Nekaj danes, nekaj jutri
t&j&siena je imela veliko njivo  korenja.   Dan  na dan ga je hodils. plet; iMjjP^li vselej, kadar koli se je oirla po jirostornej njivi,  vidihuUa je tfir aifa v senco poeivat, misleč : ,.Kaj bi se trudila, saj ga tako ne morem vscga opleti, ker ga je toliko !'¦   Tako je bilo vsak dan.
Njen mož skoraj opazi, da ne p]wc io kaj jej ne hodi prav. Zatorej jo sklene olirabriti, da bi s<! poprijela dela. fire iia goro, ki se je vzdigala b]izu njive in prišedži na vrb, jame na ves glas kričati: ,,Xekaj (ianes. nekaj jutri!   Nekaj dancs, nckaj jutri!"
Žena sliHi njogov g]as in misli, da jo opomina nebo k dolu, ker pribaja J glas z vrlia d6li. To jo tako opogumi. tla začne hitro in pridno plijti in ro8 1 opleve v kratkom vso njivo, da-si je bila velika.                                                      '
,tNekaj danes. nokaj jutri!" in zvršil bodeš vsako dolo. bodi si še tako težko in veliko.                                                                            ZapUai./. J.Rosa