V e s t n i k. Cesar Franc Jožefova ustanova za učlteljske sirote na Kranjskem: G. Janko Nep. Jeglič, naduditelj pri Sv. Križu p. Litiji za prvo polovico t. l. 1*80 gid.; gdč. Bauer Alojzija, nadučiteljica v Ljubljani, za 2. četrtletje t. 1. 1*50 ffld.; gič. Konschegg Friderika, učiteljica v Ljubljani, za 2. četrtletie t. 1. 1*20 gld. j gdč. Ravnacher Erna, učiteljica v Ljubljani, za 2. četrtletje t. 1. 1*20 gld.; gdč. Illerschitz Franja, u-čiteljica v Ljubljani, za 2. četrtletje t. 1. 0*90 gid.j gdč. Golf Klodilda, učiteljica v Ljubljani, za 2. četrtletje t. 1. 0*90 grld.j gdč. Naglas Jakobina, učiteljica v Ljubljani, za 1. in 2. četrtletje t. I. 1*80 gld.j gdč. Ema Ž.erjav, učiteljica v Borovnici 0*90 gld. za II., III. in IV. četrtletje t. 1.; g. Fran Papler, nadučitelj v Borovnici, 1*20 gld. za II. četrtletje t. 1.; g. Fran Kozjak, učitelj v Borovnici, 0*60 gld. za II. četrtletje; gosp. A. Pirc, šolski vodja v Borovnici, 0*90 gld. za II. četrtletje t. 1. Za II. četrtletje t. 1. so darovali: č. g. Franc Rajčevič, katehet v Vipavi 3 gld.j g. Anton Skala, nadučitelj v Vipavi 1*50 gld.; g. Karol Wider, učitelj Vipavi 1*50 g"ld.; g. Ivan Kambič, uditelj v Ustiji 0*60 gld.j gosp. Adolf Sadar, učitelj v Budanjah 0-60 gld.', g. Anton Smrdelj, učitelj na Planini, 0*60 gfld.j gdč. Marica Mahordič, učiteljica v Šturiji, ©••80 gld.; gdč. Antonija Avgustin, učiteljica v Vipavi, 0*60 gfld.; gospa Marija Moser, učiteljica v Št. Vidu nad Vipavo, 0*60 g*l-d. ^ gosp Ljudevit Kranjec, učitelj v Lozicah, 0*60 gld.j g. Matija Jug, učitelj na Golu, 0*50 gld.j g. Eduard Markošek, učitelj v Podkraju, 0*30 gld. — Ob priliki okr. učit. konference v Crnomlji, dne 8. mal. srpana 1896 je nabral g. c. kr. okr. šolski nadzornik Anton Jeršinovič za ,Cesar Franc Jožefovo ustanovo" 10 grld.j darovali so: g. Franjo Lovšin, nadučitelj v Vinici, 0*50 gld.j gdč. Angela Divjak, učiteljica v Štrekljevcu, 0*50 gld.; gdč. Irma Šigon, učiteljica v Semiču, 0*50 g*ld.; g. Kristij Engelmann, nadučitelj v Dragatušu, 0*50 gld.; g. Engelbert Kavčič, učitelj v Semiču, 0*50 gld.j gdč Ivana Zupanc, učiteljica v Starem Trgu, 0*50 gld.; g. Josip Bergant, učitelj v Vinici, 0*50 gld.; g. Fran Maurin, učitelj na Planini, 0*50 grld.; Anton Jeršinovič, c. kr. okr. šol. nadzornik v Crnornlji, 2-50 grld.; g. Fran Šetina, šolski voditelj v Črnomlji, 1*50 gld.j g. Štefan Lapajne, c. kr. okr. komisar v Črnomlji, 1 gld.; gosp. dr. Josip Malerič, zdravnik v Crnomlji, 0*50 gld.; g. Matija Bartel, nadučitelj v Seiniču, 0*50 gld. Za ^Učiteljski konrikt": G. Ivan Resman, načelnik železnične postaje v Zalogu pri Ljubljani, 10 K.; g. Lj Kranjec, učitelj v Lozicah, nabral na godovanju gosp. J. Rudolfa na Vrabčah 5 K.j g. Fr. Gross, nadučitelj v Zagorji na Notranjskem, nabral 7 K 40 h; darovali so gg. Fr. Groznik, Al. Domicelj in M. Primc po 2 K, g. Franja Kete 1 K in g. J. Rutar 40 h; g. Josip Pintar, učitelj v Tunjicah, 2 K. G. J. Thuma, c. kr. okr. šolski nadzornik v Postojini nam je poslal 34 K, katere je nabrala gdč. Rafaela Inglič ob priliki okrajne učiteljske konferencije v Logatcu, dne 8. t. rn. Kakor čujemo, se je veselica Postojinskega učiteljstva v korist konviktu v dan okrajne konferencije dne 1. t. m. navzlic skrajno neugodnemu vremenu izvrstno obnesla ter vrgla konviktu okroglih 100 K. Živili! — Ob priliki okrajne učit. konference v Črnomlji dne 8. mal. srpana 1896 je nabral g. c. kr. okr. šolski nadzornik A. Jeršinovič za učiteljski konvikt 19 K; darovali so: g. Franc Lovšin, nadučitelj v Vinici 1 K* gosp. Franc Štefančič, učitelj v Črnomlji, 1 K; g. Franc Juvanc, učitelj na Vrhu, 1 K; g. Tomaž Bitenc, učitelj v Dragatušu, 1 E; gosp. Franc Maurin, učitelj na Planini 1 K; gdč. Magdalena Pezdirec, učiteljica v Dragatušu, 1 K; gospdč. Ana Moos, učiteljica v Črnomlji 1 K; gdč. Hermina Gosler, učiteljica v Podzemlji 1 K; g. Anton Jeršinovič, c. kr. okr. šolski nadzornik, 5 K; g. Franc Šetina, učitelj-voditelj v Črnomlji, 3 K; g. Štefan Lapajne, c. kr. okr. komisar v Črnomlji, 2 K; gosp. dr. Josip Malerič, zdravnik v Craomlji 1 K. — Gg. c. kr. okrajna šolska nadzornika A. Jeršinovič in J. Thuma sta ,konviktu" in ^ustanovi" posebno naklonjena. Pozna se, da sta iz učiteljskega stanu ter vesta, kako težko je vzrejati otroke s pičlo učiteljsko plačo. Bog njima stoterno povrni to naklonjenost na lastnih otrocih! Ob jednem pa smeta biti prepričana, da se jih bode slovensko uditeljstvo vedno s hvaležnostjo spominjalo. »Domača vzgoja" je vrgla do danes dobička za konvikt 520 K. Knjižnice za mladino je izišel snopič 17—18 ter prinaša: I. Tatarji na Moravskeru ali Bog ne zapusti svojih služabnikov. II. Gozdne cvetke ali štiri povesti in tri krajše razprave. A. Praprotnikov spomenik: G. Josip Kragl, nadučitelj v Tržiču 2 E; g. Fran černilec, učitelj v Podbrezji 2 K. Nagrobni spomenik in spominsko ploščo je odbor Slov. učit. društva že naročil. Noto službo (četrto mesto) je dovolil vis. c. kr. deželni šolski svet na ineščanski šoli v Krškem. Potrjene knjige. Šketove čitanke so dovoljene na 8razrednih ljudskih šolah in Orožnov zemljepis II. st. pa za 7. razred na teh šolah. Konferencija. Dne 30. inalega srpana t. 1. vršila se bode ob 9. uri dopoludne okrajna učiteljska konferencija za ljubljansko okolico in to v prostorih I. mestne deške šole v Ljubljani. Razven običajnih todk poročal bode učitelj g. J. Novak iz Brezovice: ,Kako more šola delovati proti trpinčenju živali?" in učitelj iz Št. Vida g Albert Sitsch: .Risanje brez stigem". Okrajna učiteljska konferencija za litijski okraj bode dne 29. malega srpana v šolskem poslopji v Litiji ob 9. uri predpoludne. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi: Kako se goji pravopisje iu spisje z oziroin na smoter učnega načrta na nižji in višji stopinji. (Poročevalec gosp. Josip Verbič, učitelj v Višnjigori). Ovire povoljnemu učnemu in vzgojnemu vspehu na ljudski šoli (zlasti na deželi) in kako bi se taiste odstranile. (Poročevalec g. nadučitelj Fran Slanc iz Litije). V obrambo. Pri neki okrajni konferenciji se je predsednik konferencije spominjal -blagohotno" tudi ,nekega učiteljskega lista" (t j. našega) ter prav brez vsakega razloga vrgel kamen tudi na naš konvikt! V to je dala povod nedolžna in kratka notica, ki srno jo priobčili v 11. štev. našega lista na strani 212 pod zaglavjem: ,Prav je bilo" in pa otvoritev neke dvorazrednice, češ, da o tej otvoritvi .neki učiteljski list* še do danes ne ve, da je odprta. Istina je pa, da je ta list o otvoritvi le dvorazrednice že dvakrat poročal (glej „11 T." 1. 1895 str. 413 in 1. 1896 str. 181!) in istina je tudi, da omenjena notica ni rnogla biti razžaljiva za nikogar, ker ni imela sploh tega namena in ker se ne dotika nobene šole in še manj pa osebe. Ost notice je naperjena le proti praksi, da se neplačane učiteljice nastavljajo. Kdor dela, bodi plačan za delo. Ta praksa je gotovo na kvar ugodni rešitvi našega gmotnega vprašanja. Sami smo bili priča, ko se je neki član deželnega šolskega sveta izrazil: ,. V Ljubljani ne bodemo imeli nikdar pomanjkanja učiteljstva, naj bodo plače še tako majhne!" K tem besedam je smehljaje dostavil: ,,Učiteljic dobirno pa zastonj, kolikor jih hočemo; saj ne niara skoraj nobena iti na deželo." Mož je govoril resnico; žal, da je tako. Zato smo se in se boderno vedno upirali proti neplačaniin uciteljicam in sploh proti prenizkim plačam v inestu. Vsak delavec je vreden plačila in za dobro plačilo se dobe tudi dobri delavci! Kdor je pa slabo plačan, ali še celo neplačan, pa ni prirnoran nosili s potrpljenjem težkega breinena, ki se nam nalaga, zapravljati svojega zdravja ter siliti v prezgodnji grob! Ko bi bili merodajni krogi nam bolj naklonjeni, kakor so, bi ne imeli tako nizkih plač v glavnem mestu, v mestu, katero po lanskem potresu glede draginje ,slovi" po celi Avstriji, in gotovo bi tudi ne imeli služeb brez plač! Deloma je pa kriva tem našim žalostnim gmotnim razmeram tudi naša slaba organizacija. Naš list in konvikt sta privatno podjetje in nain ni znano, od kedaj bi pripadala privatna podjetja pod delokrog, oziroma pod nadzorstvo uradnih okrajnih konferencij. Takim nakanam se bodemo z vsemi silami upirali. Bržkone bi nekateri radi, da bi se znani jMaulkorberlass" raztegnil tudi na učiteljske liste. Naša glasila so nam še jedino zavetišče, kjer se lahko — v kolikor to dovoljuje zakon — prosto gibljemo in diharno; te jedine prostosti, ki jo še imaino, se boderao, kedar bode šlo za pravice našega stanu — ne oziraje se na osebe, ampak samo na stvar — tudi vedno posluževali, bodi to komu prav ali ne! Hitro ozdravljeni glušec. Ves togoten je pred kratkim pripeljal oče dvanajstletnega sinka k zdravniku, — češ: ,,V šoli ga je učenik tako po glavi pretepal, da je sedaj popolnoma gluh. Preiskava se prične. — Zdravnik upije nad glušcem, toda ta ne razume niti besedice." Odvije mu obvezo, preiskuje z ogledalom ušesno mrenico ter prav tiho pravi svojemu pomočniku: BKer je v ušesu vse narobe ne morem dobro videti mrenice. Prinesite mi tedaj nož, da inu uho odrežem1'. — Toda čudo ! Kot strela se je gluhi sinko izvil iz rok nečloveškega zdravnika ter bežal iz sobe. Očka pa je moral seči \ žep ter pla^ati zdravniku 3 gld. za hitro in čudovito ozdravljenje. — Potoma pa je mrmral: BZoper kineta je vse, kar nosi škrice11. Pripravniški dom. V Ljubljani se je osnovalo društvo .Pripravniški doin", kateremu je glasom § 3. društvenili, od vlade že potrjenih pravil namen, ?zgraditi in vzdržavati učiteljskim pripravnikorn priinerno hišo, kjer bi imeli stanovanje in hrano za nizko ceno, oziroma brezplačno, ter lepo domačo vzgojo pod nadzorstvom knezoškofljskega ordinarijata, kateri ji v sporazumljenju z društvenim odborom določuje vodstvo in hišni red; društvo hoče tudi, kolikor možno, onim pripravnikom, katere podpira zunaj društvenega zavoda, skrbeti za zanesljivo stanovanje in nravno vedenje. Nova šolska knjiga. V Blasnikovi tiskarni v Ljubljani se je pričela tiskati dr. Močnikova geornetrija za dekliške meščanske oziroma osemrazredne ljudske šole. Več o tej knjigi spregovorimo kadar izide. Priporočilo. Gospodu J. E. Weixl-nu, nadučitelju v Kamnici. — Naredili smo v I. razredu naše šole 15 trisedežnih klopij po sestavu Vaših higijeničnih šolskih stolov. Potrjujemo in priznamo, da klopi v higijeničnem kakor tudi v prakti.nem oziru vstrezajo popolnoma svojemu namenu. V dolžnost si štejemo, da Vaše higijenične klopi vsestransko najtopleje priporočamo. Krajni šolski svet in šolsko vodstvo štirirazredne šole v Trnovem, dne 19. rožnika 1896. Ivan Urbančič, m. p.,Martin Zarnik, m. p., predsednik kraj. šol. svetu.šolski voditelj. Tabilo. Na podlagi novopotrjenih društvenih pravil sklicuje podpisano predsedništvo izreden občni zbor učiteljskega društva za kranjski šolski okraj, ki se bode vršil v Tržiču dne 29. julija t. 1. — Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Posameznosti. Predsedništvo učit. društva za Kranjski šolski okraj v Kranji, dne 9. malega srpana 1896. Drag. Česnik. Vabilo. Občno zborovanje učiteljskega društva za Postojinski šolski okraj bode 3. vel. srpana t. 1. ob 10. uri dopoludne v Hrašah v hiši gosp. Jak. Morela s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor društvenega predsednika. — 2. Gmotno zboljšanje učiteljskega položaja, poroča gosp. Št. Primožič. — 3. Katera sredstva sprijaznijo učitelja z ljudstvom? Poroča g. Jos. Rustija. — 4 Tajnikovo poročilo. — 5. Blagajnikovo poročilo a) o dohodkih in stroških, 6) o sprejetih društvenikih. — 6. Volitev 3 pregledovalcev računa. — 7. Volitev delegatov k glavni skupščini .Zaveze" v Opatijo dne 19. in 20. vel. srpana t. 1. — 8. Prispevek iz drušfvene blagajne za nagrobni spomenik g. ravnatelja A. Praprotnika. — 9. Spomenik umrlim društvenikom. — 10. Določitev kraja prihodnjega glavnega zborovanja. — 11. Volitev 7 odbornikov v društveno vodstvo. — 12. Razni nasveti. — K obilni vdeležitvi vabi odbor. Poziv in prošnja! Učiteljsko društvo za črnomeljski okraj je pri zborovanji dne 18. rožnika t. 1. sklenilo, pokojnemu vadniškemu učitelju Ivanu Tomšiču vzidati v njegovej rojstnej hiši na Vinici spominsko ploščo in sicer še tekorn tega leta. Dasi je pokojnik kot pisatelj in pedagog pridobil lepih zaslug za slov. književnost, znano je gotovo vsakemu omikanemu Slovencu. — Ce tudi ne vpoštevamo vrednosti nebrojnih spisov in razprav, obelodanjenih iz njegovega peresa v Zgodnji Danici, Šol. Prijatelju, Učit. Tovarišu, Primor. Ilirjanu, Primorcu, Slov. Glasniku, v Besedniku in Novicah in ako tudi bi bile brez pomena njegove slovenski mladini podarjene knjige: Zlati orehi, Krištofa Šmida sto malih pripovedek, Knjižnica slovenskej mladini, Vošilna knjižica, Nazorni nauk za slovensko mladino itd. — če bi Tomšič sploh ničesar drugega ne bi bil storil, kakor izdajal in zalagal Vrtec, to monumentalno delo njegovih rok, oslavil bi si irne. Koliko duševne hrane za slov. nežno mladino da je nakopičene v Vrtcu, pač ni treba še posebej povdarjati. Tu so sodelovali mej drugimi tudi možje svetovne naobrazbe ter tako pomagali ustanoviti knjigo, ki je neusahljiv vir otroške poezije, iz katere zajema mlada duša modrost in krepost, veselje in žalost, šalo in resnico! Učit. društvo spolnuje tedaj le svojo dolžnost, ako da tako zaslužnemu mladinoljubu in pisatelju-pedagogu vzidati spominsko ploščo. Ker pa na lastne stroške tega ne more storiti, obrača se tem potom do slav. učit. društev in raznih druzih sloven. korporacij, do p. n. gg. prijateljev, znancev in učencev blagega pokojnika z uljudno prošnjo, da blagovolijo prispevati s kakim denarnim zneskom v liitrejšo izvršitev te ideje. Darove sprejema društveni blagajnik Kr. Engelmann, nadučitelj v Dragatuši. *) Darovi se bodo objavili svoječasno v slovenskih listih. Predsedništvo učiteljskega društva v Črnomlji, dne 2. mal. srpana 1896. Fr. Stefančič,Frančišek Šetina, tajnik.predsednik. *) Drugi listi so naprošeni, to ponatisniti. Učiteljstvo na G-oriškem, pozorl Kolo časa se neprestano vrti; na svetu se razmere vedno spreminjajo; tudi na Goriškem vrši se obrat za1 preobratom. Zadnji dogodki kažejo, da preobrat, vršivši se leta 1889 tudi s poinočjo učiteljstva, ni ustanovil statnih razmer. — Katera stranka zmaga? S katero stranko naj učiteljstvo deluje? To sta vprašanji, ki se nam usilujeta. Do sedaj smo opravljali službo zamorca in sicer nekateri tukaj, drugi tatn, ne da bi imeli svoj skupni program. — Ali naj tudi nadalje tako ostane? Ne, tako ne sme ostati! Štajersko učiteljstvo nam kaže pot, po kateri nam je hoditi. Brzojavka v 10. št. -Popotnika" se glasi: ^Zborovanje štaj. učiteljev in učiteljic je sijajno. Udeležencev okolo 1200. Resolucije soglasno vsprejete." Združimo se tudi rni! Organizujmo se! Bodimo složni med seboj v skupnih stanovskih zadevah! Stopajmo združeno po ppti stanovskega napredka! Stopimo tudi mi v boj, pa kot ljudje, ki vedo, za kaj se bojujejo. Preobrat naj se ne izvrši brez našega sodelovanja, kakor se ni izvršil oni leta 1889, — a nasledki morajo biti nam ugodnejši. — Pri preobratu 1. 1889 je učiteljstvo igralo važno vlogo, le žal, da zastonj, ker ni že pred bojem stavilo svojih pogojev. Skušnja izmodri človeka, — tudi učiteljstvo menda. Zdaj se nam zopet ponuja redka prilika, da si pridobimo na Goriškem pri merno eksistenco, katere zdaj nimamo. — Naša dežela je učiteljstvu vse prej nego deveta dežela, kjer bi nam od vseh stranij ponujali, kar nam po pravici tiče, česar pa brez združenega truda in združenega dela ne dosežemo. — Ne opravljajmo nadalje nikoinu več robote; tudi ne bodimo nobeni stranki statisti, še manj tovarniki; postavimo se rajše na lastne noge, a ne posamezno, ampak skupno. Ne bodimo več hlapci, ampak zavezniki one stranke, ki nam zagotovi tako eksistenco, ki nam postavno.in po vsej pravici tiče. Sedaj smo na razpotji. Treba je dobro in dalekogledno premisliti, kam naj se krene, ali na desno, ali na levo. Učiteljstvo je tnenda že vsaj toliko doraslo, da ne bode vedno le orodje v rokah drugih, od katerih ni doslej še ničesa dobilo. Na noge, na lastne noge! Ako stori učiteljstvo svojo dolžnost tudi proti samemu sebi potem, ko je delalo doslej satno za druge, pokaže le, da je fakt.or, s katerim je treba računiti. Faktor pa, s kateiim ni treba računiti, se jednostavno zbriše, kakor so se doslej zbrisale naše zahteve. Katera stranka bi hotela učiteljstvu pripomoči do tega, kar mu gre po božjih in državnih postavah? — Oglasi naj se, pokaže naj se, in ž njo naj bi šlo ueiteljstvo v boj. Ne vežimo se pa z nobenim, ne pornagajmo nobenemu, če se drugače še tako ž njim vjernamo, ako ne vemo, za kaj. Držimo se navodila: .dam ti, če daš ti meni". Če še nadalje postopamo kakor do sedaj, ostanejo naše mreže prazne, ko se bodo drugim, ki z našo pomočjo lovijo, trgale od teže rib. Učiteljstvo na Goriškem naj ne bo podobno petim svetopisemskim devicam, katerim je olja zmanjkalo ravno takrat, ko se je najbolj rabile. V nas je velika rnoč, kije pa dosedaj le drugim koristila. Porabimo za svoje stanovske koristi vsako priliko! Postavirno si vsi deželni učitelji skupen program in delajmo po njem! Združimo se y deželno učiteljsko društvo ali t zavezo okrajnih učiteljskih društev*), ki bode delovalo v korist deželnega učiteljstva! Na delo! Sreča je le delavnim in pogumnim mila. Delajmo pa združeno, ker delo posameznih v sedanjih dneh rnalo izda; Ba delo in trud naj nebo blagoslovi". Na Goriškem, meseca maja 1896. Več učiteljev. ,Edinost" je med drugiin na to okrožnico tudi to-le odgovorila: Dandanes, ko so se vsled spremenjenih gospodarskih razmer vsakemu posamičniku — in to celo tam gori v skrajnih gorskih kotih, oddaljenih od velike ceste novodobnega modernega in kulturnega življenja — jako pomnožile osebne potrebe, dandanes naj bi učitelj, izobraževatelj in vzgojevatelj naroda, dostojno preživljal sebe in svojo družino z dobrim — gold. na dan. Učitelj z 400 gld. letne plače po žOletnem službovanju — to je — milejega izraza ni možao rabiti — pravi škandal. Gori smo govorili o poštenem preživljenju — kje pa so one duševne potrebe, kojim se ne more izogniti učitelj, ako hoče res biti to, kar mora biti: vzgojevatelj naroda v šoli in izven šole. Kakor povsodi, tako velja tudi za učitelja: vsako mirovanje v naobraževanju samega sebe znači nazadovanje. Učitelj, ki hoče vestno vršiti svoj lepi in vzvišeni poklic, mora ostati vse svoje življenje tudi — učenec; tudi on mora neprestano popolnjevati svoje znanje. A dolžnosti učiteljeve segajo še dalje: on inora biti Ijudstvu jasen vzgled tudi v socijalnem življenju — po svoji vnanjosti, po načinu svojega živenja, po svojem vedenju in po modrem posezanju v vsa vprašanja, ki so v zvezi z materijalno in duševno blaginjo naroda. Ne da bi direktno posezal v politiške in narodne boje, in ne da bi se utikal v *) Paraetna misel. Uredn. povsodi neizogibne malenkostne lokalne prepire, inora učitelj vendar-le prednjačiti narodu na potu izobraževanja, bodisi v razumevanju gospodarskih vprašanj, ali pa splošnih duševnih koristi. Mi vsaj si ne rnorenio misliti drugaee — pravega učitelja! Vse to pa stane primerno veliko denarja; v to treba izdatkov, kojim se ni možno izogniti niti najvarčnišemu učitelju. In poleg tolikih dolžnosti in potreb, kraj pripoznane velikanske važnosti učiteljskega poklica za razvoj naroda, kraj jasnega iinperativa, da učitelj ne bodi učitelj le malim bosopetnikorn v šoli, arnpak vsemu narodu sploh, kraj vsega tega plačujejo se uditelji po Goriškem s 400 gld. — tu pa tarn po 201etnem službovanju, ko je torej do tičnik posvečal svoje sile narodu blizo polovico povprečne dobe človeškega življenja! — z 400 gld. na leto, dobrim goldinarjem na dan. Ne, to je škandal! In potem tožijo ljudje tu pa tam, da so u&telji taki in taki! Ne pomislijo pa, da takirn nečuvenim postopanjem sami zapirajo u.iteljstvu pot do pravega nadaljnjega izobraževanja, do možnosti pravega in vsestranskega vršenja velikega poklica učiteljskega. Tudi s psihologiškega stališča si tolmačimo lahko, zakaj mnogokojejja učitelja vedenje ni po tern, da bi se priljubil lju_stvu. Ako se kdo zaveda važnosti naloge, ki «nu jo je vršiti v tfloveški družbi, a mu zajedno pravita telo in — duša, da je zanemarjen: mar se je čuditi potem, da mu je ogordeno vse bistvo?! Menimo. da ne. Vse to naj pomislijo narod in njega prvaki! Skrbe naj, da potihnejo jedenkrat opravičene pritožbe v prospeh Ijudskega šolstva in v prospeh splošne obražbe naroda. V drugem delu tega odgovora se pa boji, da ne bi hoteli učitelji še dalje delovati s stranko sedanjega vodstva. No, kolikor rni poznamo goriško učiteljstvo, se tega gotovo ni bati, ampak po našem mnenji ima ta okrožnica namen, sedanje vodstvo opozoriti, da za učiteljstvo ni še toliko storilo, kolikor bi glede na važnost učiteljskega stanu storiti moralo. Vodstvo sedanje narodne stranke naj torej razvije učiteljstvu šolski program, kako in koliko namerava podpirati šolo in učiteljstvo! Tak program bodetno tirjali tudi kranjski učitelji od vodstva naše narodne stianke. Casi, v kojih je učiteljstvo narodnosti samo tlako delalo, so minuli in zato odobrujerno ta odločen korak goriškega učiteljstva — učiteljstvu v korist in ne na škodo naši narodnosti, ker smo prepričani, da se nihče ne bode izneveril zastran tega svojeinu narodu. Goriško učiteljstvo je na ta odgovor .Edinosti' zopet tako-le odgovorilo: V zahvalo, pojasnilo in obrambo! Velecenjeni gospod urednik! Prebravši 23. št. vrle .Edinosti" vskliknil sem: Hvala Bogu! Še se dobi živa duša na tein božjem svetu, katera duša goji sočutje z učiteljstvom na Goriškem. Hvala V^ain, gospod urednik, da ste ponatisnili našo okrožnico; Bog Vam poplačaj za navdušene besede, katere ste napisali za nas: vidi se jiin, da so Vam prišle iz srca, — zato so tudi nam šle do srca. Hvala Vam tudi za obsodbo onih stavkov v okrožnici, s katerimi se ne morete strinjati, kajti prepričani srno, da ste jih napisali iz zgolj ljubezni do svete stvari, za katero se bojujete. Hvala za zaniinanje, katero gojite do naše stvari. Take kritike se ne bojimo, take se ne branimo, take ne zaničujemo, kajti iz čistega srca prihaja in gre nain do srca. Ko bi bilo tudi drugod tako! A pri nas velja kot edini argument kol, s katerim se udriha kar slepo na levo in desno in tako se vstvarjajo pri nas na Goriškem razmere, katere so vse poprej kakor zdrave. — V pojasnilo, da se prav razumemo, je treba najprej povedati, zakaj, iz katerega vzroka in namena se je izdala okrožnica. Prejšnje vodstvo Slovencev na Goriškem, če tudi se ni štulilo prijazno učiteljstvu, obljubljalo je, da z letom 1895. se za gotovo zboljša stanje učiteljstvu, uporabivši 9°/o doklado, katero se je do istega leta plačevalo za zernljiško odvezo. Sedanje vodstvo, katerernu sino pač tudi mi, ki smo izdali okrožnico, mnogo pripomogli do zmage, pa nam niti tega ni izposlovalo ter stvar zavlačuje tako, da niti zdaj ne verno, pri čern smo. In oni nesrečni zakonski načrt, ki se potepa po svetu, kakor deseti brat, kaj prinese? Slišite, kaj piše zadnja ,Soča" v uvodnem članku: ttedaj je učiteljstvu z novim zakonom (ki pa še zakon ni!!) manj pomagano nego se je zdelo na prvi pogled. To bi se reklo: kar dam z desnico, vzamem z levico, a kaj takega naše učiteljstvo ne zasluži in skrajna ogorčenost celega stanu bi bila v takem slučaju povsem naravna in razumljiva." — Tako piše tista ,Soča", ki s kolom udiiha po istih učiteljih, ki se predrznejo kritikovati tako postopanje z nami. Gospoda, roko na srce, in recite, ali ni bil skrajni čas, da je vskipelo tudi v polževi naši naravi, da smo morali dati duška užaljeneinu svojemu srcu?! Užaljeni do dna svoje duše, katera si je v svesti, da je vse svoje inoči posvečevala narodu svojemu, a ni za vse svoje delovanje dobivala niti groša, niti priznanja, ne upanja na boljšo bodočnost — v takem duševnem stanji smo pisali izdano okrožnico, za katero smo odtrgovali od ust svojim otrokom. Srce, užaljeno srce, nam je krvavelo, ko smo morali zapisati tudi one stavke, s katerimi se ne more vjemati oni narodnjak, katerega ni božja previdnost obsodila, da mora robotati kot učitelj na Goriškem v sedanji dobi, v kateri se mlajšemu učiteljstvu godi tako, da nima upanja, da bi po tej poti prišlo do tega, kar uživa uči- teljstvo, ki službuje <5ez 25 let. Kako je to mogoče, ni treba zopet ponavljati, kajti to je že dovolj dokazano v ^Edinosti" lanskega in letošnjega letnika. Okrožnica je iniela narnen opozoriti naše voditelje naroda na naše razmere in to ob času, ko se na Goriškem zopet vrši nekak preobrat. Hoteli srno zvedeti, ali je sedanjemu vodstvu resno kaj na tem, da smo njega pristaši, njega verni apostoli rned narodom. Hoteli smo povedati, da vsak delavec je vreden primernega plačila ter zvedeti, ali je sedanjemu vodstvu resna volja pomagati nam do tega, kar narn gre po vsakern zakonu: bodisi po božjem, bodisi po državno-šolskem? V okrožnici resno kličemo: oglasi naj se stranka, katera nas hoče imeti za svoje sobojevnike. V okrožnici se niti z besedo ne oporeka, da bi ne hoteli še dalje delovati se stranko sedanjega vodstva — marveč samo jamstva hočeino od njega, da se z nami ne bode tudi v prihodnje tako ravnalo, kakor doslej. Ako je sedanjemu vodstvu kaj ležeče na nas, naj se oglasi in konec bode okrožnicam . . . Na očitano kruhoborstvo odgovarjamo le toliko, da redeino, da nas je v resnici sraui tolikega moledovanja za kako zboljšanje; a kaj hočemo: narava ho_e, da moramo tudi mi svojetnu in svojih otrok telesu dajati tudi kruha; in ker nam ga z lepa dati nočejo, moraino ga tirjati tudi s takimi sredstvi, kakoršno je naša okrožnica. Da bi pa bili vse idejale pustili na stran, ni res, kajti v okrožnici smo nalašč z debelimi črkami dali natisniti stavek: ,Ako stori učiteljstvo svojo dolžnost tudi proti samemu sebi potem, ko je delalo doslej samo za druge, pokaže le, da je faktor, s katerim je treba računati." — To je naš evangelij, na katerem temelje vsa izvajanja okrožnice. Ako se zde kateri sklepi nekoliko kiivi, krive so na njih le žalostne naše razmere na Goriškein. Poglejmo samo na delavsko vprašanje. Delavci so tako dale_ zašli, da so obesili na klin narodnost in vero. Zakaj? Pač le zato, ker le ob narodnosti in veri delavec ni zamogel preživljati svojega lačnega telesa. Kdo je kiiv, da je delavsko vprašanje tako daleč zagazilo? Kdo drugi kakor voditelji narodovi, kateri niso imeli razuma in ne srca za težnje delavcev. Vsa odgovornost pada na voditelje, kajti sila kola lomi. Clovek, padši v vodo, zagrabi za vsako bilko, tudi za peno, v nadeji, da si reši vse, kar ima — golo življenje. Zakaj se ni podalo rešilne roke potapljajočetnu delavskemu stanu? Zakaj se je mirno gledalo na bregu, ali se celo hudobno rogalo ter je zaničevalo? Tako kakor delavcein, ako ne slabše, se godi nam na Goriškem. Ali se hoče pustiti tudi naše vprašanje tako v nemar, kakor se je delavsko? Nasledke naj si zareže na rovaš oni, kateri je za to poklican. Še je čas ugodne rešitve našega vprašanja, a zadnji čas je. Sree nam krvavi, ko moramo tako govoriti; narodnostni in verski čut narn zadižuje pero, da le s silo spraviiuo iz njega svoje trditve, svoje klice na pomoč. Srce nam brani, a zdravi razum nas sili, da se ne moremo več zadrževati. Ako je komu kaj za nas, naj pokaže svojo rešilno roko in vse bode prav in dobro. Dakle —! Ali gospoda slavna! S kolom in cepcem, katerega je že pričela vihteti nad našimi glavami .So_a" — glasilo sedanjega vodstva goriških Slovencev — ne opravite nič, a še rnanje kakor nič! Vzeinite v roko zgodovino in ona Vas pouči, da taki argumenti niso nikdar in nikjer pomogli, da bi zatrli ideje, katerih naravna sila goni na površje. Vedite, da ako pribijete na sramotilni križ enega ^Petra iz Križa", po katerem bijete kakor besni, rodi se vam na sto druzih, tako, da Vain zmanjkajo žeblji za pribijanje. Vodstvo goriških Slovencev, na tebi je zdaj, da storiš svojo dolžnost, ako ti je več mar narodna korist, kakor pa bahati ,ego" in njegov kol. V dostavek naj navedemo tu slučaj, ki morda ni le slučaj, ampak premišljen korak od neke strani sedanjega vodstva gor. Slovencev. Danes osem dni, t. j. 18. m. m. je bila v Sv. Križi na Vipavskem okrajna učiteljska konferenca (oddelek). Konferenco je počastil tudi č. g. deželni poslanec Bl. Grča, župnik v Šempasu. Naravno je, da je prišlo v razgovor tudi pereče naše vprašanje. Po konferenci se je pri ,,mizi* marsikatera rekla od strani naše, kakor tudi od strani č. g. poslanca, kateri je bil za sporazumljenje. Pojasnil nam je marsikaj, posebno iz zadnje prevažne odborove seje političnega društva .Sloga" ter postopanje ,Soče". Toliko rečemo, da nastop č. g. poslanca je precej ugodno uplival na naše razmere in po tej poti, katera se je tu označevala, bi bilo upati, da se poleže vihar, ki je nastal ter da se zopet vse spravi v pravi tok. Nastop č. g. poslanca je bil le privaten nastop; ako so njegovi nazori tudi nazori vsega vodstva — je sprava mogoča. Da vidimo! Zemljerid Kamniškegn okraja. Karnniško učiteljsko društvo je izdalo prav primeren zemljevid svojega šolskega okoliša, kateri je narisala v polovidni meri špecijalne karte (1,150.000) znana dunajska tvrdka Freytag & Berndt. Strmine so sicer zaznamovane z rosenjevanjem" (Schumrnerung) in ne s ^črtkanjem" (Schraffierung), ker to hitreje gre, vendar mislimo, da cenemu zemljevidu to ni na kvar. Napak nisino opazili, le črnuški kolodvor je malo premaknjen. Višinske številke krajev naj bi se bile pridejale med oklepi p o d, in n e nad krajevnim imenom, kakor je to sploh navada. V tolmačenju ni trikotnik dobro razložen, češ da pomeni .gorski vrh", nego on je ,,trigonometričen znak", za natanko izmerjene višine, dočim so druge (napačno ^zemljemersko znamenje") le geometrično, približno izinerjene in lahko napač-ne za -f- 25 m. Oblike Stob, Špilk, Tuhinšica niso pravilne. Nomenklaturo je oskrbel odbor okr. učit. društva in mi smo prav zadovoljni z njo, ker je parnetna in jednostavna. Karn pridemo n. pr. če bomo začeli vse z veliko začetno črko pisati, kakor je sedaj postala prava manija, to pa le iz tega uzroka, da se od Hrvatov razločujemo (čujte in strrnite!). Cigaletov in Hubadov slovar vendar painetno pišeta zeinljepisna iinena in kar je že vpeljano, ni potreba lahkomiselno podirati. Že ranki Praprotnik je izdajal letna poroeila v Kamnigorici in v Solskeiu prijatelju najdem poroeilo iz Škofjeloke. Ce pišem pravilno Banjaloka, zakaj bi ne veljalo tudi BŠkofjaloka". Oboje skupaj je namreč še le krajevno ime, a vsako posatnezno ne. Italijan piše Castelmuschio in Cittanova, pa tudi Hrvat ne piše nikoli BBaška Nova*, nego vedno le Baška nova. Komu pa je podobna sedanja novotarija: Dunajsko Novo Mesto, Gorenje Nadanje Selo, Marija Devica v Polji, Moriški Novi Trg itd. Če pridejo velike začetnice v navado, potem bomo kmalu pisali: Jadransko Morje in Posavska Nižina. Kakor hitro pa poslednje zapišern, potein pa tudi lahko pišern: ^razprostira se Nižina ob Savi". Potem bo treba le še ,Mati", -Oče" pisati (Škof, Gerkev itd. je že sedaj v navadi), ker smo jima spoštovanje dolžni, potern pa lahko začnerno vse samostavnike z veliko začetnico pisati in prekosili boino celo Nemce! Nemci pišejo sedaj (izvzemši v začetku stavka) atlantischer Ocean, tiroler Dolomiten, inkiirze, zuhause itd. in to kljub uradnim naredbain, ker se jezik sa m razvija in^ si meje določuje, ne pa slovničarji. Tudi pri nas se bo tako godilo in praksa bo obveljala. Tako čitarn v letošnjem ^Slovencu" št. 129: Bv Podgorici, župnija Dolenjavas". Izgovor, da se to ne da sklanjati je prazen, ker na zemljevidih in občinskih pečatih rabimo le nominativ in pri pismih bi lahko prav tako storili. Saj je znano, da nemški uradnik ni hotel ekspedirati pisma v Celovec, ker je našel v svojem zapisniku Celovec, a ne (v) ,Celovcu*. S. B. Učitelj in nekdanji učenec. Te dni obiskal je italijanski naučni minister Gianturco rnesto Turin. Profesorji tamošnjega vseučilišča priredili so slavnosten obed ministru na east. K temu obedu pa ni prišel jeden najznamenitiših sedanjih profesorjev vseučilišča Turinskega. Zbrani učenjaki čudili so se teinu in ugibali po vzroku takemu, dozdevno ,,dernonstrativnemu" izostanku. Minister pa se ternu ni čudil čisto nič in bržkone inu je bilo celo prijetno, da ni došel stan profesor v družbo. Isti profesor je namreč pred leti, ko je bil predsednik vseučiliščne izpraševalne komisije — vrgel pri izpitu tedanjega kandidata za vseučiliščno stolico in današnjega naučnega ininistra. Guden je ta svet! Gianturco je padel na izpitu, a kljubu temu je danes minister nauka, v tem ko je njega bivši učitelj osivel v svoji službi in je vedno še to, kar je bil . . . čudoviti otroci. Pripoveduje se, da je Plinj rnlajši že s 14 letom pisal grško tragedijo. Slavni arabski zdravnik in modroslovec Aviccena je v desetem letu že pisal znanstvena dela, in je z osemnajsim letorn že kunčal svojo enciklopedijo- — Pico Mirandolo je s 14 letoin obiskoval kolonjsko vseučilišče. Poleg grščine in latinščine je tudi že govoril kajdejščino, hebrejščino in arabščino, s 23 letora je zagovajal svojih sto ter proti vsem učenjakom sveta. — Melanckhus je z dvanajstim letorn obiskoval heidelberško vseučilišče, s 17 letom je bil že magister, z 21 letoni profesor grščine v Wittenbergu. — Henrik Stephans je že kot deček Calvinov katekizem izvrstno preložil v grščino. — Tasso je s 13 letom začel pravoslavne študije na vseučilišču v Padui, s 17 letoin je priobčil svojo epično pesein Rinaldo. — Modroslovec Gossendo je že s šestnajstim letom dobil stolico retorike v Aixu — Baratier je s tremi leti govoril in s štirimi pisal nemščino in francoščino, s petimi leti je znal latinščino, z osmimi leti grščino, hebrejščino, kadejščino in arabščino. S 14 leti je postal magister in v 20 letu je urnrl. — Heinecke je v prvem letu se že naučil vse zgodbe iz prve Mojzesove knjige, v 14 mesecih je znal že vse sveto pismo, v 4 letu je znal že zemljepis, v 5 letu, je imel latinski nagovor na danskega kralja. V tem letu je še urnrl. — Braun je znal v drugem letu že glavne zgodbe in sveto zgodovino, s 13 letorn je dovršil pravozuanske študije in se odlikoval kot dober risar. Društvo hrvaških učiteljic. V Zagrebških listih sta te dni priobčili učiteljici Mariji Jambrišak in Jagoda Truhelka oklic vsem hrvaškim učiteljicain in narodnemu, za šolo vnetemu ženstvu. V tem oklicu naznanjata oraenjeni učiteljici, da se je osnovalo v Zagrebu društvo hrvaških učiteljic, katero irna namen, da podpira tiste učiteljice, katere postanejo brez svoje krivde za delo usposobne, da obolele preskrbljuje z denarjem in zdravili. Sčasom si bode društvo sezidalo svoj dom, kjer bodo našle zunanje učiteijice za majhno plačo stanovanje in postrežbo. Društvo si je stavilo nalogo, da podpira na- darjenejše svoje člane v znanstveni naobrazbi. Zato hode ustanoviti svoje glasilo, svojo knjižnico in prirejati predavanja o pedagogiških vprašanjih posebe in o znanstvenih sploh. — Svojim koleginjam stavimo hrvaške tovarišice v vzgled. Tako kot one, naj se zavedajo svojih izvenstanovskih dolžnostij tudi naše učiteljice in naj v prvi vrsti zdrave in vplivne svoje moči posvetijo povzdigi in napredku svojega stanu! Minister nauka in bogočastja, g. bar. Gautsch, je baje obljubil, da osebno obišče učiteljišče kopersko v ta namen, da se sam prepriča o razmerah na tem zavodu ter da ukrene, kar treba, da utihnejo pritožbe Italijanov proti rečeni šoli. Tako javljajo italijanski listi. Mi ne vemo sicer, da-li imajo Italijani razloga, tožiti se proti učiteljišču v Kopru, ali to vemo, da imajo učiteljiščniki ne jednega, anipak tisoč razlogov tožiti se na poznane hujskače koperske. Ako g. Gautsch res pride v Koper, naj italijanska gospdda nikar ne pozabijo povedati istemu, kolikokrati so morali učiteljiščniki, hote iz šole domov, bežati pred kamenjem pouliške, od olikancev v glage-rokovicah nahujskane sodrge". Celo preko zidov so često ubrali svojo pot! Vse to naj lepo povedo njegovi ekscelenci, saj ne more škoditi, ako tudi gosp. minister dobi nekoliko pojma o — istrskih razmerah. Denemarka. (Nov šolski zakon.) Letos se je predložil deželnernu zboru načrt zakona, s katerim se bode reorganiziralo tamošnje ljudsko šolstvo. Glavne točke tega načrta so: 1.) Otroci prično pobajati šolo v pričetku tistega šolskega polletja, v kojem je otrok končal sedmo leto. (V Denemarki so tudi šole za otroke iz predšolske dobe, ,Pogeskoler" = zabavišča, katere vodijo takozvane ,ljudske učiteljice." Sicer pa traje šolska doba pri deklicah do petnajstega in pri deekib pa do šestnajstega leta.) 2.) Število otrok jednega razreda sme znašati najmanj 35. 3.) Zgodovina, zemljepis in prirodoznanstvo so obligatni predmetje vseh javnih ljudskih šol. 4.) Najkrajši učni čas znaša 41 tednov na leto in najmanj 18 ur na teden. (V Denemarki je na deželi več dvorazrednic z jednim učiteljem.) 5.) Za vse učiteljstvo velja sistem službenih let. V mestih znaša plača učiteljev od 900 do 2400 kron (10 kron = 12*25 mark), učitelji pa od 700—1600 kron. Glavni učitelji dobe po 200—1200 kron funkcijske doklade. Kantorji dobe po 100 kron. Na deželi znaša prva plača po krajevnih razmerah 700—900 kron, druzih učiteljev, oziroma učiteljic pa 500—700 kron in izprašanih ,,ljudskih učiteljic" pa 400—600 kron. Starostne doklade se ravnajo po krajevnih razrnerah ter znašajo za prve učitelje 200—800 kron, za druge učitelje in učiteljice 100—400 kron, za ,ljudske učiteljice" 50—200 kron. Poleg plače dobe učitelji in učiteljice na deželi tudi prosto stanovanje, prvi učitelji in jednorazredničarji 50 arov vrta, drugi učitelji in učiteljice pa po 6^/2 ara vrta. Za cerkveno opravilo dobe po 150 kron. Zvonenje ima preskrbeti občina. 6.) Občine skrbe za plače, država pa za starostne doklade. 7.) Razven tega plača država na leto 100.000 kron kot podporo revnim šolskim občinam. 8.) Glavno rnesto Kopenhagen dobivana leto 170.000 kron podpore. 9.) Letni državni izdatki bodo prirastli na leto po tem zakonu od 900.000 do 2,400.000 kron. — Kedar postane ta načrt zakon, se bode stanje učiteljstva v Denernarki precej zboljšalo. Plače navidezno sicer niso visoke, vender je treba jernati v poštev, da se v Denemarki ninogo ceneje živi, kakor pa pri nas, ker tamkaj ni treba plačevati nič carine. Najboljše goveje meso velja n. pr. 0 40 mark stari funt; 200 funtov rži 8—9 mark i. t. d. Muhasti okrajni šolski svet je že znan našitn čitateljem. Ta je narnreč oni v Špitalu na Koroškern, kateri je izdal znani ukaz, ki je prepovedal učitelju brez dovoljenja zapustiti kraj, kjer službuje. Sedaj jo je zopet pogodil! Sklenil je in ta svoj sklep razglasil, kateri strogo prepoveduje učiteljem pisati druge stvari, razven samo strokovne, torej le metodiške in pedagogiške. Kdor bi se zoper ta ukaz najmanjše pregrešil, zapade takoj disciplinarni preiskavi in gotovi kazni! — Državnega osnovnega zakona, kateri dovoljuje sleharnemu, da sme svoje misli v besedi in pismu prosto izražati, tega v Špitalu ni, ali pa mislijo gospodje pri okr. šol. svetu, da niso učitelji državljani. To so zares krasne razmere! Šala mora biti porsod. Na Gorenjem Avstrijskem je neki okrajni šolski svet prepovedal nekerau učitelju, da se ne sme voziti na biciklu. Ta ukaz je sličen onemu s Koroškega in se bo seveda moral vreči v koš. Dotični učitelj — kar je ob sebi umevno — bo opustil vožnjo na kolesu prav toliko, kolikor baje drsanje po ledu, spanje, jed in pijačo. Okr. šol. sv6t se je najbrže nekoliko pošalil, saj šala mora biti povsod. če se pa komiške uloge resno igrajo, potlej si lahko mislimo resno ulogo komiškim, in končno človek res ne ve, kje je meja rned šalo in resnobo. Bog pomagaj vender — kaj nas še čaka! Učni tečaj za slamarijo. V kanmiškern okraju se bodo ustanovili še tekom letošnjega leta učni tečaji v svrho povzdige slamarije in naprava vzglednih nasadov za pridelovanje boljše slame. Na podlagi strokovnjaškega mnenja centralne komisije za obrtni pouk se je izreklo naučno ministerstvo za omenjene učne tečaje, ki naj se vsako leto v jesenskih in zimskih mesecih v Domžalah in okolici obdržavajo po štiri do šest tednov, da se obiskovalci dobro izvežbajo v pletenji slame. Učitelj, katerega je dobiti s Toskanskega, stanoval bode stalno v Domžalah, za časa učnega tečaja lzven Domžal pa se nastanil v kraju, kjer se bode vršil tečaj. Od tretjega leta naprej pa bode poleg tega moral poučevati tudi učitelj iz Švice. Z navedenimi učnimi tečaji se bode tudi združilo nekaj unietnih nasadov glede domače obrtne slamarije. Te nasade bo inoral učitelj napraviti in nadzorovati. Potrebne prostore in zemljišča preskrbeti bodo morale dotične obdine, ostale troške pa prevzameta država in dežela. Za sedaj naineravajo se prirediti taki učni tečaji v Domžalah, Moraveah, Rovi, Mengšu, Katnniku, Dolskem, Šmarci, Trzinu, Radomljah, Prevojah, Lukovici in Gerkljah. Deželni šolski svet je irnenoval: Nadučiteljem v Št. Rupertu g. Aleksandra Lunačeka v Trebeljnem; nadučiteljem v Loškem potoku g. Jožefa Sedlaka v Kopanju; za učiteljico na dekliški šoli v Kočevju gspdč. Elo Tschurn v Brežicah; učiteljern v Lescah g. Ivana Šemrla v Št. Vidu pri Cerknici; učiteljem v Mozelju g. Ivana Lacknerja v Mozelju. ,,Slovensko učiteljsko društvo" je priredilo 14. t. m. v salonu hotela BLloyd* ,,slavnostni večer" na čast mestnemu županu in predsedniku c. kr. inestnemu šolskernu svetu. gospodu Ivanu Hribarju, kateri večer se je izvrstno obnesel. Udeležilo se ga je vse učiteljstvo mestnih slovenskih in nemških šol ter mnogo tovarišev z dežele. Zastopana je bila tudi ,Zaveza slovenskih učiteljskih društev" po svojem predsedniku in blagajniku. Pa tudi mnogo prijateljev ljudskih učiteljev in ljudskega šolstva se je udeležilo tega slavlja, med drugimi g. podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s , g. ravnatelj S u b i c , g. nadzornik Levec, g. državni poslanec K o b 1 a r , g. notar Gogola, g. predsedstveni tajnik L a h in drugi. Večer so otvorili vrli tainburaši ,Sokolovi* s sokolsko koračnico. Za njimi je pa pozdravil društveni podpredsednik g. J. Režek v prekrasnih besedah najprvo g. župana in potem vse druge goste, posebno neučitelje, poudarjajoč, da slovensko učiteljstvo, žal, še nima ined narodom toliko prijateljev, kolikor bi jih glede na važnost Ijudske šole v istini zaslužilo, a toliko tesneje se pa oklene tistih, ki tnu stoje na strani; med te prišteva tudi pri tern večeru zbrane goste ter jim od dna srca zakliče: Dobro došli! Za društvenim podpredsednikom je nastopil od odbora .Slovenskega uditeljskega društva" izbrani govornik g. E. Gangl, ki je z njernu prirojeno govorniško spretnostjo v pesniško navdahnjenih besedah slavil g. župana Hribarja kot vrlega, neumornega delavnega rodoljuba slovenskega in kot prijatelja slovenskega učiteljstva. Izražala se je občna želja, da bi g. govornik prijavil svoj govor v na.šem listu. Gosp. nadzornik Levec je opisoval g. županu žalostne gmotne razmere mestnega učiteljstva ter mu pokladal na srce, da bi se potegnil na merodajnem mestu za zboljšanje plač mestnemu učiteljstvu. Na to je g. župan v daljšem govoru povdarjal važnost prosvete za sleherni narod, važnost ljudskega šolstva in učiteljstva ter obljubil, da bode vse storil, kar mu bode le rnogoče v blagor rnestnega učiteljstva in šolstva. Predsednik .Zaveze" g. L. J e 1 e n c mu je priporočal vse slovensko učiteljstvo, katehet g. S m r e k a r pa društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v l,jubljani; dalje je tudi z navdušenirni besedami naglašal, koliko zaslug ima cerkev za prosveto, omenivši posebno samostanskih šol, koje so bile prve, ki so sejale omiko mej narod. Na to je zaključil g. podpredsednik oficijelni del večera, zahvalivši se vsem gostom za udeležbo, za sodelovanje pa vrlim tamburašem in pevcem, ki so z lepim tamburanjem in petjem zabavali vse prisotne. Kaku bi se /aprečilo, da bi se neizkušeni suplenti (sic! Uredn.) ne nastavljali, ker se s tem kruši naš stanovski ugled? O tem vprašanji je razpravljalo dne II. rožnika učiteljsko društvo gorenjegrajskega okraja. Sklenilo se je, da se pri uradni konferenciji spravi to vprašanje na dnevni red kot samostalni predlog. Petinštiridesetletnico učiteljevanja je praznoval koncem t. šolskega leta g. Franc Raktelj, vodja II. mestne deške šole v Ljubljani. Klobuk z glave pred možem, ki že 45 let tako plodonosno nosi težki jarern ljudskega učitelja Bog ga ohrani tako zdravega in čvrstega, kakor je danes, še v prihodnje, da bi doživel tudi 501etnico svojega delovanja v ljudski šoli! Na mnogaja leta! Iz Belokrajne se nam poroča: Pri okr. učit. konferenciji za črnoinaljski okraj dne 8. t. m. bil je zastopnikorn v okr. šolskem svetu izvoljen g. Fian Lovšin, nadučitelj na Vinici. S to izvolitvijo je dalo belokranjsko učiteljstvo odlnčen in možat odgovor nekemu dopisniku v .Slovencu14, kateri je imel namen, napraviti glede te izvolitve razpor med učiteljstvom, oziroma spraviti kakega oinahljivca v okr. šol. svet. Gosp. Lovšin spada med one inože trdega značaja, katerim velja načelo: Vkloniti se nikdar!