje sl ? Poroča se nam: Včeraj pozno zvečer je neki natakarici v neki tukajšnji restavraciji naenkrat postalo zelo slabo. Poslali so pred južni kolodvor po izvoščeka. Tam je stal neki izvošček, toda on je dejal, da se sploh nikamor ne gane. Potem se je na kolodvoru službujoči stražnik ves zaspan od nekod prikazal, pa je izjavil, da ga cela stvar nič ne briga. Natakarico so potem z rešilnim vozom spravili v bolnišnico. Mi bi zelo radi vedeli, ali je dovoljeno, da izvošček takole brez vzroka odpove pomoč — še celo v taki skrajni potrebi, in če lahko v takem slučaju tudi službujoči stražnik odpove svojo intervencijo? Smo res radovedniI Preizkušnja obrtnih vajencev Dne 27. avgusta t. 1. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo,' naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu, katera je kolka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 17. avgusta 1.1. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu vplačajo obenem s prošnjo znesek K 5'— kot pristojbino; vajenci od mojstrov, ki niso člani zadruge, pa imajo, vposlati K 12-— pristojbine za preizkušnjo, Tudi obrtni pomočniki, ki še nimajo te preizkušnje in imajo že učno izpričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. Vtem slučaju so te pristojbine enake ter se ima učno izpričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna zadruga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima prošnji tudi izpričevalo obrtne šole. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala Ciril-Metodova ženska podružnica v Ribnici 302 K kot čisti dobiček veselice, prirejene dne 9. julija t. 1, Neutrudne so naše zavedne ribniške Slovenke v delu za prospeh naše prepotrebne šolske družbe. Slava 1 Priznano Izvrsten je čaj »Prve slovenske zaloge čaja* v Ljubljani, Rožna ulica št. 41, posebno one vrste, ki je zavit v zlat papir. To priznanje so mu votirale soglasno letos ob Jur-jevem na Gradu mnoge slovenske dame, pri katerih pohvala ni poceni. Ima pa omenjeni Čaj še drugo dobro stran: del dobička od te prodaje dobi Družba sv. Cirila in Metoda. Petič je že prejola naša družba 60 K, kar je drugo dobro priporočilo, da naj se kupuje čaj iz »Prve slovenske zaloge* v Ljubljani. Čestitajoč g. dr. Miroslavu Vreč-kotu povodom njegovega promoviranja doktorjem vsega zdravilstva izročila je častita rodbina Pirnatova v Slovenjem Gradcu družbi sv. Cirila in Metoda 2 K mesto brzojavne pristojbine. Hvala I Hrastniškim Nemcem - Schul-verelnovcem na njihov naskok na slovenske Trbovlje odgovoril je g. Fr. Osel in narodni železničarji z zbirko 7 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Živijo I Družbi sv. Cirila ln Metoda je poslala gospa Franja Pernatova v Ormožu 25 K 15 vin., katere so nabrala Ormoška dekleta: Nada Kristanova, Marta Gomijeva in Terezija Mežnari* čeva. Častitim rodoljubkam srčna zahvala. Gospod maglstratnl ravnatelj Iv. Vončina je daroval družbi sv. Cirila in Metoda večje število lepih knjig, prav primernih za šolarsko knjižnico. Zahvaljujoč se častitemu rodoljubu za ta dragoceni dar, sporočamo, da bode Ciril-Metodova družba morala oskrbeti svojim štirim novim Šolam štiri nove knjižnice, da se toraj za primerne knjige prav uljudno priporočamo. Utonil. V soboto se je kopal v Novem mestu v Krki frančiškanski brat Urban, kletar frančiškanskega samostana. V Novem mestu je bil dobro znan. Kot kletar je bil baje zelo izurjen in mož na svojem mestu. Potoval je svoje čase po Vzhodni Aziji, kjer je okolel na koleri. V soboto se je šel kopat in je pri kopanju utonil. Iskali so ga dolgo po Krki in so ga na zadnje šele v nedeljo dopoldne našli pri Hočevarjevem jezu. Te dni je bilo tudi par drugih nesrečnih slučajev na Krki, pa se je vsakokrat rešitev posrečila. Izgubljeno. Neka gospodiina ja izgubila cekin za 10 K Pošten najditelj dobi primerno nagrado. Odda naj se v uredništvu „Jutra“. Najdeno Našel se je ženski jopič. Dobi se v Spodnji Šiški, Kolodvorska ulica št. 185 pri g. Šafarju. O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek 2a gospode, gospe in otroke. . Najnižje cene, solidna postrežba. Elektroradlograf Ideal na Franca Jožefa cesti ima danes, jutri in v četrtek nov, jako zanimiv spored, na katerem so med drugimi sledeče točke: Potovanje po Dalmaciji. (Naravni posnetek.) Ognjena brizgalnica. (Komično.) Mala obrt na Malajskih otokih. (Naravni posnetek v barvah) Telovadna skupina Alberto. (Krasna barvana slika.) Dodatek k večernim predstavam : Pot v prostost. (Jako zanimiva drama.) Vsa«: pondeljek, sredo in petek koncert Slovenske Filharmonije od 8. ure zvešer naprej. — V petek, dne 4. avgusta,' velik večer smeha. Pozor pred strupenimi kačami. Tu bi le še glede glada nekaj ■omenil. Kače so zmožne po več tednov, tla, tudi po več mesecev prebiti brez hrane; to se zlasti opaža pri ujetih kačah, ki zaprte v primerne shrambe izpočetka sploh ne marajo nobene hrane. Vsaka kača je navajena na gotove vrste plen, ki je v vsakem slučaju tak, da ga celega pogoltne nikdar pa ne, kot to nekateri mislijo, da bi kače kot to druge živali delajo, svoj plen trgale košček za koščkom. Jaz to omenjam za to, ker je napačno misliti, da kača piči človeka radi pohotnosti do plena, ne, tega nikdar ne stori, ampak vselej v vsakem slučaju ga piči le za to, ker jo je človek ve-**m 451/1—1 Iščem stanovanje z dvema sobama In pritiklinami ter nekoliko vrtom za novembrov termin. Ponudbe z označbo cene pod .Mirna stranka* na upravništvo .Jutra* 297/4—1 Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda! Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ijub^jana, Židovska ulica št. 1. Edini oblastveno izprašani optik In strokovnjak K. JURMAN Uubliana. Šelenburgova ul. lile ii ki po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado »Neril* od dr. Drallea v steklenicah po K 2-— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRM0LI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj. .Domovina". Vse ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in oddajajo od 20. avgusta naprej. Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih r Jutra*. Za besedo se plača samo 5 vinarjev. kr Stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in pritiklinami v I. nadstropju, Dunajska cesta št. 69, se takoj odda. Poizve se pri gostilničarju „ Bavarski dvor*, — mPI—— Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dea J. ZAMLJEN čevljarski mojster V LJUBLJANI Sodnijska ulica št. 3-- Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske In telov. čevlje. Plačilni natakar se takoj sprejme za tukajšnjo kavarno. Kje, pove uprava »Jutra*. L. J. Frohlich sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo Ljubljana, Hrenova ulica 17. Poštno-hranllničnl račun štev. 67.626. Dva kovaška pomočnika in dva učenca za kovaško obrt se pod ugodnimi pogoji takoj Sprejme. Podrobnosti pri J. Kapusu, kovaškemu mojstru na Bledu. FR. KS. KASPER Ljubljana, Vegova ul., v bližini realke. Zaloga raznega pohištva hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih in lesenih rolo, žaluzij in železnih val-čnih zastorov. — Velika množina izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno v zalogi. Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. Priznano pristne oljnate in suhe cene nizke točna postrežba PREMERL in JANČAR LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 20 nasproti Figovca na debelo in na drobno. — Izborne emajlne glazure, LAKI ====== FIRNEŽ in ČOPIČI. ===== Vse v to stroko spadajoči predmeti. Naj večja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v :: Švici. Tovarniška znamka :: M -‘t „IKO“. -§- H. SUTTNER Telefon štev. 273. Ljubljana Telefon štev. 273. JUTR0“ se prodaja v po O vinarjev Ljubljani Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta.J Sever, Krakovski nasip. PIchler, Kongresni trg. češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzlikar, Sodna ulica. Šubic, Miklošičeva cest«; Zupančič,. Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica. Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišleijeva ulica. StSene, Valvazorjev trg. Sušnife, Rimska cesta. UŠeiličnik, Židovska ulica. Kleinsteln, Jurčičev trg. Križa|, Sp. Šiška. Wisiak, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tencnte, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg, Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodfe Mestni trg. Kauc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra oesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica, Likar, Glince. Strkovič, Dunajska oesta Klančnik, Tržaška cesta. roW&)foW«WfoWg) ).6)[(t>0) (cS) (DO) (0.6) (06) (00) (D6) (0 6) (0.6) (0.6) (0 6) (06) (06) (06) (06) (0 6) priredi že mali dodatek »pravega -.Francka:* s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti je našel pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. Važno za inženfrje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje. Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprldimnik, kjer je vsaka nevarnost po ognju Izključena, omogočujcjo samo patentna (lvojnata Najboljše odgovori „Slovencu“ vsak naš prijatelj, ako se naroči na „JutroM, ali pa najde novega naročnika! Oblastveno autorizirani in sodno zapriseženi Ljubljana, Šubičeva ulica 5. Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd. , Jutr o‘ se prodsga v Trst u po 0 vinarjev ■v an.eusl@djnj!LbL toToaJteejcrLeJa.: Becher ulica Stadion, Bruna, ulica del Rivo, Trevisail nlica Fontana, Bubnič, ulica Sette Fontane, Pipan, ulica Fabr«, Grailiaticopulo, ni. Barriera Bevk, trg Goldoni, Spdder, ulica Barriera, Vovk, ulica Carducci, Lavrenčič, VojaSnični trg. Sekovar, Vojašnični trg, BeilUSi, Greta, Hrast. Poštni trg, Kichel, Rojan, Možt, ulica Miramar, Bajc, ulica Geppa, Magolo, ulica Belverlere, LuzattO, ulica Acquedotto, Geržina, Rojan, Segulill, Ulica Industria, Raunacher, Čampo Marzio, Lug, ulica S. Lucia Bruna, SS. Martin, Zidar, Sv. M. Magdalena, Ercigoj« ulica Massimiliana, Hreščak, ulica Belvedere. Roilčelj, ulica S. Maroo. Cedlimi, ulica deli' Istra Najbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K. Jako zanimiv, zabaven In poučen list s slikami je ki izhaja vsak petek ter stane četertletno 1 K 180. Zahtevajte ga povsod 1 Naročite ga in inserirajte v njem! Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana. rfffrrrmTTTf Podružnica „Jutra“ za Sp. Šiško in okolico (v Sp. Šiški, 'Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177, sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd. Uradne ure od 8.—12. In od 2.-6. Okasion nakup •laket obleka iz člnte volne za gospode. Redka prilika. lepa bluza in krilo ali kostum iz blaga za dame. obleka iz blaga ali iz belega platna za otroke. Pralna obleka za otrok e klobuk ali ft slamnika za gosp. in dedka. v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina .ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa wfTfWTfrmf K 2 „Angleško skladišče oblek O. Bematovič Ljubljana, Mestni trg 5. Najboljši pokončevalec mrčesa je brezdvomno F. Soherag-a Kreditno društvo proti izplačevanju dolga po j dol;! poplačati tudi poprej, in \r i'nostne papirje. Posoja na zemljišča po 5” najmanj ,/4°/o Dolžnik pa iv,o-; ako hoče. Posoja se 1 udi na m BBBBiBiBBBBBBBBBHHBHIBBiMiiiiiiiIBI■M■■ Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. —— registravana zadruga z omejenim jamstvom :t. ?■■... —;■.. ===== priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v ti-skarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov. 3uCviS5t3=eiaj©. HAtograiioa- ■ itav. na 3^o*taa* 'hmnllnlc« Mrr. 76.307. —— pomori podga&e, miši, stenice, ščurke i. t. d. pod garancijo. Naroča se: Dunaj XV., Fiinfliansgasse štev. 5~ TEODOR KORN poprej HENRIK KORN pokrivalec streh in klepar, vpeljaleo strelovodov ter in-:: stalater vodovodov :: LJUBLJANA Slomškova ul. 3 ln 10 Peiralnlea: Stari trr 9. & Priporoča te p. n. občinstva za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Ikrlljem, s aabest - eemeatnim ikrlljem (Štorult) patent Hatsehek, z Izbočeno in ploščnato opeko, < lesno - cementno in strelno opeko. Vsa stavbhuka in galanterijska, ‘ kleparska dela v priznano so- ' lidni izvršitvi. , Poprave točno ln ceno. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najniijih cenah Zavaruje proti tatvini, razbitju ogledal . In okenskih plošč. Škode cenjuje takoj ln najkulantneje. Uliva najboljši slovet, koder posluj«. Dovoljuje Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne ln občnokorittne namene. „S L A V I J A vzajemno zavarovalna banka v Pragi. ■ Reserve in (ondi K 64,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,856.860*68. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. iii —" Vsa pojasnila daje: ■ ' ■«- Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici it 12. Pisarne ao v lastni bančai hiši. — Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Vet čisti dobiček se razdeljuje zavarovancem ; dosedaj se ga je Izplačalo K 2,49571 S-—. L|nbllanska SoniltM banka v MnbllanL TS Stritarjova ulica. štev. S. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu tn Gorici. — Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*|s®|o Proračuni brezplačno in poštnine prosto.