32. številka
V Ljubljani, dne 9. avgusta 1919,
VI. leto
Delavec izhaja vsak petek * datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo teto K 10’—, za pol leta K 5'—, za četrt leta K 2'50. Posamezna številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSiljjatve na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Šel.mburgova nlica štev 6. II. nadstr.
Rokopisi se ne vračajo. — lnserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objavi po 60 vinarja, pri trikratni po 58 vinarja, pri šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat. — Za razne izjave itd. stane mm vrstica 50 vin. — Reklam, so poštnine proste. — Nefrnnkira-na pisma se ne sprejemajo.
Kapitalistična industrija.
Danes vpije vse vprek, da potrebuje šaša mlada država idustrije, socijalisti ne manj kakor buržuji-kapitalisti, ki so si med vojno nabrali, recimo nakradli papirnatega denarja in bi ga sedaj radi naložili v plodonosna podjetja, zato pa je na mestu, da povemo kako in s kakega stališča gledamo socijalisti vsega sveta na to takozvano potrebo industrije.
Industrijo potrebujemo na vsak način. Ona proizvaja s svojimi izpopolnjenimi tehničnimi sredstvi za človeško družbo potrebne predmete, katerih posamezen človek ali sploh ne more napraviti, ali pa le s težavo, nepopolno in manj dobro in manj vredno. Parnega stroja, vagonov, avtomobilov, turbin itd. ne more napraviti kovač ali ključavničar, ker obstoje iz sto in sto kompliciranih delcev; vsakega posameznega napravi lehko le posebno izurjen delavec, treba je tudi velikih tehničnih priprav, kakor livarn, stiskalnic* dvigal itd. itd. in pa posebne delavce — inženirje, ki napravijo celoten načrt za take predmete in presodijo, kateri mate-lijal je najboljši, najsposobnejši za take stvari. Plug napravi res tudi navaden kovač, ali tak plug je ponavadi slab, ker kovač nima one izurjenosti, uvidevnosti in onih kovaških priprav, kakor jih ima tovarna za pluge, kjer spretni inženirji in mojstri prej dobro preštudirajo vse njegove pokrete, vse njegovo delo v zemlji in temu primerno prilagode njegove forme in pa tovarniško orodje, ki je sposobno, da d& plugu pravo obliko. Tke se lahko tudi doma, ali urejena tovarna, opremljena z modernim tkalnimi stroji, tke stokrat hitrejše in lepše. In tako je z vsem drugim, »ara potrebnim proizvajanjem.
Industrija predstavlja torej izpopolnjen način dela; ona ogromno skrajša delovni čas in producira neprimerno boljše predmete kakor pa ročno delo posameznikov. Zato moramo le želeti, da se vsi nam potrebni predmeti izdelujejo v tovarnah na industrijalen način, ker samo na ta način, samo z izpolnjevanjem tehničnih obratov, moremo tudi zmanjšati fizično delo delavcev in vse človeške družbe in jo napraviti sposobnejšo za kulturno, duševno življenje.
Razvoj industrije bi moral torej privesti do tega, da bi ljudje manj delati in lepše živeli. To tn edino to bi moral bitf pravi cilj industrije.
Toda ravno nasprotno se dogaja.
Kaptalistična industrija zasužnjuje človeštvo. Kapitalistična industrija izvabi kmeta, kmečkega fanta z njegove zemlje, kjer se ie vsaj pozimi lahko odpočil In napravi iz njega živ stroj, ali pa črno ži-vinče, ki dela in vleče vsak dan po 8 do 10 in še več ur, pri tem pa postaja vedno ubožnejši, duševno vedno bolj top in fizično od dne do dne bolj izmozgan in nazadnje, ko bi bilo treba, da brez slcrbi in mirno čaka konca svojih poslednjih dni, se znajde na ulici, berač, zapuščen od vsega sveta, poleg sebe Ima še propalo,
I	Ml.
trpečo in dostikrat moralno ubito družino. Vedno bolj se množijo v industrijalnih podjetjih delavske čete, vedno več rok dela v tovarni, vedno novi delavski regi_ menti se rekrutirajo iz naših vasi, z naše zemlje, kakor da nimajo kmečke matere nič drugega opravila, kakor roditi delavce za kapitalistične tovarne — a naše življenje je vedno težje, vedno več moramo delati, čim dalje manj prostega časa imamo za duševno delo ta odpočitek in čim dalje smo bolj lačni in topi. Odkod ta čuden pojav? Zakaj je to tako in zakaj ni drugače?
Odgovor la ta vprašanja je lahak.
Od tod prihaja vse to, ker delavec ne dela za človeško družbo, v kateri živi, ampak za industrijalca-kapitalista, ki je lastnik tovarne, strojev, orodja in izdelkov, ki jih izdela delavec in ker prosto in svobodno razpolaga se temi izdelki. Zato je to tako, ker je industrija in ustvarjanje industrije prepuščeno prosti volji kapitalistov, ki se ne zmenijo za družabne potrebe, ampak edino le za to, katera industrija jim bo donašala največji dobiček. Zato, ker vlada v našem proizvajanju nekontrolirana anarhija, ki gre samo za tem, da čim več dela izžme, izstisne iz ubogega delavca in ga nakopiči kot bogastvo v blagajnah in bankah posameznih kapitalistov. V tem korenini vse naše socijalno zlo.
V	kakšnem razmerju sta delavec in industrijalec?
Industrijalec-kapitalfst Ima tvomlco, stroje, orodje in denar v svojih rokah. Delavec je go! in lačen in ima samo svoje zdrave, žuljeve in spretne roke, ki jih tovarnar potrebuje, da spravijo njegovo tovarno, njegove stroje v obrat. Tovarnar da delavcu delo, če hoče, ako noče, mu ga ne da. Delavec pa mora delati, ker drugače ne dobi ne hrane, ne obleke. Sužnji v starih časih so bili na boljšem v tem pogledu: oni so živeli v hiši svojega gospodarja tudi tedaj, ko gospodar ni imel dela zanje. Ako pa kapitalist nima dela za delavce, jih vrže na cesto, ker drugače se njegovo podjetje ne »rentira«.
Delavec v tovarni svojega gospodarja ne dela samo toliko, kolikor bi zadostovalo za njegovo prehrano, za pokritje njegovih dnevnih potreb, ampak mnogo več. Dvakrat. trikrat, pa celo desetkrat toliko dela izvrši dnevno, kolikor znaša vrednost, ki jo dobi od kapitalista za svoje dnevno delo. Tako mora biti v tem kapitalističnem redu človeške družbe, ker drugače bi kapitalist ne imel nikakega interesa na’ tem, da mu delavci delajo. To naddelo, to nad-vrednost, mnogotero nadvrednost, pa vtakne kapitalist v svoj brezdanji žep, v svoje blaganje in tako se množi njegovo bogastvo. Delavec je v kapitalistični industriji vedno prikrajšan za svoj zaslužek, on je osleparjen za vrednost svojega dela.
Ker palma tovarnar stroje in orodje v svoji popolni oblasti, lahko pritiska na delavca, da mu dela čim bolj poceni, da postaja njegov dobiček čim večji. Delavec je toraj primoran, da čim več neplačanega
dela odda svojemu gospodu. Delavec postaja na ta način bednejši, kapitalist bogatejši. V kakem razmerju se to razvija, lahko vidite pri gotovih usnjarjih m stro-jarjih, ki so izsesali iz svojega bednega delavca na milijone v tej vojni.
Kaj napravi kapitalist iz tega naddela, iz te nadvrednosti, ki jo izsesa iz svojega delavstva? En del mu služi za razkošno življenje, z drugim delom pa povečava svoje tovarne, da privleče vanje čim več sužnjev, ki delajo zanj. In tako postaja' on vedno večja pijavka, ki pije življenjske soke vedno večje množice delavskega ljudstva.
Toda ne samo delavec za kapitalista, ampak tudi kmet, uradnik in mi vsi. Ker je on neomejen lastnik proizvodov, nam jih prodaje po najvišji ceni. Kmet in mi vsi moramo plačevati te proizvode zopet s svojim delom (z denarjem, ki smo ga prejeli za svoje delo ali za svoje poljske pridelke) in tako delamo pravzaprav vsi samo za kapitaliste-industrijalce in vsi polnimo s svojim delom samo njihove žepe.
Ali produkti, ki jih izdelava naša Industrija ne ostajajo vedno v naši zemlji, v naši družbi; oni nam dostikrat niso potrebni. Potrebni so samo kapitalistu, da si napolni žep. Njegovi produkti se izvažajo bog ve kam, njemu je vseeno, samo da dobi denar, kamo da dobi zlato zanje. *n naši državi je to tudi vseeno. Ona tako industrijo še celo podpira in če nastane našim kapitalistom prevelika konkurenca na tujih tržiščih, če se spro s tujimi kapitalisti. potem pa napove tuji državi vojno in delavec in kmet se morata biti in žrtvovati navsezadnje še svoje življenje in srečo svoje družine za — industrijalce-kapitaliste.
To je pot in delo kapitalistične industrije.
Ali to še ni vse. Da kapitalisti lažje drago prodajajo svoje izdelke in nas lažje izsesavajo, zavaruje država njihove proizvode še z visokimi carinami. Nekatere predmete, ki jih izdelava tudi naša domača ndustrija, proizvajajo v tujih deželah vsled ugodnejših okolnosti cenejše; ako bi jih prosto uvažali v naše dežele, bi konkurirali domačim izdelovalcem m bi bili zelo poceni; domači kapitalisti bi manj zaslužili. Da se to ne zgodi, da se zavarujejo in zagotove domačim kapitalistom visoki in mastni dobički, obdavči država tuje izdelke pri prevozu čez mejo v našo državo, da jih tuji tovarnarji pri nas ne morejo cenejše prodajati, kakor pa naši svoje. Tako smo mi, kmetje, delavci In vsi ostali, primorani, da polnimo žepe svojim kapitalistom.
Za to pa socijalisti zahtevamo: vse tovarne in vsa velika podjetja sploh se morajo odvzeti kapitalistom in morajo preiti v last vsega delavnega ljudstva, t. j. delavcev in kmetov. Dobiček pri izdelkih sme biti samo tako visok, kolikor potrebuje država za svoje izdatke in se mora stekati direktno v državne blagajne, drugače pa mora delavno ljuld-
stvo živeti svojemu delu primerno. Odpraviti se morajo vse carine, da bomo dobivali vse izdelke čim cenejše in doma naj bo samo ona industrija, ki je za naše ljudstvo, za našega kmeta v resnici potrebna. Iz privatnih rok mora takoj preiti v državno last še posebno vsa naša lesna industrija, ker les je last vsega naroda :n nam služi danes za to, da dobimo v zameno zanj druge izdelke iz drugih držav, ki so nam potrebni za naše življenje. Vso trgovino, zlasti pa ves uvoz in ves izvoz, naj prevzame takoj država, ker nas domači in tuji trgovski in industrijski špekulanti strahovito odirajo.
Ustvariti hočemo torej socialistično, industrijo, ki jo bodo vodili samo delavci in kmetje v blagor in dobrobit vsega našega ljudstva.	A. R. v »Lj. QI.«
Vzorna stavka kovinarjev.
Te so vam »jugoslovanski« podjetnik!! — Mesto zvišanja, znižanje plač. — Odklanjalo vsako pogajanje. — Delavci naj bi plačali stroje!
De informiramo javnost o vzrokih stavke, ki jo je pričelo, kakor naznanjeno vse delavstvo in uradntštvo »Strojnih tovarn m livarn« (preje Tonnies, Žabkar & Kastelic in Samassa) in ki se vzorno razvija, objavljamo naslednji članek, Id smo ga pravkar prejeli od Osrednjega društva kovinarjev:
Strojne tovarne in livarne so poslale
14.	julija (topiš na Osrednje društvo kovinarjev, v katerem pravijo, da so se cene živ# znižale, ter da je konkurenca strojev iz centralnih držav velika; (glej pismo v »Napreflu« dne 15. julija) ter da so vsled tega prisiljeni znižati plačo za 25 %!!! Na to pismo, ki je naravnost žaljivo za vse prizadeto delavstvo, smo vložili spomenico na ravnateljstvo strojnih tovarn s protipredlogi ter zahtevali sedanjemu času primerno zvišanje plač delavstva in regulacijo plač uradnikov in uradnic na podlagi spomenic, vloženih 10. aprila k 5. maja.
Odgovor na to spomenico je bil povsem odklonilen. Sklicuje se v odgovoru na pismo z dne 14. julija, torej sc vztraja prt 25 % znižanju zaslužka.
Prizadeto celokupno delavstvo se je p* svojih zastopnikih še enkrat posvetovalo o položaju ter sklenilo, v svrho, da s$ pokaže dobro voljo, preložiti še en teden boj, ki ga vsiljujejo strojne tovarne ter se je to tudi takoj poročalo ravnateljstvu in sicer s sledečim pismom:
»Odgovor na našo vlogo z dne 15. t. meseca ste nam z Vašim cenjenim dopisom z dne 16. t. m., sklicujoč se na dopi« z dne 14. t. m., kratkim potom izjavili, da vztrajate na omenjeni dopis, v katerem pravite, da so življenske potrebščine ce-nejSte i« da je velika konkurenca od zunaj.
K temu imamo pripomniti, da ne odgovarja ne eno ne drugo resnici, da so nasprotno življenjske potrebščine danes dražje nego so bile meseca aprila, (meseca aprila se je namreč sklenila pogodba med Osrednjim društvom kovinarjev in strojnim tovarnam) ker ni prav nobena stvar sedaj ceneja marveč prav obratno, vš, se je v tem času podražilo.
Izgovor s konkurenco tujega izdelka, pa sploh ne drži niti najmanj, saj vemo, kaj se dobi za eno našo krono v »prijateljskih« državah, ravno tako vemo, kaj in za kakšno ceno se dobi blago iz Nemške Avstrije, ki je veliko dražje kot pri nas in poleg tega je vpoštevati še ogromno carino. To smo na kratko opisali, da pokažemo na nepravilno postopanje z unfit vlogo.
Preden se pa odločimo za poslednje korake, smo se na skupnem posvetovanju zedinili na sledečem:
Glede naših zahtev predloženih Vam
15.	t. m., prosimo, ako ste voljni pogajati se na njih temelju, da nam izjavite da ali ne, in da nam sporočite do petka 25. t. m.« Na ta dopis smo dobili, kakor znano, zopet odklonilno pismo, da se pa vseeno izognemo stavki ter da pokažemo, da smo pripravljeni pogoditi se mirnim potom, smo naprosili gosp. obrtnega nadzornika Štebija, da naj on poskuša preprečiti drugače neizogibni boj ter smo vsled tega vso stvar preložili še za en teden, to je do 4. t. m., da se medtem morebitna pogajanja mirno nadaljujejo.
Gosp. obrtni nadzornik nam je končno poslal povabilo na razgovor, ki naj bi se vršil v ponedeljek ob 9. dopoldne v svrho pogajanja, a glej, zastopnika strojnih tovarn niti bHzu ni bilo, pač pa še Je opravičil z nekim dopisom, v katerem pravi, da se ne m«re delavstvu nikakor zvišati plače in da vsled tega njegova navzočnost ni potrebna.
Ko so zastopniki delavstva in uredništva zvedeli to, so svoje zahteve še enkrat natančno preštudirali in da se izognejo vsiljenemu boju, so znižali svoje zahteve, kakor se je poročalo v predvčerajšnjem »Napreju«, a tudi to so poklicani gospodje odklonili, torej ni preostalo delavstvu in uradništvu drugega, nego da sprejme po nespametnosti in trmoglavosti gospodov vsiljeni boj.
Iz tega se jasno razvidi, da je bilo delavstvo poslano v stavko od Jadranske banke, reklo se bo namreč od delniške družbe strojnih tovarn, resnica pa je, da ima baš Jadranska banka, to veliko Jugoslovansko denarno podjetje, največ deklic.
Pripomnimo naj še, da se je izrazil neki gospod (Imena danes Se ne navajamo), da je vzrok, da se plače znižajo nabava novih strojev.
Torej delavci naj kupujejo Jadranski banki nove stroje, ter naj pri tem stradajo za to, da si bodo nenasitni želodci detni-čarjev svojo bisago še bolj napolnili? Ljubljanski kovinarji sl bodo ob potrebi že kupili stroje, ampak ne za denarne magnate in ne za vojne dobičkarje, marveč zase.
Stavka se vrši vzorno, postavili smo delavske straže, da obveste tiste, kateri še niso obveščeni, da se je stavka pričela. Na pomoč so nam prišli tudi državni policaji, tako da je straža pri tovarnah dovolj močna.
Policijskemu ravnateljstvu bi svetovali, namesto da nastopa po starem vzoru v službi kapitala, da naj rajši pošlje svoje izmučene In sestradane stražnike domov počivati, ako se jih pa že mora posluževati, tedaj stavimo sledeči predlog, ki bo prav gotovo uspešen: Pošljite, mesto pred tovarne, stražo v kavarno »Slon« ali pa v gostilno pri »Figovcu« ter aretirajte vse, kar se notri nahaja, ter jih izprašajte, od kaj živijo ti ljudje, pa boste hvaležno delo napravili vsemu prebivalstvu Ljubljane, ki vam bo zato zelo hvaležno.
Kovinarji! Stavka se je pričela m ne bo prej končala, preden ne bo zmaga popolna, kajti ta stavka ni samo stvar kovinarjev, temveč vsega organiziranega delavstva.
V	boju Je zmaga. Živela delavska solidarnost !
Stavbinski delavci pozor.
Dne 15. avgusta 1.1. se bo vršilo zbo-rovane, na katerem «e bo poročalo o delovanj« društva in polagal« račune za
prvo poslovno polletje. Z ozirom ua t« naj oni Sani, ki so morda s svojimi prispevki v zaostanku te prispevke pravočasno poravnajo, da jih bo mogoče še vknjižiti. Obenem naj se tudi vsi oni člani, ki so bili pri orožnih vajah pri blagajnikih svojih podružnic, nemudoma prijaviiu v svrho ureditve članskih izkaznic glede na brezplačne tedne za časa orožnih vaj, kar je v interesu vsakega posamezniku.
Zborovanje dne 15. avgusta t. L, katero se prične ob 9. uri dopoldne in se b« vršilo v veliki dvorani »Mestnega doma«, naj se udeleži vse članstvo ljubljanske podružnice v Ljubljani m okolici polnoštevilno. Kajti razpravljalo bo tudi o perečem vprašanju neznosne draginje, o posledicah iste ter korakih, ki jih kaže ukreniti, da si delavstvo zasigura obstoj. T« vprašanje je tem važnejše, ker stavbeniki niso pri volji povišati v tekoči stavbni sezoni plače.
Zatorej vsi na shod!
0 socializaciji.
čebostavaški minister za javna dela sodrug Hampl je govoril v Plznju na kovinarski konferenci in izvajal o socializaciji med drugim tudi to-le: »Ce se hočemo bavrti s socializacijo, ne smem« pozabiti, da bo to nekako tako, kot če mora zdravnik izvesti operacijo na popolnoma bolnem telesu. Naše gospodarstvo silno boleha. Socializacija je pa operacija. Zato moramo počakati, da telo ozdravi ali pa moramo, da kmalu izvedemo sodjalfea-cijo, sami ozdraviti gospodarstvo. Delavstvo mora danes dobro premistrti, kaj moremo socializirati takoj, in kaj prepustimo za našo bližnjo nalogo bodočih dni. Poglejmo na drugi strani naloge, ki čakajo delavstvo, da bo moglo izvesti z it^e-hom socializacijo. Povečati mora Svoje inteligenco, razširiti svoje duševno obzorje, in utrditi zavest in svojo moč. Socijalistično vzgojo je treba gojiti povsod intenzivno. Delavstvo je postalo tvarjajoč faktor, ono pretvarja človeško družbo. T« ogromno delo mora delavstvo uspešno dokončati. Socializacija zahteva tudi dolžnost dela od vseh članov človeške družbe. V bodočnosti ne sme biti dohodkov brez dela in tudi ne dela brez dohodkov.«
Na koncu svojih pomembnih ievajanj je rekel sodrug Hampl še sledeče: »Stari svet In družabni red razpadata. Mi sr, to pa poklicani, da postavimo na njegovih razvalinah novega tn boljšega. Če smo našli pravo pot, se nam naše delo za nov« zgraditev Clovrške družbe posreči, mogoče pa tufli ne razumemo dobro svcvie naloge. V tem slučaju smo izpostavljeni nevarnosti, da bomo vrženi zopet nazaj v spone kapltrda in reakcije. To vse, so-diugi — prosim — uvažujte in premišljujte o tem.«
Iz strokovnega gibanja.
Strokovna komisija za Slovenijo.
Sklicuje konferenco odborov vseh osrednjih strokovnih društev, ki se bo vršila v nedeljo dne 17. avgusta 1919 v društvenih prostorih Mahrove hiše v Ljubljani. Začetek konference’ ob 9. uri dopoldne. — Odbori se naj udeleže tega posvetovanja polnoštevilno.
Osrednje društvo stavblnskih delavcev Je osnovala v Brežicah podružnic®. Občni zbor nove podružnice se bo vršil v nedeljo dne 10. avgusta t. 1. Vse stavbin-sko delavstvo Brežic in okolice naj pride na to zborovanje v polnem številu. r~ Druga podružnica se je ustanovila v Pl*"
berku. Kdaj sc bo vršil shod v Pliberku I bomo pravočasno naznanili.
Strokovnim organizacijam celjskega okrožja.
Radi enostavnejšega poslovanja je strokovna komisija za Slovenijo sklenila, imajo vse podružnice strokovnih organizacij, ki se nahajajo na ozemlju celj- I skega okrožja, katero sesa od Celja do vStevšega Pragrskega, Zidanega mosta, Brežic in Spodnjega Dravograda določeni 10 vinarski tedenski prispevek za svoje okrožje vsak • »esec redno obračunavati nat-ravnost blagajniku okrožne strokovne komisije v Celju. Naslov sporoče Osrednja društva.
Z rednimi mesečnimi obračuni na svoje centrale v Ljubljani (ozir. rudarji v Zagorju) pa imajo posamezne podružnice pošiljati tudi redne izkaze o odračunanih 10 vinarskih prispevkih, ki so jih poslali blagajniku okrožne Strokovne komisije v Celju.
Petejlan, tajnik. Tokan, blagajnik.
Mezdna gibanja:
Delavci valjčnega milna g. V. Majdiča v Kranju so dobili povišanja na plači kakor je to bilo sklenjeno dne 7. junija 1919, in sicer oni, ki so imeli 10 K dnevne plače za 40 %, oni, ki so imeli 12 K dnevnega zaslužka 30 %, do 15 K dnevne plače 30 % In končno oni zdnevnim zaslužkom nad 15 K 10 %. Vse dosedanje ugodnosti, ki so jih uživali delavci, ostanejo v Veljavi. Dolgo se je obotavljal g. Majdič, končno se je po dolgem čakanju delavcem Vendarle ugodil.
Iz Tržič*. Naši gospodje tovarnarji si noč in dan !>elljo glave, na kakšen način $ razburjati naše delavstvo in organiza-čr.io razbili, katera je delavstvu v zadnjem času toliko uspehov pridobila. V tej ^'nji se najbolj odlikuje tovarnar M al y , kateri jt za časa vojne zaslužil lepe milijone, ki so mu jih delavci s svojim stradanjem nakuplčili. Sedaj ta ogrski izkoriščevalec ne ve, kako bi se. nad delavstvom ihaščeval in j»‘m plačo znižal ter organizacijo razbil, pa skuša to doseči na ta način, da odpušča stare delavce in na njih mesta jemlje nove — seveda z manjšo plačo. Do stdai je odpustil že čez 30 d< *avcev in delavk. Omeniti moramo še, da z delavci nesramno ravna in jih zmerja, kakor da bi bili delavci najzadnjl izvleček. Proti temu postopanju so delavci ra shodu preteklo soboto, na katerem je govori! sodrug Petejan — najodločneje pioiestirali ter zahtevali, da se proti temu izkoriščevalcu, ki je v Tržiču zaslužene milijone odnesel na Ogrsko, kjer je kupil drugo tovarno. Narodna vlada, ki tako rada izganja iz Jugoslavije nedolžne nemške delavce, zakaj bi ne pogledala v židovsko gnezdo in jih z bičem izgnala m tfivarno dala v dcmače roke?
V Radečah pri Zidanem mostu se je v ondotni papirnici bratov Piatnik zaključilo mezdno gibanje. Uspeh je bil ta, daje delavstvo dobilo 1C % povišanje na plači. Vrhutega so delavci, ki so uposleni nad eno leto v tovarni dobili enkratni nabavni prispevek v znesku K 100, delavke pa K 50. Oni delavci, ki so uposleni v tovarni do pol leta prejmejo 50 K in delavke 25 K. Nabavni prispevki se bodo izplačali prvega oktobra t. I., dočim 10 odstotno povišanje na plači sto.pi v veljavo takoj. Glede nabavnega prispevka je delavstvo prosto, vzeti si v vrednosti njim pripadajočih nabavnih zneskov naturalije. ki jih preskrbuje tovarna. Pridobljeni nabavni pris-
; pevki in povišanje na plači v sedanjih dra-gmjskih razmerah ni veliko, to se mora konštatirati. Korštatiratl pa se mora tudi obenem, da covaina ravnotliko da za silo deta. Pametno je torej bilo, da je delavstvo to uvidelo, m priboljšek, dasi majhen sprejelo. Dobra njihova strokovna organi/, ac*ja pa bo porok za to, da se ob priliki delavstvo zopet oglasi, posebno, če bi se disginja ne zmanjšala.
Stoplsi.
Iz Kamnika. Zopet skušajo snubiti nekateri novodošll gospodje naše delavstvo za svojo politično, umazano gonjo. Svojo narodno zavednost poudarjajo in agitirajo za »Sokola« na vse kriplje. Nimamo nič proti telovadbi, a v tak! družbi ne! Poglejmo, kako je bilo, ko so nabirali legijo za Koroško? Koliko »Sokolov jasnih« kamniških je takrat sfrčalo na Koroško? Koliko?! Pa pustimo to, posebno če nas vi pustite v miru. Tega pa nikakor ne morete. — Pri nas se sedaj snuje prepotrebni konzum, da se nekoliko otresemo izkoriščujočih judovskih trgovcev; na drugi strani pa deluje ves liberalni aparat proti Zatrjujete, da ste za delavske zahteve! Samo slučaj! ko ste imeli po pomoti letos kamniško delavstvo v svoji organizaciji, ste trdili, da ste vi napravili 8urni delavnik. Smešno! To pa je veljalo samo za drž. smodnišnico. Trpinu pa, kjer mu je liberalec gospodar, se niste niti omeniti upali, da morajo delavci v njegovi tovarni delati 8 ur. Kaj ne, v liberalnih tovarnah bi se moralo delati najmanj 12 ur. O dika človeštva, naši liberalci! Ml smo delavstvu tudi v tej tovarni pripomogli do 8umega delavnika hi gospod Terpinc mora izplačati od dneva, ko .le prišla naredba v veljavo vse ure, kar so delali več. Seveda, gospod vojni dobičkar tega noče. Bomo videli! To so liberalci — prijatelji delavstva. Sedaj agitirajo pijani agitatorji proti konzumu, češ da to ni gotovo, da lahko »falira«. —- Ne poslušajte tega, marveč pristopajte z deleži! Pokazali bomo kamniškim oderuhom — če boste edini — da so na naš račun polnili žepe in naše žulje zapravljali po gostilnah, pijani agitirajoč za svoj liberalni »šmrr«! Pokazali bomo, da nismo pozabili časov, ko so naše žene čakale v mrazu dolge ure pred prodajalnami; pokazali, da smo razumeli preziranje, ko se je raznim kuharicam dajalo blago čez na-5e glave, da se je deloma pošiljalo bogatim pač na dom, na izbiro skoro potrebščine, a naše žene so čakale zaman ... Podpisujte te deleže! Ne poslušajte njih nasprotne agitatorje!
Shod lesnih delavcev v Sevnici. V nedeljo. dne 3. t. m. se je vršil v Sevnici, dobro obiskan shod lesnih delavcev. Poročal je s. B. iz Ljubljane o pomenu strokovne organizacije. Tovariši so pazno sledili besedam govornika ter z zanimanjem in odobravanjem vzeli na znanje. Kakor povsod, tako tudi tu spoznava bolj in bolj, kje je njega prostor in od kod mu prihaja rešitev. Ker vladajo tu še celo slabe delavne razmere, priporočamo, da se vse delavstvo pridmži organizaciji, ker le potom nje je mogoče priti do pravic. Cim močnejša bo organizacija, tem gotovejša in popolnejša bo zmaga. Torej na delo!
Trije znameniti shodi so se vršili v nedeljo dne 3. avgusta t. 1. v Mežiški dolini: shod rudarjev v Črni ob 9. uri dopoldne v dvorani gostilne g. Krulca, v Mežici ob 2. uri popoldne v gorenjih prostorih gostilne g. Vivoda ter v Lešah v dvorani rudniške restavracije ob pol 7. uri zvečer. Na vseh treh shodih sta govorila sodrug Držil in Tokan o sedanjih razmerah in bodočih nalogah strokovne orga-
nizacije rudarjev. Strokovna orgnizacija rudarjev — to se lahko prizna — je danes vzorna organizacija. Temu odgovarjajoč so bili tudi obiski od strani rudarjev m njihovih žena oziroma delavk.
V	Mariboru si je nedolgo tega ob priliki neke prireditve družba narodnih veljakov, med katerimi seveda zavzemajo prvo mesto številni doktorji, navzajem kadila. Prvovrstni švadroner in urednik liberalnega »Mariborskega delavca« se je povzpel celo tako visoko, da je dr. Rozino v svoji ekstazi navdušenosti po-zdiavljal kot bodočega prvega narodnega župana mesta Maribora. Menimo, da so gospodje narodni doktorji za enkrat zadovoljni s tem, da opravljajo funkcije državnih nadzornikov nad raznimi obrati in imetji posameznih nemških magnatov. Te funkcije so namreč zvezane z mastnimi odškodninami in prijateljskimi obiski ter gostijami. Kar pa je glavno, je namreč to, da povzroča tako »nadzorovanje« malo dela in truda. Glede narodnega župana pa bodo morali gospodje narodni maribprskl doktorji še dolgo čakati, kajti grozdje bo precej kislo. Seveda če bi od-U^čeval sam gospod Voglar, bi že bik), ampak Je še kaik drugi tukaj, ki bo po našem skromnem mnenju najbrže hotel imfe-tl glavno besedo, namreč slovenski in tudi nemški delavci. In da bi tl bili zaljubljeni ravno v g. dT. Rozino, tega najbrže g. Voglar sam ne verjame. Zaenkrat torej narodnim doktorjem ne preostaja drugega, kakor se omejiti na »kšefte« drža vnetra nadzorstva in pomagati tlačiti slovenske delavce. Vprašanje samo pa bodo že rešili drugi, kadar bo čas za to.
Domafl pregledi.
Hišni posestniki v Ljubljani so najemnino za stanovanja povišali za 20 do 25 %. S tem seveda stanovanjska mizerija ni rešena, pač pa so udarjeni oni, ki ob pičlih svojih dohodkih morajo plačevati to povišanje. To so menda tisti predlogi društva hišnih posetnrkov, ki hočejo odpraviti stano\ anjsko bedo.
Veletrgovec Feliks Urbanc v Ljubljani je dobil vsaj tako se po mestu govori — nedavno tega tri avtomobile raznega oblačilnega blaga za . povprečno ceno 50 kron za meter. V izložbah so cene blagu 180, 200, 240 in več kron za meter. Želeli bi pojasnila, kako to, da so nakupne cene sorazmerno tako nizke prodajne cene pa tako visoke.
/ Premog v Ljubljani se je podražil tako, du je za premog, ki ga oddaja strankam mestna uprava treba plačati 20 kron za 100 kilogramov. Vrhutega je ta premog najslabše vrste. Blazno podraževanje gre torej breč konca in kraja veselo naprej. N?,prej do ekscesa in do — poloma!.
Odvetniški in notarski uradniki so bil? od nekdaj inteligenten objekt brezmejnega izkoriščanja. Njih gospodarski
Društveni funkcionarji In €leni, »ozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 32. tedenski prispevek t t. zapadel.
Vsi člani, ki imajo prispevek plačan samo do 25 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora »e upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 25. prispevek t. I. že poravnan. Od izplačljive podpore pa ne vsi zaostali prispevki Bdtegnejo.
položaj je bil posebno v zadnjem času tak, da smo doživeli stavko odvetniških in notarskih uradnikov, ki je bila eklatanten dokaz in izbruh obupa te vrste proletarcev. Stavka se je vršila v Celju. Narodnim odvetnikom in notarjem mizerija njihovih uslužbencev gotovo ne dela nobene časti.
Povišane cene v brivskem obrtu. Z ozirom na to, da so brivci kljub vsestranski draginji za svoje delo le enkrat z malenkostno svoto zvišali cene in z ozirom na ro, da ss cene v brivskem obrtu v vseh drugih krajih večje, kakor tudi z ozirom na to, da je obstanek brivcev vsled vedno naraščajoče draginje resno ogrožen, so člani podpisane zadruge prisiljeni, da cene za postrežbo sedanjemu času primerno zvišajo. Nove cene, ki stopijo v veljavo 1. avgusta 1919, so sledeče: Briti 2 K, briti in česati 2 K 50 v, glavo briti 4 K, glavo umiti 3 K, vrat briti 1 K, lase ostriči s strojem 2 K, na frizuro 3 K, lase kodrati 4 K, lase osušiti z aparatom 1 K, brke izvleči 60 v, prirezovanje brade 2 K. Vse druge zahteve se posebej zaračunajo. Za postrežbo izven hiše in striženje las v soboto, na praznik in pred praznikom se računa dvojna cena. Brivnice so vsak dan odprte od 7 zjutraj do polu 13, od polu 14 do 19, v sobotah in dnevih pred praznikom do 20 ure zvečer. Na praznik so brivnice odprte od 7 do 12 ure. Če delo trpi dalje kakor so določene ure, se za pokritje stroškov cene primerno zvišajo. Vsak brivski mojster je proti globi dolžan držati se omenjenih cen in reda in istega dosledno držati. — Deželna zadruga brivcev in vlasuljarjev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani. — Oospodje brivci, kakor videti niso ravno skromni. Do prvega avgusta si plačal 1 krono, ako si se dal obriti, sedaj pa 2, to je torej ravno 100 %. Radovedni smo le, če bodo imeli tudi toliko zmisla za pomočnike in jim od korendnega povišanja kaj prepustiti v obliki povišanih plač.	.
Sladkor. Ker kaže, da se bo letma sladkorne pese v naši državi dobro obnesla, je ministrstvo za poljedelstvo skle-*ilo zgraditi nekaj tovaren za sladkor. %o bi glede sladkorja postali od inozemstva neodvisni, bi bil to pravi blagoslov.
Cene živalskim kožam v Jugoslaviji so sedaj naslednje: konjske kože stanejo 50 do 70 kron komad, goveje kože stanejo 14 do 15 kron kilogram, telčje 15 do 16 kron kilogram. Posušene ovčje in kozje kože stanejo 12 do 16 kron komad. Tovarnarji usnja prodajajo kilogram ustrojenega usnja po 80 do 120 kron kilogram, delavci pa se morajo ž njimi za vsak vinar poviška na plači puliti!
Za več milijonov kron cekinov raznega izvora so zaplenili nekim čifutom v špilju, ki so hoteli zlati denar vtihotapiti v Avstrijo. Ker naše oblastnije delavce, makar i v Jugoslaviji pristojne, na podlagi denuncijanstva izganjajo, smo radovedni, če bodo izgnani tudi zasačeni či-futski lopovi, recimo v — Palestino.
V	belgrajskl vladi je izbruhnila kriza. Kabinet bo odstopil ves. Škode ni zaradi-kega nobene, koristi pa tudi ne, ker v sedanjih razmerah ni pričakovati, da bi prišlo kaj bciišega na vrsto.
Naši ministri so Imeli tndl mezdno gibanje. Uspe« tega gibanja je, da bodo gospodje ministri dobivali vsak mesec 700 dinarjev povišanja na plači pod imenom repre/enfacijskih doklad. Ako štejemo tri krene za dinar znaša priboljšek K 2100. Mezdni pokret gospodov ministrov se je izvršil brez hrupa. Kovinarji v Ljubljani pa morajo za 25 % priboljška stavkati. — In delavke v neki tovarni so dobili enkratni nabavni prispevek v znesku 25 K. Primerjajte življenje! —
Svetovni pregled.
V Trstu so bili minuli teden krvavi izgredi. Povzročil j'h je italijanski šovinizem. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Vsa gonja je naperjena zoper socijaliste in Slovence. Ta zbesneiost bo trajala toliko časa, dokler združeni proletarijat ne stopi šovinistično impeiijalistični hidri za.vrat.
Na Ogrskem je boljševiška vlada Bel Kuna odstopila. Na njeno mesto je stopila socialistična vlada. Trik grofov Ka-rolijev se je torej ponesrečil.
Stavka Kidat jev na Angleškem se širi vedno bolj. Kakor poročajo iz Londona ped 23. julijem. ('] ozarja komite železniških mrež občii>st\o, da bo v najbližji bodočnosti prisiljen, zmanjšati število vlakov ter cia ne jamči za vrnitev oseb, ki so se podale v morska kopališča, Administracija železnic je zahtevala, naj izdelajo ravnatelji železniških družb načrt za redukcije železniškega prometa za 20 odstotkov.
Obvestila:
Funkcionarje podružnic Osrednjega društva stavbinsklh delavcev opozarjamo, da vse dopise naslavljajo na naslov: Osrednje društvostavbinskih delavcev v Ljubljani, Resljeva cesta 20.
Celje. S. M. G. Čakamo naznanila v zadnjem dopisu zaprošenega imena.
Guštanj. Dopis smo izročili Osrednjemu društvu kovinarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednika^«-IVAN TOKAN ■
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.?'!'C
RAZGLAS.
Dr. Bogdan D e r č ordinira za svojce članov Okrajne bolniške blagajne ljubljanske, in sicer: za noseče, za matere, za dojence in otroke brezplačno vsak dan od 3. do 5. ure popoldan v Elizabetni bolnišnici v Streliški ulici (za Gradom).
Svojci, ki potrebujejo zdravniško pomoč, zglasiti se morajo prej v blagajnični pisarni na Turjaškem trgu št. 4, prvo nadstropje, oziroma poslati v pisarno svojega zastopnika, in dokazati svojo upravičenost s kako listino (z izpiskom iz rojstne knjige, poročnim listom itd.), da dobe nakaznico, brez katere ordinira zdravnik le v nujni sili. Kadar je ordiniral zdravnik brez nakaznice, poslati je naknadno po nakaznico.
V Ljubljani, dne 22. julija 1919.
Načelstvo.
(JČITEUSKA TISKAR^
IJOMJIII, Fianlnslia ulita M1.
	registravana udnp i amejeno nun.	
	Tiskovine za šol«, župan-	
	stva in urade. Najmoder-	
	nejše plakate in vabila	
	- za shode in veselice. -	
letne zaključke
c
	Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, hro-.\ - Sur Itd. itd. - V	
		
Ivan Jax in sin
Ljubljana Dunajsta c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev
T\' ‘fit in stroje za pletenje
(Stridunasciiinen)
za rodbino i« obrt. Pisalni stroji Adler. Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko.
tJF
-1 »■ ^
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
id
Okrajna b tniška blagajna
%-------1 v Ljubljani, i *
Pisarna: TurjaSk i trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne , re .so od 8. zjutraj de 2. popoldne. Ob aedeljah in praznikih
	1		
Zdravnik blagajne	Ordinira		Stanovanje
	dumi.	pepoL	
Sr. Kopnina Peter splošno zdravljenje	iii	— '/sl	Turjaški trg j št. 4. v okr. i bol. blag.
Or. svao Zajec	'-10-	-'/sli	Turjaški trg it. V
splošno zdravljenje	2-	-3	Frančiškanska ul l
Or. Mtar Breskvar	' 1-	-“/412	hilšerjeva ul. 12.
splošno zdravljenje	t -	-2	Tnriaški itg St. 4
Sr. Alojz Kraigher	8—9		Torjaški hg St. ij
splošno zdravljenje	i-	-J	Poljanska odi 1L j
Člani, ki potrebujejo-zdravniško pomoč, ho morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasnieo): brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam p#-acve druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakazniee. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj 4» 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
BBBBBBBBBBBBBBBB
Zahtevajte
samo pristno „Hit“ kremo ki je radi svojih sestavin najbolja in zajamčena ter d«-■a« izdelek. Zaloga na debelo:
Oroslav Čertalifc, Resljeva cesta 20.
" ---------  KAJO	DELIČ	  *
draguljar In zlatar Ljubljana, Hilšerjeva ulica štev. 4.
priporoča svojo
draguljarsko delavnico
za nova dela in popravila, kakor tudi za vsa *, zlatarska dela, pozlačenje posrebrnjenje itd.
* Staro srebro iti zlato se kupi po najvišjih J? cenah in se tudi predela v nove stvari bro-*ij	ške,	ahane	prstane	i.	t.	d.