::y... ■.m>aw.vwvAV-'.-.
Spodaj podpisani Cuk v tranzistorju sem v zadnjih dneh starega, zaprašenega leta sedel na svoji veji in tuhtal o zadregah in zamerah, ki sem jih v preteklem letu zagrešil na straneh Panorame. Sil-vestrsko razpoložen sem se kes al preostrih bodic in nepreklicno sklenil, da se v novem letu poboljšam. Razpel sem krila in odfrčal k tovarišu Kameleonu, ki zaradi svoje izredne prilagodljivosti zavzema visoko in ugledno mesto v naši gozdni komuni ter mu razložil svoj trdni namen in sklep in še sem ga prosil, naj mi svetuje, kako naj pojem v prihodnje, da ne bo negodovanja in nepotrebne hude krvi.
. Tovariša Kameleona je moja odločitev vidno razveselila. Velikodušno mi je postregel z reprezentančno muho, ki jo je pred mojimi očmi spretno ujel s svojim dolgim, gibčnim jezikom ter me pokroviteljsko poučil:
»•Saj ne rečem, kritika je naši družbi močno potrebna. Toda tole vaše skovika-nje v Panorami ima več usodnih pomanjkljivosti. Prvič, obravnavani problemi so vse preveč megleni, presplošni, površni. Naša kritika mora biti konkretna, drugače človek kar naenkrat zaide v škodljivo kritizerstvo.«
»Aha!« se mi je posvetilo. Torej ne smem več pisati«: Delavsko samoupravljanje v podjetju TIFUS, tovarni za industrijsko predelavo upokojenskih slin, je po zaslugi direktorja Frančiška Sultana spalo trdno in globoko spanje! Temveč moram odkriti pravo ime kritiziranega podjetja, takole: Delavsko samoupravljanje v Pletenini, v Gornjih Selih je po zaslugi direktorja Franceta Vodopivca spalo trdno in globoko spanje —«
»Ne, ne, ne!« je poskočil nesrečni Kameleon. »Spet se nisva razumela! Tole bi bilo še slabše, ker bi ljudi v omenjenem kraju preveč razburilo in bi se delala politična škoda...«
»Toda na neki način moram vendar povedati, da je delavsko samoupravljanje v tem podjetju dremalo!« sem vztrajal.
Pustiva to!« je rekel nejevoljno tovariš Kameleon, »Oglejva si raje drugo pomanjkljivost vašega nočnega skovikanja, Nepoučenost! Da, dragi tovariš Cuk, v pretežni večini obravnavanih težav ste bili pomanjkljivo poučeni, ker ste se premalo posvetovali z odgovornimi tovariši in strokovnjaki, ki poznajo pravo sliko problema!«
»Prav imate, sem skesano dejal. Tako sem nepoučeno napovedal, da bo imela zadruga v Gornjem Plevelu deset milijonov izgube, v resnici pa jih je povrgla 'štirideset! O šolniku Varjabilnem sem nekje zapisal, da ima dvakrat manj prejemkov kot njegov bivši kolega Tone, ki se je zaposlil v industriji. Ko sem se za stvar natančneje pozanimal, sem ugotovil, da so ;Tonetovi prejemki dejansko trikrat večji! Dalje...«
! »Je že dosti, je že dosti!-« me je prekinil živčni glas mojega sobesednika. »Saj 'priznam, da so marsikje težave, toda v .tisku se jih. je treba lotevati konstruktivno. tDa, da, tovariš Cuk, to je tretja pomanjkljivost vašega pisanja. Vselej morate nakazati in svetovati rešitev. Ste me razumeli? Rešitev!«
»Saj res!« sem ostrmel. »Kako prav - imate! Odslej ne bom tega nikoli opustil. Ko bom, recimo, opisal packarije v nekem podjetju, bom pri kraju dodal: »Vsakemu
pametnemu človeku mera biti jasno, da je treba direktorja in njegove inženirske vazale zapreti, uvesti prisilno upravo in poskrbeti, da bodo v delavski svet prišli res taki ljudje, ki jih predlaga kolektiv in ne tako, kot je bilo doslej v navadi, da je uprava servirala volivcem imena svojih petoliznikov...!«
Tovarišu Kameleonu se je zaletelo. Davil se je in kašljal, da je bil ves zaripel v obraz. Nazadnje je z obupano vdanostjo zamahnil z repom:
»Tovariš Cuk, vi ničesar ne razumete! Ze vidim, da se boste v novem letu spet tam praskali, kjer vas ne srbi. Toda povem vam, da hodi fičko toliko časa na dež, dokler ga rja ne sne!«
No, lepa obetanja! Pa srečno Novo leto!
Cuk v tranzistorju
30. decembra 1964 ^?^.v.xt>>>:«?K?
^^$+//+$%$1
15899999999999451
A^^-$24B
^999999999999915
479115365273^2684637738616325^3^764^
%]')&$'$*$*%(+&%(#%*&$*+(+&%($*)(%%)(%+()*&'&$$%)()&%()&%%+'+%*()%'()%%&$&$'$+*#%&#&%
I Siracuse, december 1964 ; Dejala je, da ji je ime Al-ba. Njena polt je imela barvo ožgane zemlje. Gibka in bosih nog je tekla po ostri travi, med katero je bilo skrito kamenje. Vzpenjala se je po kozji stezici s plešočo milino mlade kozice. Pod njenimi otrdelimi petami je tu pa tam klonila materina dušica. Njena rdeča obleka, »ki odvrača zlobno oko«, je bila zakrpana, ker ji jo je bila mati kupila na »sejmu za stare obleke«. Ko sem ji ponudila bonbone, jih je pohlepno pograbila. Rekla pa ni nič. Povesila je oči in ogledovala polne roke. Razmišljala je. Nenadoma se ji je na ustnice prikradel dolg nasmeh; to je bil nasmeh popolne sreče, neizrekljiv. Igral ji je celo na priprtih vekah. In ko so se ji na licih in bradi zarisale jamice, se mi je Albin nasmeh zde! podoben, grške-
čila svojih 4,700.000 prebivalcev!
Na Siciliji je doma bogata ljudska umetnost: živo je lončarstvo in izdelovanje pisanih kruhkov; njihova posebnost so palermske pupe (velike lutke), ki se svetijo, vse odete v svilo; kmečke cize niso manj vpadi j ivo okrašene, kot majhne stvarce, ki jim pravimo spominki; oboževane mule s pcmponi, perjanicami, peresi, čopi, kraguljeki, viteškim oklepom, s podvezami iz trakov so svojim pobožnim lastnikom prav tako drage-kot lahkoživka iz Drugega cesarstva, vsekakor pa dražje od nakita njihovih žena, ki gredo oblečene v temno, s svojim dostojanstvenim korakom, podobnim koraku deklet, ki nosijo amfore, po ozki siciiski ulici.
Barva templja v Segestu in dorske krone v Agrigentu daje vtis neke mlačnosti in
srečati trop ovac. Vodi ga drobna in mila Daphnis, ki se še vedno hrani samo s kruhom in zvezdami: »Ne, prav nič se ne dolgočasim,« pravi. »Podnevi, ko grem za tropom, jem kruh . .. Zvečer napravijo tisti, ki znajo, sir in pojedo skupaj ricotto (sir is posušene sirotke). Jaz pa imam zvezde...
in osem tisoč lir na mesec. V tej deželi, kjer velja jajce 5(1 lir in kilogram rib 3000, zasluži kravji pastir, oče petih otrok, 20 tisoč lir mesečno, prodajalec 18 tisoč, tajnica 35 tisoč, poljedelski delavec 900 lir dnevno, gospodinja 400. Prav zato odhajajo v belgijske rudnike ali si poiščejo delo pri graditvi italijanskih, francoskih in ameriških cest. Tisti pa, ki ne morejo oditi, postanejo zagrenjeni in otožni. Ko sem fotografirala nekega voznika pred Palma di Montechiaro, na enem tistih značilnih majhnih trgov, ujetih med sive skale, sem rekla:
»Sicilija je lepa.«
»Fiore.« (Cvetica)
»In to? Kako se pravi temu?« (Pomaranča)
»Frutta.« (Sadje)
In še je bilo tam kruha, vina, testenin. Toda za Peppi-na je bilo vse to: un mangi-are. (Hrana)
»In vendar je Sicilija lepa,« je težko dejal Pietro (30-letni kmet). »Sicilija je najčudovitejša dežela na svetu, to vsi vedo!«
Tega, da je Sicilijan najčudovitejši človek na svetu pa ni upal dodati. Samo mislil je tako.
»Sicilija je edina dežela, kjer imajo ljudje res pravi smisel za čast!« je še ponosno pristavil.
O časti ti ljudje res veliko govore. Čast za Sieilijanko je njeno devištvo. Za Sicilijane prav tako, žal! — hočem reči, da je to čast njegove hčerke, sestre ali zaročenke. Družinsko čast, ki je osredotočena na tako krhko stvar, »opere« Sicilija s tristo žrtvam>. letno. Računi se poravnajo med -mafiosi. Mafija je ve-
opoldne speče j o pod klobukom,, zazdi ko't blagodejna sapica. Umetno namakana dolina zaživi v silnem izobilju žit in sadovnjakov, pohotna narava zdivja in se spremeni v pahljače palm, polj, ki Tse iskrijo od marjetic, zidov iz > kaktusov in smokev, debelih plotov iz agav in ogromnih geranij, ograj iz mimoz, ki se šibijo pod težkimf žafrana-stimi grozdi, obilnih vinogradov, ki v polnem žaru sicilijanskoga sonca rodijo ^ tista vina, ki so opijanjala že Rimljane in Julija Cezarja in ki vas vedno znova spominjajo pod čigavim nebom ste. Sicilija je teko vsakovrstna in različna, skopa in velikodušna, sredozemska, afriška, grška, rimljanska, bizantinska, arabska, normanska, toda vedno veličastna.
Brž, ko se v ljudskih četrtih Paierma, Siracus, Me-sine in Maršale odprejo neka vrata — in odprejo se vsa — pogleda na ulico pohištvo, peč, škafi, na ulico se vsuje kup  otročadi,  starši pa se
Taormina, kjer so Grki igTali Euripida in Ajshila
mu. To je bil nasmeh, ki sem ga tolikokrat občudovala na obrazih v muzejih Paierma in Siracus — tisočleten ali Albin devetleten — vseeno: vedno je bil enak.
Ce sem predolgo pripovedovala o mali sicilijanski deklici, je bilo to zato, ker me je prav ona naličila opazovati lepoto njenih ljudi in dežele. Današnja potovanja preveč pozabljajo človeka. Menim, da bodo sicilske pokrajine zares zaživele in omamljale šele prihodnje rodove.
Ko stojite na slciLskih tleh, vas opaja in prevzame močna svetloba. Spleti razdraženih barv so podobni krilu tropskega metulja: morje je odsev modre tekočine pod ifriškim nebom; limonovci, Da katerih sije rumeno zlato, to zmagovita polja Hesperi-flov; nad zeleno senco cveto magnolije; cerkve s strehami mošej pa napihujejo v silni izur svoje bučaste zvonike; trgi so beli ali pa imajo rumenkasto masleno barvo golega lehnjaka; ulice so pesne, polne večnega perila, ki brede mrežo nad njimi, zdi je, kot da bi Sicilija vsak San belila mnogobarvna obla-
breziziraznesti, vendar ne zato, ker bi umetniki uporabljali preplahe paleto. Ne! Tu sta na delu čas in veter/ dolgotrajen veter, ki je zlizal s pisane površine vso nekdanjo grško lepoto in mladost nest. Templji so več kot goli; morda zato, ker so- oči zore in mraka uprte vanje, oči ljubezni . ..
Veliko sem povedala o matematični vedrini in neskalje-nosti Segesta, o čudoviti ritmični melodiji na grebenu Agrigenta, ki je nastala z Grki. Težko bi še kaj dodala. Samo to: lepota, ki jo gledaš, ni manj vredna od tiste, ki si jo obljubljaš. Gre samo za to, da se odločiš, kaj imaš raje: strogi mir Segesta, milino Agrigenta, ki jo prepletajo sveže vonjave mandljev-cev, romantični kaos Sel: ne n-ta, ki živi na preprogi divje zelene ali Tyndaris, ki ni mnogo več kot gola lega, pri katerem pa se je pokazala grška sposobnost izbrati nepremagljivo mesta Od nekdanjih gledališč so ostali le deli stebrov. Samo ozadje je še tako, kot je bilo y grških časih. Ta pokrajina je ena najlepših v mediteranskem svetu. Tu je še vedno moč vonjati meto, trgati mirto ter
Odvrnil je: »Lepa je samo za turiste . . .«
»Mladi ste, zakaj ne od-potujete?« sem se začudila.
»Oče je star .. .«
Gieclal me je, ko sem si nekaj zapisovala in nenadoma vzkliknil:
»Tudi jaz, da, tudi jaz znam pisati!«
Ponudila sem mu svinčnik, na njegovem obrazu je zaigral zadovoljen "nasmeh in spet se je počasi vračal proti svojemu mestu, kjer je 64 odstotkov od 21 tisoč prebivalcev nepismenih; tja, kjer v polovici hiš živi skupaj pet ali šest oseb, konj ali osel, koze, kokoši, zajci; tja, kjer dvanajstletni Peppino ne ve, da je Italijan. Nekaj deset besed — to je zanj ves svet: »To je cvetica.«
»Toda katera cvetica, Peppino?« (Vsepovsod razširjena geranija)
dno na delu, posebno v svoji zibelki — Agrigentu, kjer celo kazenski zakonik priznava »zločin zaradi časti«. Krvne - osvete so vsa zgodovina družine. Kjer osamljeni camping ni priporočljiv, tam sicilskim banditom ni več treba čakati popotnika v senci evkaliptu-sov.
Evkaliptusovi gozdovi — in tudi drugi — so sicer zelo redki. Močno krčenje gozdov je v notranjosti Sicilije ustvarilo ogromne, veličastne, trde in molčeče horizonte, polne ožganih gričev, po katerih se vijugajo globoke razpoke. To so struge usahlih rek, ki jih krasi svetlikajoči prod. Nad njimi se izgublja osamljen krik izgubljene ptice. In nikjer nobenega človeka. Toda nenadoma se vam pijano utripanje peščice oljk, ka jih najdete v neki jami sredi te stepe, kjer se vam možgani
zleknejo v prijetnem večernem hladu, v tej radostni zmešnjavi, Izven katere ni dobrega življenja za Sicilijsai-ca.
Treba je priti v Taormino in si ga ogledati. To mesto je za Sicilijo isto kot Benetke za Italijo. Prodreti Je treba v njegovo staro srce, se vjti in oviti okrog njegovih cipres-n:h in rožnatih teras. Takrat se pred vami razprostre širna modrina neba. in morja. V Taormini vas ne čaka samo dolga srednjeveška ulica, med poškodovanimi stebri antičnega gledališča vam bo vzel sapo »grecoseope«. Grki ne bi mogli poiskati boljšega mesta za dekor Ajshilu kot ravno Taormino. Onstran zelenega kipenja cvetja, ki se razprostira vse do morskega zaliva, se iz zasneženega Et-ninega žrela dviga večni dim...'
Piše Boštjan
To naj ne bi bil obračun. Le razmišljanje o tem in onem iz leta, ki je že skoraj preteklost. Iz leta 1964, ki nas je spet postaralo za leto dni in nam prineslo toliko novega pri nas doma in tudi drugje po svetu. Ne bo to običajna novoletna reportaža s površnim pregledom »vseh« najpomembnejših dogodkov in uspehov v preteklem letu, kakršne radi naročajo uredniki novinarjem ob takihle prilikah in kakršne ljudje le površno (če sploh jih) preberejo, ampak naj bo tale zapis le razmišljanje, ki mi ga vsiljuje nekaj zanimivih podatkov iz nekega poročila.
Ti podatki so zelo suhi, na prvi pogled zelo nezanimivi, zelo statistični, povpreč-'ni. Iz njih pa diha življenje, naši ljudje, njiHove majhne in velike vsakdanje težave. Zdi se mi, da je žep tako poln z njimi, da me kar k tlom vleče, ko se sprehajam z njimi pod raznobarvnimi svetlečimi balončki, ki že v teh dneh tako praznično mežikajo po naših ulicah. Kot v posmeh nekaterim ljudem, nekaterim številkam v mojem žepu, nekaterim ugotovitvam v poročilu. Kot druga, lepša stran medalje, kot plašč, s katerim se zavarujemo proti vetru in mrazu. Hodim pod temi balončki, med ljudmi, ki jih gledajo in so jim všeč. In tudi meni so všeč. In prav nič si ne morem pa tudi prav nič pogrešnega ni, če se ob teh lučkah spomnim poročila v žepu in če to dvoje nekako istočasno dojemam kot dva konca ene palice, kot dve strani medalje. Vem, da bo skoraj Novo leto in da ne bi bilo prav, če ne bi bilo prazničnega razpoloženja na ulicah, v hišah in v ljudeh. To vem. To res ne pomeni, da je lučke in številke treba jemati kot dvoje nasprotij. Povsem subjektivno, ker lučke so in ker sem poročilo pravkar prebral, se mi je vtisnila v možgane ta misel, ta povezava; morda zato, ker so ob lučkah in novolet-'nem razpoloženju tiste številke še res-ničnejše, ker nas opozarjajo na naloge v prihodnjem letu, ki mu v teh dneh kličemo »Srečno 1965«; in ker nas ob lampi-jončkih in kozarcih in najboljših željah, ki jih iz navade ali pa zares izrekamo v teh dneh vsem ljudem, opozarjajo na trdna, včasih tudi blatna tla pod nogami.
5.756 zaposlenih z osebnimi dohodki do 40.0G0 din...
Podatek je za letošnji september. Februarja letos je bilo v kranjski občini skoraj še enkrat toliko ljudi, ki so zaslužili do 40.000 din (10.425). Toda: septembra letos je bilo v občini še 935 ljudi, ki so zaslužili do 30.000 din na mesec; 170 zaposlenih je prejemalo na mesec celo manj kot 25 "tisočakov, 21 pa jih na oddelku za gospodarstvo občinske skupščine uvrščajo v kategorijo z osebnimi mesečnimi dohodki od 15.000 do 20 000 dinarjev.
Skoraj tretjina zaposlenih v kranjski občini je dobila septembra na mesec med 40.000 in 50.000 din »plače« (4.466), dobra tretjina pa jih je z osebnimi dohodki nad 50.000 din (5.350). V to zadnjo skupino spada tudi tistih 343 zaposlenih, ki so na mesec prejeli več kot 100 000 din.
Torej: približno tretjina zaposlenih ima mesečno nad 50.000 din prejemkov, dve tretjini pa do 50.000 din.
(Podatki, ki sem jih navedel, veljajo le za tiste, ki so bili plačani do 180 ur na mesec; za ostale namreč poročilo oddelka za gospodarstvo skupščine občine Kranj ne navaja podrobnejših podatkov.)
Višji osebni dohodki, večje cene, boljši standard
mi e, ne gre tako preprosto. Osebni mesečni j\ prejemki so se res povečali, cene — no, nenormalno bi bilo že za naše razmere, če se ne bi, skoraj nemogoče pa, če bi se zmanjšale, standard pa — preberimo iz poročila:
... so realne plače porasle tistim zaposlenim, katerih mesečni osebni prejemki so presegli povprečno plačo 45.672 din oz. povprečni družinski proračun 89.983 din. Seveda so istočasno padle realne plače onim, katerih prejemki so bili nižji.
Povprečni osebni dohodek je bil v mesecu septembru 45.672 din; v primerjavi s povprečnim osebnim dohodkom leta 1963 je porastel za 33,7 odstotka. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu je bil v razdobju januar — september 1964 41.621 din in je v primerjavi z enakim obdobjem lani (32.968 din) porasel za 25,8 odstotka, v negospodarstvu pa je v tem času porastel za 26,5 odstotka (januar — september letos 50.387 din, lani pa 39,710 din).
Pa spet citat iz poročila:
Pri presojanju rasti realnih plač pa je potrebno razen podatkov o gibanju nominalnih plač, upoštevati tudi gibanje cen potrošnega blaga, ki so v stalnem porastu.
Cene v novembru letos so bile po statističnih podatkih za 20,4 odstotka večje kot povprečne cene v letu 1963. Toda to velja za vse cene; v tem letu pa so znatno bolj porasle cene prehrambenim artiklom kot cene industrijskemu blagu, to pa je pomembno vplivalo na spremembo strukture potrošnje družinskega proračuna. Iz statistične ankete o potrošnji družinskih proračunov je razvidno, da je delež izdatkov za prehrano odvisen od višine družinskega proračuna. V naših razmerah se ta delež giblje med 70 in 30 odstotki, čim višji so dohodki družine, tem manjši so sorazmerno izdatki za pre-' ano.
Izdatki za prehrano večji za 8.224 din, družinski proračun pa le za 6.501 din
Da bi ugotovili, kako je z družinskim proračunom, so v Kranju analizirali stanje proračuna tistih delavcev, ki spadajo po dohodkih v septembru v skupino do 40.000 din mesečnih prejemkov. Pri tem so upoštevali statistični izračun, da šteje družina v kranjski občini povprečno 3,32 oseb, od tega je aktivnih članov oz. članov z lastnimi dohodki 1.97. Takole ugotavlja poročilo: Računamo, da znašajo izdatki za prehrano te skupine približno 55 odstotkov proračuna; to je znašalo v februarju 32380 din skupaj, na osebo pa 9.888 din. Pri povprečnem porastu cen prehrambenim artiklom za 25,4 odstotka so se pri nespremenjenem sestavu prehrane povečali izdatki zanjo za 8.224 din, medtem ko se je proračun povečal le za 6.501 din. Primanjkljaj za kritje podražitve prehrane je nujno povzročil bodisi kvalitetno slabši sestav prehrane, bodisi zmanjšanje izdatkov za nakup industrijskega blaga, katerega cene so porasle za 15,5 odstotka ...
Pri zaposlenih ki spadajo po prejemkih v skupino od 40.000 do 60.000 din, se je družinski proračun letos povečal za 9.015 din. Menijo, da družina s takim proračunom porabi za prehrano približno 42 odstotkov sredstev. Izdatki za prehrano so se zaradi podražitve prehrambenih artiklov povečali za 8.637 din, izdatki za podražitve drugih vrst blaga pa bi pri enaki strukturi potrošnje znašali 4.768 din; vendar ostane v te namene le 378 din.
Tretjini zaposlenih v kranjski občini so se letos realni osebni dohodki zmanjšali
Citirajmo iz poročila
Tistim zaposlenim, ki so se uspeli premakniti z zaslužki v višje skupine z nadpovpreč nuni osebnimi dohodki, se je r-.-alna plača povečala aii vsaj ostala na isti ravni, medtem ko se je tistim, ki so ostali v skupinah s podpo vprečnimi dohcdk:. realna plača zmanjšala. In še: -
lz te analize lahko sklepamo, da je problematičen standard približno tretjine zaposlenih v občini, če upoštevamo kot kritično mejo mesečni osebni dohodek približno 45.000 din.
Zanimiva je tudi ugotovitev o skupni masi izplačanih osebnih dohodkov v gospodarstvu od februarja do septembra letos:
... znaša realen porast mase osebnih dohodkov 4,8 odstotka, kar pa se je v celoti porazdelilo na one zaposlene, katerih osebni dohodki so presegali povprečje.
Velike naloge nas čakajo v prihodnjem razdobju in v prihodnjem letu, zato mu le zaželimo »Srečno 1965«. Ukrepi v gospodarstvu iz letošnjega leta verjetno že ne bodo dovolj. VIII. kongres ZKJ je kritično pregledal dosedanjo pot in dal številne napotke za napore in prizadevanja v prihodnjih letih. Proizvodnja nasploh, produktivnost dela, delovna disciplina, osebni dohodki, standard — vse to bomo morali povečati, zvišati, zboljšati. Morali bomo, če se hočemo kot enakopraven partner čimprej vključiti v mednarodno delitev dela, to pa je naš cil;
m.
i
s®
m in
križanka
Uredništvo »Glasa« je pripravilo za reševalce križanke visoke denarne nagrade:
1. nagrada — 10.000 dinarjev
2. nagrada —  5.000 dinarjev
3. nagrada —  3.000 dinarjev
4. nagrada — 2.000 dinarjev 5—10. nagrada —  1.000 dinarjev
Rešitve pošljite na uredništvo »Glasa« ja 1965. žrebanje bo istega dne ob 16. uredništva.
do 15. januar-uri v prostorih
3^5
m
gas m
ga
Wi asa m m
0
m m 1
zrn
ZM
m
v<k mi
zB
ap/ !>te; Kfca Ksa !-v^-/ 55H
A
Tam nekje v 25. stoletju našega štetja se je način kaznovanja prekrškov spremenil do obisti. Takole nekako so ga uredili: če se je nekdo hotel pregrešiti protiv zakonu, se mu ni bilo treba prav nič tresti pred policijo in arestcm. Mirno je odkorakal na občino, potrkal na vrata referenta za zločinske nagibe občanov m mu dejal: »Tovariš referent, odločil sem se, da zastrupim svojo ženo — ali povozim šefa ali sosedu za-žgem hišo ali.'..!« Referent je svojo stranko pazljivo poslušat, si njegovo željo skrbno zapisal in nato rekel: »Pridite jutri!« In ko se je bodoči kriminalec naslednji dan zopet oglasil ter počakal, da se občinski referent vrne z malice, je izvedel za pogoje, pod katerimi lahko stori svoje zločinsko dejanje. Referent mu je povedal natančen izračun: Za zastrupitev žene toliko in toliko let robije na planetu Deficitis, za povoženje šefa toliko in toliko mesecev rabote v rudnikih ozvezdja Stricev, za požig sosedove kajže toliko in toliko tednov kondukterskega dela v prenapolnjenih vesoljskih avtobusih, vozečih na relaciji Zemlja — Mars.
No, in če so bili pogoji prosilcu všeč, je podpisal pogodbo, plačal takse in odšel na odsluženje kazni na planet Deficitis, v rudnike ozvezdja Stricev ali na avtobuse na relaciji Zemlja — Mars. Ko je kazen prestal — če jo je prestal živ in zdrav! — se je vrnil v domačo komuno jn svoje zločinsko namero mirne duše izvršil: zastrupil ženo, povozil šefa ali podtaknil sosedu petelina na streho. Preganjal in kaznoval ga ni nihče, kajti zasluženo kazen je bil lepo in pošteno vnaprej odslužil.. .
Tako! Ureditev je bila praktična in se je močno obnesla v vseh pogledih, kajti v zločinske nagibe občanov je bil vnesen red, nekakšna statistična disciplina, da se tako izrazim. Vsakdo je vedel, kaj ga čaka in je po mili volji lahko izbiral in se odločal za ali proti. Hujši prestopki so postajali vse redkejši, manjše pa so občani z veseljem in dosledno po paragrafu izvrševali in si s tem dajali duška svoji notranji napetosti in vsakdanjim skrbem. Res se je splačalo, recimo, teden dni molsti krave na Luninih zadrugah, da si po vrnitvi smel z užitkom in brez strahu pred posledicami zabrusiti sosedi v obraz, da je stara blajhana koza z lakiranimi rogovi. Ali, da si tri dni pobiral krompir na Veneri ter nato nekaznovano po mili volji razbijal kozarce v gostilni, iz katere so te pred tednom dni vrgli na pločnik. Skratka, vsi so imeli od take ureditve profit: skupnost, ki je drugače težko dobila delovno silo za taka področja, kot so Lunine zadruge in Venerina krompirišča, ter posameznik, ki se je lahko olajšal...
Onegavega Franceta je pošteno skrbelo, ko se je nazadnje tudi on odločil za usodni korak. Z drhtečimi prsti je potrkal na tapecirana vrata s tablico REFERAT ZA ZLOČINSKE NAGIBE OBČANOV. Ni mu bilo treba čakati, ker tisti dan ni bilo vrste: bdlo je kmalu po prvem in človeka s frišno plačo v žepu ne oletavajo zle misli. S tresočim glasom je tovarišu za pisalno mizo odkril svoje temne namene: podjetje, ki mu je bil direktor, je želel pošteno oskubiti, se pravi, zakriviti kakih osemdeset milijončkov izgube, sebe pa prebrisano opremiti z vilo, avtomobilom fiat 1300 in še nekaterimi sladkostmi življenja v 25. stoletju. Nemirno je opazoval referenta, ki si je mehanično zapisoval njegove želje.
Kolikšno kazen mu bodo naložili? Jo bo prestal? Se bo splačalo? Razburkana domišljija mu je slikala grozote vrelih puščav planeta Penzije, na katerem so jugoslovanski gospodarstveniki pred kratkim postavili tovarne za izdelavo umetnega ledu in kamor so poslali že nekaj najhujših prestopnikov. Koliko let ga čaka? Ali naj podpiše? Se je čas, da se premisli in se odreče blatni poti gospodarskega kriminala!
Referent je dvignil glavo. Zdajle bo izjavil tisti svoj: »Pridite jutri!« Dano mu bo štiriindvajset ur za premislek___
Toda referent je dejal: »V vašem primeru lahko takoj opraviva in vam ne bo treba čakati do jutri___«
Direktor Francelj je vztrepetal. Skoraj šepetaje je vprašal: »Kakšna kazen me torej čaka zaradi izgube, ki jo mislim zakriviti?«
Referent ga je nekam čudno pogledal skozi svoja zlata očala.
»Kazen?« je zategnil. »Toda človek, ali ne veste, da za taka dejanja pri nas že od druge polovice 20. sto-i^tia nikogar ne kaznujemo?«
Cuk v tranzistorju
Calogero ima šeie štiri leta. Zanj je svet lep in ne ve še, kaj je revščina. Najraje presedi pri slikanici
Uspešna operacija
Pet srečnih bratov
Dogodek je ganil vso Sicilijo: pet sinov iz revne družine je prvič zagledalo svet; spoznavati so začeli stvari okoli sebe, njihove barve in oblike, prvič so videli starše, prijatelje, svoje obraze ...
Ze od rojstva so bili slepi: Paolo je star 15 let, Carmelo 13, Gioacchino 11, Giuseppe 9 in najmlajši Calogero jih ima 4. Številne operacije so bile neuspešne. Oče, kmečki delavec, ki je moral preživljati že tako številno družino, ni imel več denarja za drage specialiste. Rešitev so našli njegovi someščani. Poiskali so zdravnika Luigia Picarda očesnega specialista iz centralne Sicilije, ki je bil pripravljen prevzeti operacije brez vsakega plačila. S kirurškim posegom jih je v enem samem večeru osvobodil sive /Očesne mrene.
Luč tega sveta so zagledali šele dolga leta po rojstvu. Postali so ljubljenci vse Sicilije, od vsepovsod jim pošiljajo darila in igrače. Calogero, najmlajši, mora sedaj nositi še korekturna očala. Vendar lahko že pregleduje slikanice. Počasi dojema: take so stvari, ki jih je do sedaj lahko le čutil, slišal ali dobil megleno predstavo po pripovedovanju matere ali vzgo-
jiteljice v zavodu za slepe. Vsi so srečni.
Vseeno jih hoče njihov rešitelj še nekaj časa zadržati na kliniki, kajti dobro ve, da njegove varovance najtežja preizkušnja še čaka: odpustitev v težko življenje revščine, srečanje z novim svetom, ki so si ga toliko let slikali le v domišljiji. Morda bodo razočaram?
Sedaj, ko so se jim zacelile brazgotine, so jih popeljali v veliki svet — v Rim. Od veselja so bili čisto iz sebe. Le najstarejši, 15-ietni Paalo je gledal na svet nekoliko bolj kritično. Na obrazu mu nisi mogel razbrati veselja. Njihove oči, ki so bile tako dolgo v temi, so si neumorno prizadevale, da bi dojele ves ta neznan svet. Občudovali so velike hiše, cerkve, čudovite vodnjake, se zabavali v Lunaparku, navdušeni so bili nad vožnjo z električnimi avtomobilčki, prenašali so jih po televiziji in si nazadnje ogledali še živalski vrt. Kmalu je bila okrog njih gruča občudovalcev. Vsevprek so jih vpraševali: »Ali veste, kaj je to? Je to pes ali morda medved? Ste že videli jelena?« To je bil zanje res velik praznik. Cisto so jih prevzele barve, oblike in gibanje. Se zamenjujejo belo z rumena
rjavo s črno. Toda pet bratov od ure do ure pozablja, da so bili vrsto let prikrajšani za vse te lepote življenja. Vsi so presrečni. Le Paolo, starejši, se večkrat izogne tej radostni opojnosti.
Paolo je s petimi leti prišel v zavod za slepe v Pater-mo in ostal tu deset let, do operacije. V zavodu je našel svoj drugi dem, kjer je živel srečneje kakor pa bi lahko živel doma. Tu je študiral, se učil ročnih obrti, skratka, vedno je našel kakšno delo, ki ga je zanimalo. Navduš.li so ga celo za petje, izučil se je za maserja in končno poslal še telegrafist. Domov se je vračal le ob koncu leta in počitnicah. Bil je nesrečen, ko je prihajal domov. Čeprav slep, je čutil, da doma vlada revščina. Na mizi ni bilo prta, vodo je morala nositi mati iz oddaljenega vodnjaka, skratka — doma ni bilo ničesar. V šoli pa je imel vse in vedno je vedel, kaj mora storiti. Sedaj ne ve ničesar. Počuti se nesrečnega, vsega se boji. Pred- njim so vprašanja, ki jih bo težko rešiti, pred njim so odločitve, ki jih bo treba sprejeti. Resničnost se mu zdi trda, utrudljiva — vse je drugače kot si je predstavljal pred operacijo, 1« rev'ičina je večja, ko jo še vidiš. ,
Ob konci! leta smo zapisali
S SMO...
Se nekaj dni in staro leto se bo poslovilo. Pričeli bomo novega z upi na boljši in večji uspeh. V zadnjih dneh smo lahko videli v vseh uradih, podjetjih, ustanovah in tudi v redakciji raznih časopisov, kako delajo vsak po svoje letne obračune. Nekateri finančne, nekateri gospodarske, pri nas v redakciji, pa smo izpisali iz knjige dogodkov nekaj primerov, ki jih boste želeli še enkrat prebrati.
-PRIJETNA KOPEL ZA FlCOTA«
Pravijo, da se pozimi ne pripeti nič zanimivega! Vendar se je v letošnjem januarju zgodilo nekaj nenavadnega na Bledu. »Fičko« je bil prvi letošnji kopalec v Blejskem jezeru. Vozil je po zaledenelem jezeru in pripeljal na zelo tanko plast ledu, ki je popustila. Fiat se je potopil 25 metrov globoko. Potapljači iz Vuhreda so ga potegnili iz jezera. Škode je bilo za okoli 36 tisoč dinarjev.
SEST BOHINJSKIH STRELOV
V februarju smo pisali v Glasu o bohinjskem medvedu. Mnogo truda so vložili bohinjski lovci, da bi ga dobili v pest. Prišla je nedelja, ki je bila za »inreino« usodna. Lovec Tone ZUPAN je spustil nanj šest strelov. Kot je sam pripovedoval, je že pri prvem zadetku poskočil od veselja. Vedel je, da je medved mrtev, vendar ni prenehal streljati zaradi jeze in veselja.
OBISK IZ INDIJE
Nekaj dni zatem so v Kranju sprejeli namestnika ministra za zunanje zadeve Indije DINESH SINGA. Poleg njega so bili še nekateri njegovi sodelavci. Z občinskimi možmi so se pogovarjali o komunalni politiki.
PREŠERNOVE NAGRADE
Na večer Prešernovega praznika so v Kranju podelili tri Prešernove nagrade 1964. Nagrajenci: prof. Viktor JESENIK, Danila GRIL in Bojan PISK.
BIL JE ZE MED MRTVIMI
Letos so Gorenjci (precejšnje število jih je bilo) proglase!i Vinka MULEJA — natakarja, ki
je v tem času delal v restavraciji »Park« v Kranju, za mrtvega. V tistih dneh je imel gripo. Ko je prišel v službo, so ga objemali. Kaj ga tudi ne bi. Človek je mrtev, čez nekaj dni pa je v službi.
KRST LETALA
Okoli pet tisoč ljudi si bo zapomnilo 10. maj. Na ta dan je bil krst na letališču Brnik, in to krst letala »Caravelle«. Dobilo je ime Bled. Krstni »boter« pa ji je bil radovljiški župan Franc JERE.
RIMSKA GROBNICA
V Šenčurju so odkrili kamnito rimsko grobnico, ki izhaja iz prve polovice četrtega stoletja. To je prva tovrstna najdba na Gorenjskem.
»MISS NARCIS«
Na Planini pod Golico so tudi letos izvolili »Miss narcis-« 1964. To čast je imela 18-letna domačinka Anica VILMAN. Tudi drugo in tretje mesto so prisodili domačinkama.
35.000 GLEDALCEV
Letos se je na avto-moto dirkah »Nagrada Loke 1964« zbralo rekordno število gledalcev — 35 tisoč.
PRVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
Letos so odprli v Radovljici prvo samopostrežno trgovino. To je bila tudi prva v njihovi občini.
USPEH NAŠIH VESLACEV NA BLEDU
Na Bledu so se zbrali najboljši veslači Nemške demokratične republike, Italije, Češkoslovaške, Kube in Jugoslavije. Naši so dosegli zelo lepe rezultate. Bili so dobro pripravljeni, kar so dokazali tudi na olimpijskih igrah v Tokiu.
90 LET ČEVLJARSTVA
Letos so v Tržiču praznovali 90-letnico čevljarske industrije. Prvo tovarno čevljev sta ustanovila Dunajčana Kristjan in Filip DEMBF.RGER.
10k maja so krstili let»k> »Caravelle« za Bled
Medved se je vniil
PRVI SKOK
Letošnje poletje sta prvič v zgodovini Glasa skočila s padalom sodelavca Andrej in Tone. To je bil njun prvi skok. Bil je zelo uspešen. Zapisal bi samo Tonetovo pripombo: »Da je zemlja zares trda.«
MEDVED SE JE VRNIL
Bohinjski medved se je vrnil v svoj domači kraj. Vendar je bU tokrat nagačen. Shranili so ga v hotelu »Pod Voglom«.
PALETNI VOZ
V Kranju 6e je ustavil »Paletni vlak«, ki je kranjskim »transportnikom« pokazal, kako 66 naklada in razklada ter prevaža blago. i
POMOŽNI DELAVEC: ZDRAVNIK
Vsekakor vam moram povedati tudi to, da je na Jesenicah postal pomožni delavec zdravnik. Seveda je moral vložili precej truda, da je to dosegel. Na svoj 40. rojstna dan je diplorniral na medicinski fakulteti v Ljubljani Aleksander RJAZANCEV.
KIRK DOUGLAS NA BRNIKU
Znani ameriški filmski igralec se je v septembru mudil v Sloveniji. Na Brdu pri Kranju ga je sprejel predsednik republike Tito. Kirk Douglas je izrazil željo, da bi rad snemal pri nas.
NAJBOLJŠI ŠPORTNIK NA GORENJSKEM
Najboljši gorenjski športnik letos je bal Peter LAKOTA. Dobil je največ glasov naših ljubiteljev športa.
Se bi lahko naštevali, vendar naj bo dovolj. Prepričan eem, da boste tudi sami napravili take ali podobne preglede nad delom in dogodki v preteklem letu. — J. J.
Končno je Fred Zinnemann le prodal svoj veliki OD TOD DO VEČNOSTI. Po romanu Jamesa Jonsa. so igračci: Burt Lancaster, Montgo-mery Clift, Deborah Kerr in Frank Sinatra ustvarili dober film, ki je kot običajno pri velikih stvareh, nagrajen z osmimi Oskarji. Avtor znanega -TOČNO OPOLDNE« je v tem filmu pokazal svoj polni ustvarjalni zamah in bo z njim ostal gledalcem še dolgo v spominu kot obsodba nehumanosti in uničevanja človečnosti v ameriški armadi pred II. svetovno vojno. Zaradi 6voje tematike je bil film za socialistične države ne^-fr^en.
Tej umetnini pa se pridružuje NAJDALJŠI DAN O. Zanucka, posnet po be^tseiierju Corne-Liusa Ryana, ki hoče biti velika freska velikega dne, pa se v svojem hotenju spremeni v razvlečeno detajliranje. Vsekakor je film eden najdražjih in imeli ga bomo na sporedu. To pa je dovolj.
Vojni tematiki se prldruoije tudi naša barvna stvaritev MARŠ NA DRINI. Avstrijska vojna in naša zmaga. Tako kot običajno.
LANI v MARIENBADU je dobitnik Zlatega leva s festivala v Benetkah 1961. Alain Resnaie je tu dosegel vrh v iskanju novega izraza, naredil je umetnino, ki živi kot znamenje novega in svežega, kot nekaj nepojmljivega za tisto, kar gledalec običajno razume pod filmom.
Videli bomo tudi veliki komercialni uspeh SLADKA IRMA, ameriške proizvodnje. Po APARTMAJU je Bil!y Wilder z Jackom Lern-moncm in Shirlev MacLaine ustvaril resnično vesel, umetniško doživet film.
PTICI. Hitchcock. Thriller. Groza. TO JE VSE. Vsakdo, ki je srečal Hitchocka na filmskem platnu dobro ve, kaj lahko pričakuje in... NE BO RAZOČARAN.
UPOR NA LADJI BOUNTY je postal znan zaradi težav pri snemanju. Marlon Brando, krivec vseh težav, je v filmu dober, vendar bi lahko, tako kot režiser, ustvaril več. Tako pa, razen slavnih imen in spektakularne oblike le malo ostane. Zanimiv je, ker je to že druga ekranizacija znanega romana in bo nezahtevne gledalce potešila.
Ljubitelji slabih s,_ek -u-viov Loio jjrišli na svoj račun ob pop»lavi serije VVINETOU, ker v prihodnjem letu lahko pričakujemo še vsa tri nadaljevrnja. M >r:'a se bodo zvesti gledalci končno odločili, kje bodo preživeli dopust, saj je naša filmska pokrajina lepa in privlačna. V isto serijo pa uvrščam tudi prvi italijanski poizkus westerna DVOBOJ V TFKSASU. Komercializem je pač najlep.-a stvar tako da so dobičkarji presedlali z Vikingov na ameriške kavboje.
HIROSIMA, LJUBEZEN MOJA je spodbudila k stvaritvi HIROSlMA, ŽALOST MOJA.' Ako je v novem delu vsaj drobec ustvarjalne moči iz prvega filma, se nam obeta izredno delo, ki bo lepa popestritev programa.
..jio o ve-
l.k: igralki, ki je svet ni zncl sprejeti in razumeti v njenem iskanju. Za vsakogar, ki je lahko občudoval njeno igro, bo ta film res veliko pomenil in ga zato že vnaprej toplo pozdravljamo.' Te i si še želimo in vsekakor — dobili bomo.
CHARLIE CHAPLLIN in ostali mojstri nemo komedije se ram bodo predslaviLi v prerezu skozi čase neme komedije — v TRIDESETIH LETIH. SMEHA. Klasične komedije, ki so do sedaj tako uspele, so veselo presenečenje.
Na platnu pa se bodo zvrstile še: ZAPELJANA' in ZAPUSČFNA, SLADKA PTICA MLADOSTI, PET OSTRIŽENIH ŽENSK, TOM JONES — O njih pa nekoč v srečnem in veselem letu 1965.
Zvedeli smo .. •
Vkljub veseli napovedi o skorajšnjem izidu 21. številke EKRANA, se ta ne bo tako kmalu pojavila. Vendar za to ni odgovorna tiskarna, kil naj bi po prejšnjih obvestilih zavlačevala del3§ v zvezi s tiskanjem revije, temveč (tudi to sč[ nepreverjene izjave) uredniški odbor sam, keifi menda možje prepozno oddajajo rokopise. Prog sim bralce, da mi take napake odpuste, vsak« mur se pač lahko zgodi, da objavi »sovražni
nrraMoaniin. Pogačnik JoŽC
»Alan je dobro vedel, kaj pomeni pri Hackit-tu »izdelati načrt za kako stvar«. Ta »stvar« je bila tatvina, večja ali manjša. . »Toda nisem se hotel vtikati v to stvar. Bilo je zame nekoliko prenevarno in sploh — ne delam rad z začetniki. Pri tem pride prehitro lahko do odkritja, ker delajo preveč nepazljivo. Razen tega pa je gospod, ki je za »stvar« dal denar, hotel, naj bi se opremili s »pokalicami« — no, hvala lepa za to!«
Alanu je bilo znano, da se poklicni vlomilci zelo neradi oborožujejo s strelnim orožjem. Toda možu, ki je napravil' načrt za vlom, je bila gotovo znana nevarnost, ki je grozila,vlomilcu, če so našli pri njem strelno orožje.
»Kdo pa je »veliki mož», Hackitt?« je vprašal Y7embury, čeprav verodostojnega odgovora niti" ni pričakoval, kajti vedel je, da izda tat »velikega moža« le v prav skrajni nevarnosti.
»On? Oh, to je neki človek, ki živi v Sheffiel-du,« se je izmikal Sam. Meni »stvar« ni ugajala, torej je nisem sprejel. Prijeten fant je — mislim namreč mladega Lenleva. Škoda ga je, da je zašel med nas, ko je bil tako fino vzgojen.«
Potem pa je nenadoma spremenil pogovor. »Mr. VVemburv, koliko pa je resnice na pripovedovanju, da je čarovnik spet v Londonu? Ko sem bil v Maidstone, sem že slišal in sem o tem tudi pisar pismo vašemu bosu.«
Alan se je čudil. Čarovnik je bil zločinec čisto drugega razreda in čeravno so dejanja tega velezločinca pritegovala v svoje območje tudi male zločince, vseeno ni sumil, da bi bil kdo teh malih ljudi v zvezi z možem, ki ga je iskala policija na vse pretege.
ljudi. Manjkala je še debela ura do časa, ko so začeli prihajati stalni gosti, ki so navadno polnili lokal. Našel je miren kotiček, kjer sta lahko nemoteno kramljala. Imela je polno glavo upa-polnih načrtov za prihodnost. Maurice (nikakor ni mogel trpeti, če je govorila o Mauriceju namesto o Meistru) bo pripravil Johnnvja do tega, da se bo lotil kokošje farme in začel svoje življenje znova. Izračunano je že imela natančno do dneva, kdaj bo Johnnv spet prost.
»Vsako leto mu bodo odpustili tri mesece, če se bo dobro vedel« je menila. »Johnnv je, mislim, zelo pameten. V pismu, ki sem ga prejela pred nekaj dnevi, mi piše, da se bo vestno izogibal vsega, kar bi mu pri oceni o vedenju utegnilo škodovati. Ali ni vse to lepo, Alan?«
Le obotavljaje je vprašal po nečem, kar mu je težilo srce. Prikimala je. »Da, tudi vas je omenil v pismu in pravi, da se nič ne jezi na vas. Mislim, da vas bo bolj ubogal, ko se vrne iz zapora.«
Pripovedovala mu je, koliko ima dela, da čas strašno naglo beži, hitreje kot je mogla upati. Maurice je bil zelo dober z njo. (kolikokrat je že ponovila to ime) Življenje v Malpas Mansions je potekalo zelo mirno. Zaslužila je toliko, da si je lahko privoščila postrežnico. »Čudno bitje je to,« je dejala, »po vsej sili mi hoče pripovedovati o vseh strahotnih zgodbah iz Deptforda.« Veselo se je zasmejala. »Kakor da bi že sama ne imela dovolj lastnih strahov! Njen največji junak je seveda čarovnik — ali kaj veste o njem?«
Alan je prikimal.
»On je junak sploh vseh ljudi v Deptfordu, ljudi v določenem smislu namreč. Vseh tistih
od nje, se mu je zdelo, da je z njo vred odšel tudi košček njegovega življenja.
Meister je prosil Mary, naj se še enkrat oglasi pri njem, ko se bo vračala domov, toda trdno se je odločila enkrat za vselej, da je deveta ura zvečer najskrajnejši čas za njeno delo pri Meistru in da te ure za nobeno ceno ni nameravala prekoračiti.
Ko se je tistega večera poslovila od Alana, je bilo že tako pozno, da je odšla naravnost domov v Malpas Mansions. Malo stanovanje je dobilo novo udobno opremo. Meister je vztrajal pri tem, da si mora omisliti telefon, ki ji je res nudil mnogo olajšave.
Komaj je dobro zaprla vrata za seboj in prižgala plin, je zazvonil -telefon. Oglasil se je Meister.
»Ljubo moje dekle, kje pa ste bili?« je vprašal sladko, vendar je v njegovem glasu čutila neko nejevoljo. »Od osmih dalje sem čakal na vas.«
Pogledala je na zapestno uro. Manjkalo je četrt do desetih.
»Zal mi je, Maurice,« je odvrnila, »toda saj vam nisem obljubila, da bom prišla prav gotovo.«
»Ali ste bili v gledališču ali kje drugje?« je vprašal nezaupljivo. »Nič mi niste povedali, kam ste namenjeni.« _^
»Nisem bila v gledališču, le nekoga sem obiskala.«
»Moškega?« » i
Mary je bila zelo potrpežljiva, to vsiljivo spraševanje pa je vzbudilo v njej ogorčen odpor. Meister je moral to uganiti, kajti preden je še odgovorila, je nadaljeval: »Oprostite moji rado-
16
rovn
»Saj je utonil!« je dejal zadovoljno Sam. »Bral sem o tem, ko sem bil v luknji.«
»Ali ste ga poznali, Sam?«
Odpuščeni kaznjenec si je spet drgnil brado, t »Eden redkih ljudi sem, ki so ga videli brez krinke in preobleke, takega kot je v resnici,« se je režal, »čarovnik, hej! To vam je kaliber! Sposoben, nič koliko! Še nikogar nisem videl, ki bi se znal tako pretvarjati!«
Seržant je vnesel vse podatke iz Samove od-pustnice v knjigo in jo vrnil kaznjencu.
Ce bi se čarovnik pojavil, bi se utegnilo zgoditi, da bi vas poklicali sem, Hackitt,« je dejal VVemburv.
Sam je odmajal z glavo. »Ta se ne bo več prikazal. Utonil je. Jaz verujem časopisom.«
Dr. Lomond je gledal, kako je izginila čokata postava za vrati in zmajal z glavo.
»Optimist prve vrste!« je dejal. »In glava!« Ali ste si jo ogledali, VVemburv? Popolnoma ploska črepinja! To bi pa res rad zmeril!«
17
Dnevi do srede so se vlekli brez konca in kraja in vsak od njih je imel prav gotovo več kot štiriindvajset ur. V sredo zjutraj je prejel Alan pismo, v katerem ga je Mary prosila, naj čaka nanjo v majhni slaščičarni v Westendu. Alan je sedel v lokalu že četrt ure pred določenim časom. Končno je le prišla. V rjavkastem kostimu je bila tako prisrčno ljubka, da se je ni mogel nagledati. Tudi njena lica so kazala nekoliko več barve kot sicer.
»Zelo vestna nastavljenka sem, veste,« je dejala. »Naročila bi vas bila lahko tudi v Black-heath, toda bala sem se, da bi naju ne videl kak Meistrov klient in nato bi lahko sklepal, da imam tajne zveze s policijo ter da izdajam njegove strašne skrivnosti.«
Moral se ji je smejati. Odkar je odšla iz Len,y.y-Courta, je še ni videl tako dobre volje.
V slaščičarni je bilo ob tem času le malo
ljudi, ki jim ugaja misel, da je tu nekdo, ki bi utegnil prelisičiti policijo.«
»Saj ga vendar ni v Angliji?«
Potrdil je, da ga ni.
»Ali se zelo zanimate zanj?« je nenadoma vprašala. »Potem bi vam lahko povedala nekaj zelo zanimivega — spoznala sem njegovo ženo.«
Presenečeno jo je pogledal pri teh besedah.
»Coro Ann Miltonovo?« je vprašal neverjetno in kar smejati se je morala njegovemu začudenemu obrazu.
Pripovedovala mu je o obisku Core Ann, vseeno pa mu iz nerazumljivega razloga m povedala vsega iz svojega razgovora z Miltonovo. Niti od daleč ni omenila, da jo je Cora Ann svarila pred Meistrom. Ko je pripovedovala o pismu s tajnim kodejem, se je njegovo zanimanje kar opazno večalo. »Ravno zdaj sem se spet domislila!« je dejala skesano. »Pismo še vedno leži v moji toaletni mizici, ko bi ga vendar morala poslati njej nazaj.«
»Tajni kode — to je zelo važno, je dejal Alan. »Ali bi mi ga lahko jutri prinesli?«
Prikimala je.
»Zakaj pa je prišla k vam? Ali niste rekli, da je bilo to tisto noč, ko je bil aretiran Johnny?« je vprašal Alan. »Ste jo od tedaj še kdaj videli?«
»Ne, nič več,« je odvrnila Mary. »Toda, Alan, ne govoriva več o tem! Pomeniva se raje o čem drugem, lepšem. Razgovor o teh stvareh me vedno užalosti!«
Plačala sta in počasi korakala po Green-parku ter zavila na večerjo v majhno restavracijo v Sohu. Pripovedoval ji je o svojem novem nasprotniku, črnobradem glavnem inšpektorju Blisu in se je pri tem tako razvnel, da se mu je naglas smejala. Skratka, ta dan je bil v Alanovem življenju prav gotovo med najbolj slovesnimi in največji praznik. In ko jo je končno spremil do tramvajske postaje ter se poslovil
vednosti, ljuba Mary, toda saj veste, da nado-mestujem pri vas očeta in varuha, dokler ni ubogega Johnnyja, in zato bi rad vedel...
»Na večerjo sem bila povabljena,« ga je kratko prekinila. »Žal mi je, če sem Vam pripravila neprijetnosti, toda saj vam res nisem obljubila zagotovo.« i
Nastal je premor. j
»Ali ne bi mogli priti zdaj?«
Njen »ne« je zvenel zelo odločno. »Zdaj je mnogo prepozno, Maurice. Kaj pa naj zdaj še naredim za vas?«
Če bi ji odgovoril takoj, bi inu morda še verjela, toda premor, ki je nastal, je bil vendarle predolg.
»Izjave zaprisežencev!« se je norčevala. »Preveč nesmiselno je za tako pozno uro. Ne, ne, Maurice, raje bom prišla jutri zjutraj malo bolj zgodaj!«
»Ali je bil tisti nekdo Alan Wembury?« je vprašal Meistrov glas. Mary je uvidela, da je najbolje, če prekine pogovor in je odložila slušalko.
šla je v svojo malo spalnico, da bi se pre-oblekla, medtem pa je začela vreti voda v kotličku. Prepih, ki je nastal, ker je bilo odprto okno, je zaloputnil vrata za njo. Zapirala je okno in razmišljala. Dekletu je dovolila, da sme na sprehod in je zato odšlo preden se je sama napotila od doma. Ker se je pripravljalo k dežju, je pred odhodom zaprla vsa okna. Kdo pa je medtem odprl to okno? Ogledala se je naokrog po sobi in v strahu obstala. Med njeno odsotnostjo je moral biti nekdo v sobi. Da, predal v njeni toaletni mizici je bil nasilno odprt. Pogledala je, ničesar ni manjkalo. Pač! — Kliknila je — pismo Core Ann je izginilo. Tudi omara za obleko je bila odprta, obleka v njej je bila v neredu, pa tudi spodnji dolgi predal je nekdo odpirat
RADIJSKI SPORED
VELJA OD 2. JANUARJA DO 8. JANUARJA 1965 Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17.; 22., 23 in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19J0. Ob nedeljah p3 ob 6 05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22-, 23. in 24. uri ,ter radijski dnevnik ob 19.30.
SOBOTA — 2. januarja
7.15 Novoletno jutro — 8.00 Igrajo veliki zabavni orkestri — €.40 Glasbena pravljica — 9.05 Novoletni običaji pri nas — 9.30 Za Novo leto
— novi posnetki — 10.00 Z naših javnih prireditev zabavne glasbe — 11.00 Šport v letu 1964 — 12.05 Kolektivi voščijo — 13.30 Novoletni domači pele-mele — 14.00 Prizori iz oper Luiza — 15.05 Ljubljanski jazz ansambel v dvorani  Slovenske filharmonije
— 16.00 Gostje koncertanti našega- orkestra — 17.05 Jugoslovanska satira — 18 00 Srečanje s šansoni — 19.05 Glasbene razglednice — 20 00 V soboto zvečer — 21.00 Za vsakogar nekaj — 21.30 Samo zase igra bkies — 22 10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Za prijeten konec tedna
NEDELJA
3. Tanuaria
6.00 Dobro jutro — 6.30 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s pos-ušalci — 8.00 Mladinska rad'jska igra — 8 45 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Še pomnite tovariši — 10.30 Borbene pesmi — 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe — 11.40 Nedeljska" reportaža — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 13.50 Na kmečki peči
— 14.00 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna 17.05 Majhen nedeljski operni koncert — 17.50 Radijska igra — 18.40 Melodije, podobe in ritmi — 19.05 Glasbene razglednice — 21.20 Melodije ob kaminu — 22.10 Melodije za lahko noč — 23.05 Nočni komorni koncert
PONEDELJEK — * jan.
8.05 Jutranji divertimento
— 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Zaplešimo in za-pojmo — 9.25 Iz narodne zakladnice — 9.45 Pihalna godba Rudolf Urbanec — 10.15 Pisari orkestralni intermezzo — 10.3-5 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti —- 12.15 Pred domačo hišo — 12.30 Virtuozi od tod in tam — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po Rusiji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 1530 Zborovske skladbe -» 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega sveta — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 18.45 Družba in čas — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik
— 20.40 Simfonični koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Melodije za lahko noč
— 23.05 Literarni nokturno
— 23.15   Jazz   orkestri vam
igrajo
TOREK — 5. januarja
8.05 Ansambel Dobri znarf-ci — 8.25 Od melodije do melodije — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Prizor v ječi iz opere Mesti-fcles — 9.45 Zvočne miniature — 10.15 Glasbeni sejem. — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15 Igra harmonikarski orkester
— 1230 Iz koncertov in simfonij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Pet minut z? novo pesmico — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vse.k   dan  za  vas  — 17.05
"Koncert po željah poslušalcev — 13.00 Aktualnosti doma in v svetu — 1^.15 Predstavljamo vam jugoslovanske an-samb'e — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen recital solistke Bog-c'ene Stritar — 20.20 Radijska igra — 21.11 Serenadni večer
— 22.10 Zabavna glasba — 23.05 Mali zabavni ansambli
— 23.20 Skupni program JRT
SREDA — 6. januaria
8.05 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet praijic in zgodb — 9.10 Vaška suita — 9.25 Dopoldanski domači pele mele — 9.45 Igra saksafo-nist Srečko Dražil — 10.15 Melodije za razvedrilo — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Radijska kmečka univerza — 12.15 Trio Avgusta Stanka — 12.30 Pol ure z Mariorh Lan-zom na opernih deskah — 31.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu — 15.30 Slovenske narodne — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Iz fonoteke radia Koper — 18.45 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Poje KUD Jože Hermanka — 20.20 Tisoč in ena noč — 22.10 Godala in zabavni zbori — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz s plošč
ČETRTEK — 7. januar
8.05 Jutranji zabavni zbori — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Glasbeni vedež — 9.45 Nekaj domačih melpdij — 10.15 Glasbeni sejem — 11.00~ Nimaš prednosti — 12.05 Kmetijski nasveti — 12.15, Čez hrib in dol — 1230 Mali opoldanski koncert — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Naši pevci v slovenskih    operah — 1435
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —- 1530 Pihalna godba JLA 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Glasba od Landina do Bacha
PETEK — 8. januarja
8.05 Iz baletov, — 8.35 Za vsakogar nekaj — 8.55. Pionirski tednik — 9.25 Pihalna godba RTV Ljubljana — 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje. pesmi čeških skladateljev — 1035 Novo na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.03 Radijska kmečka univerza — 12.15 Opoldanski domači pele-mele — 12.30 Odlomki iz oper — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Igrajo vam na klavir štiriročno — 15.25 Napotki za turiste — 15.30 Pod vročim španskim soncem — 15.45 Novo v znanosti — 16.00 Za vsakogar nekaj — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Zvočni mozaik — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22 10 Za ljubitelje jaz-za — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz sodobne poljske glasbe
KINO
Kranj »CENTER«
2. januarja franc. barv. CS film " GROF MONTE CHRI-STO I. DEL ob 14., 16., 13. in 20. uri
3. januarja danski film VAMPIR ob 10. uri, franc. barv. CS film GROF MONTE CHRISTO I. DEL ob 14., 16., 16. in 20. uri
4. januarja franc. barv. CS film GROF MONTE CHRISTO I. DEL ob 16., 18. in 20. uri
5. januarja amer. barv. CS film PO SLEDOVIH BRODOLOMCA ob 16., 18. in 20. uri
6. januarja amer. barv. CS film PO SLEDOVIH BRODOLOMCA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIČ«
2. januarja ifal. film PET OSTRIŽENIH ŽEN ob 16. in 18. uri
3. ianuarja franc. barv. CS film "BALET PARIZA ob 16. uri. ital. film PET OSTRIŽENIH ŽEN ob 20. uri
4. januarja i tal. film PET OSTRIŽENIH ŽEN ob 16., 18. in 20. uri
5. januarja ital. film PET OSTRIŽENIH ŽEN ob 16., 18. in 20. uri
6. januarja franc. barv. CS film GROF MONTE CHRISTO I. DEL ob 16., 18. in 20. uri
Stražišč* »SVOBODA«
2. januarja amer. barv. CS film PO SLEDOVIH BRODOLOMCA ob 15., 17. in 19. uri
3. januarja amer. barv. CS film PO SLEDOVIH BRODOLOMCA ob 15., 17. in 19. uri
6. januarja ital. film PET OSTRIŽENIH ŽEN ob 19. uri
Cerklje »KRVAVEC«
2. 5anuarja ital. barv. CS film SIGFRID ob 15., 17. in 19. uri
3. januarja nem. barv. film PRI ČRNEM KONJIČKU ob 15., 17. in 19. uri
Kropa
2. januarja nem. film ZALJUBLJENA DETEKTIVA ob 15. in 19.30
3. januarja ital. barv. CS film SIGFRID ob 15. in 19.30
Naklo
3. januarja ital. barv. CS film MONGOLI ob 15. in 18. uri f
Jesenice »RADICJ«
2. do 3. januarja angl. CS film PEKLENSKA FREGATA
4. januarja nem. barv. film INDIJSKI NAGROBNI SPOMENIK \
5. do 6. januarja amer. barv. film DOBRI DUH PARIZA
Jesenice »PLAVŽ«
2. do 3. januarja amer. barv.
V VRTINCU
6. januarja ameriški film OPERACIJA TEROR
Žirovnica
2. januarja amer. barv. iflm DOŽIVLJAJI LEDA
3. januarja amer. barv. CS film NA ŽENO BOM MISLIL
6. januarja amer. barv. film
V VRTINCU
Dovje-Mojstrana
2. januarja amer. barv. film DOBRI DUH PARIZA
3. januarja amer. barv. film DOŽIVLJAJI LEDA
Koroška Bela
2. januarja ameriški film OPERACIJA TEROR
3. januarja angl. barv. V V film GRENKA ŽETEV
4. januarja angl. CS film PEKLENSKA FREGATA
Kranjika gora
2. januarja angl. barv. VV fihn GRENKA ŽETEV
3. januarja nem. barv. film PRI ČRNEM KONJIČKU
4. januarja amer. barv. film DOBRI DUH PARIZA
Podnart
1. januarja angl. barv. film 39.   STOPNICA   ob   17/ in
19. uri
2. januarja franc. barv. CS film PREGANJANI ZALJUBLJENCI ob 17. in 19. uri
3. januarja angleški film ŠPORTNO   ŽIVLJENJE ob 16.30 in 19. uri, ob 15. uri slovenski  film  SREČNO,   KE- -KEC
Radovljica
30. decembra avstr. franc. film OBOŽEVANA JULIJA, ob 18. m 20. uri
31. decembra amer. italij. barv. CS film ALADINOVA ČUDODELNA SVETILKA .ob
20. uri
1. januarja amer. barv. CS film BREZNO ob 16. in 18. uri
1. januarja and. film ŠPORTNO ŽIVLJENJE ob 20. uri
2. januarja amer. barv. CS film ALADINOVA ČUDODELNA SVETILKA ob 15.30? in 20. uri
2. januarja angleški film ŠPORTNO ŽIVLJENJE ob 17.30
3. januarja amer. ital. film ALADINOVA ČUDODELNA SVETILKA ob 18. uri
3. januarja amer. barv. CS film BREZNO ob 16. in 20. uri
3. januarja slovenski film SREČNO, KEKEC ob 10. uri dopoldne
5. januarja amer. film ANA KARENINA ob 20. uri
6. januarja amer. film ANA KARENINA ob 18. in 20. uri - 7. januarja franc. barv. CS film MISTERIJE PARIZA ob 20. uri
8. januarja amer. film RAZTRESENI PROFESOR ob 20. uri
gledališče
Prešernovo gledališče v Kranju
SREDA — 30. decembra ob
15. in 16. uri URA PRAVLJIC v Cerkljah, Golia-Griin SNE-GILJČICA ob 15. in 17. url za otroke šole Simona Jenka
ČETRTEK — 31. decembra ob 15. uri URA PRAVLJIC v Mavčičah, Golia-Griin SNE-GULJC1CA ob 15. in 17. uri za otroke šole Simona Jenka
ČETRTEK — 31. decembra ob 15. uri URA PRAVLJIC v Mavčičah, Golia-Griin SNE-GULJCICA ob 15. uri za otroke šole Olševka, posebne šole
Silvestrovanje v Zalogu pri Komendi
KUD Prežihov Voranc V Zalogu pri Komendi priredi v četrtek, 31. decembra ob 19. uri silvestrovanje z zabavnim programom. Igrali bodo »Veseli trgovci«.
Kdo
Ta historija ima začetek v podjetju, kjer je Martin s Svojo modrostjo spravljal delavce v smeh, vodilni kader v obup. Je bila reč taka, da je tajnica natipkala oglas, ki se mu je vsakdo smejal, kdor ga je bral. To je bilo od onih, ki so se smejali, kaj grdo, saj so morali vendar vedeti, da tajnica ni dobila službo zato, ker bi znala dobro tipkati, temveč jo je dobila, ker je njen mož znal vedno potegniti za pravo vrvico, kadar je bilo treba služiti skupnosti v imenu lastnega trebuha. Naj bo, kakor hoče, tajnica je natipkala oglas, katerega vrstice so se kar kosale med seboj, katera bo imela več napak. Celo direktor ni mogel ostati kar tako in je poklical tajnico na odgovor in zagovor. Klobčič se je s tem pričel odmotavati.
Direktor bevskne: »Kako ste mogli dati iz rok tako skrpucalo?«
Tajnica se izgovarja: Nisem kriva, zakaj me je prst bolel!«
Prst zacvili: »Zakaj me je kladivo udarilo!«
Kladivo pravi: »Zakaj žebelj ni hotel v steno!«
Zebelj rohni: »Zakaj je omet odpadel!« Omet de: »Zakaj ni pleskar zidu bolje pobelil!«
Pleskar prime: »Zakaj ni zidar bolj gladke stene napravil!«
Zidar meni: »Zakaj mi niso preskrbeli boljše mivke!«
Investitor zmigne: »Zakaj mi delavec ni mivke* skrbne je prese j al!«
Delavec reče: ^»Zakaj mi žena ni dala več malice s sabo!«
Zena se jezi: »Zakaj je hrana tako draga!«'
Kmetijski proizvajalec odvrne: »Zakaj so cene industrijskim izdelkom tako slane!«
Industrijski proizvajalec mrdne: »Zakaj so občinske davščine tako velike!«
Občina dokumentira: »Zakaj so komunalne potrebe tako številne!«
Komunalne potrebe dado vedeti: Zakaj je občanov vedno več!«
Občani se izmikajo: »Zakaj zdravniki ne odkrijejo univerzalnega kontracepcijskega sredstva!«
Zdravniki razširijo roke: »Zakaj nam socialno zavarovanje ne odobri več sredstev za raziskave!«
"Socialno zavarovanje piše: »Zakaj naši zavarovanci toliko marodirajo!«
Maroderji kihnejo: »Zakaj je šiht tako dolg, da na polju ne moremo podelati!«
Pred.sednik komisije za pripravo na prehod k 42-urnemu tednu izjavil: »Zakaj je storilnost tako nizka!«
Kolektiv vzkipi: »Zakaj pa toliko sredstev zabijemo v administracijo!«
Administracija je užaljena: »Zakaj moramo rediti toliko nesposobnih ljudi, ki se k nam zrinejo le stolčke gret!«
Nesposobni ljudje kriknejo: »Zakaj nergačem nekdo že enkrat za vselej jezikov ne zaveže!«
Tako so nazadnje krivi nergači, da so se v tajničinem dopisu vgnezdile napake.
Milčinski-Novak
Revolucija žena
2ene iz Afrike, ki se srečujejo s civilizacijo
(Nadaljevanje s 7. strani)
ločene kvalitete,« je menil Aristoteles. Tudi Zidje, Arabci in budisti so kovali podobne misli, ki so dajale vodilno vlogo moškemu.
SPOLNOST — NEVARNA SILA
Afriška in arabska plemena so celo posegala po nožu, da so privezali ženo na dom — ječo. Menili so, da je najnevarnejša sila, ki želi svobodo prav spolnost in posegli so vmes.
Še preden je deklica postala, godna za možitev so jo pohabili. Tako so izključili možnost, da bi v poznejših zakonskih dolžnostih prešla v skušnjavo in iskala več kot brezvoljno in nenasladno uklonitev. Bila je predmet, odšteli so ji celo pravico, da bi imela dušo. Vendar primeri pohabljanja ne pripadajo samo zgodovini, na žalost tudi sedanjosti.
Tostran Sredozem. morja niso možje pograbili po nožu. Ženski so pustili dušo, ki je bila mehka in igraje so jo lahko oblikovali; z obljubami in grožnjami so dosegli podobno kot Arabci s svojimi noži. Rekli so in nekje še pravijo: »Narava je žensko pač tako ustvarila. Njene prirojene lastnosti so občutljivost, intuitivno razumevanje, požrtvovalnost in odpoved. Mišljenje, ukrepanje in gospodovalnost so izključno moške lastnosti.«
VELIKO ZAPOSLENIH ŽENA —
MALO NA VODILNIH POLOŽAJIH
Dandanes je žena v mnogih deželah uradno enakopravna možu. Lahko voli in je izvoljena. Pravico ima, da je v službi in ima vstop v vse poklice.
• če statistično pogledamo, vidimo, da je v svetu zaposleno zelo veliko žena, vendar, le redko kje najdemo odgovarjajoči odstotek žensk na vodilnih položajih.
Psihologi so dokazali, da vse tako imenovane ženske lastnosti niso prirojene, pač pa pridobljene. Za ženo iz Sambe imajo ljubezen, spol, zakon in materinstvo povsem drugačen pomen, kot za Kitajko ali Francozinjo. Biološko so vse tri enake. Japonci drugače ravnajo z ženskami kot Švedi ali Španci.
Možnost materinstva omejuje poleg drugega spolna svoboda in seveda tudi poklicne možnosti. Četudi se žena kmalu po rojstvu otroka zopet zaposli, ji precej energije odvzame družina.
MODERNA PSIHOLOGIJA
Moderna  psihologija trdi, da otroci staršev, ki so v službah, bolje uspevajo kot materini ljubljenčki. Otroci, aterih matere niso zaposle-
ne, so bolj razvajeni in manj uravnovešeni. Ta spoznanja so potrdili na zadnjem mednarodnem kongresu socialne psihiatrije. Testi so potrdili, da so otroci zaposlenih staršev iznadljivejši in sposobnejši pri delu ter imajo večji občutek odgovornosti. Proti pričakovanju tudi bolj ljubijo svoje matere.
Vzgoja v današnji družbi je kaj težka in samo materina ljubezen še zdaleka ne zadostuje. Škodljiva je ljubezen matere-žene, ki je v zakonu razočarana in zato posveti vso svojo nežnost otroku.
Opazovalci menijo, da je vedno manj žena, ki so sposobne matere. Pogosto si žena mora sama sebi lagati, da si ne pokvari navidezne sreče. Ko bi žena pisala dnevnik in bi v njem razkrila vse svoje najbolj intimne misli in želje, bi ga ne mogla vedno pokazati možu, ne da bi s tem ogrožala zakon. Večkrat ne more in ne sme biti odkrita.
V štiridesetih in petdesetih letih doseže žena starost, v katerih se ji sanje, da bo dosegla popolnejše življenje, razblinijo. Še bolj se počuti osamljeno. Postavi si boječe vprašanje: »Kdo sem? Kaj sem sploh dosegla v življenju?« Zadovoljstvo nekatere iščejo v vročičnem delu.
ZAPOSLENOST ŽENA
V Angliji dela danes 1 milijon več poročenih žensk kot pred 10 leti. 34 odstotkov ženske delovne sile v Nemčiji je poročene. V letu 1950 jih je bilo le 25 odstotkov. V ZDA pa dela kar 9,3 milijone zakonskih žena, ali 73 odstotkov več kot pred desetimi leti.
Nenavadna lakota po aktivnosti in dejavnosti izven doma je le nadomestilo. Zadovoljiti se mora s slabimi delovnimi mesti, četudi si je kot dekle pridobilo izobrazbo in dobne službeno mesto. Materinstvo in zakon sta ji preprečevala napredek, študij in kariero.
FREUDOVA PSIHOANALIZA
V spolnosti je upor najvidnejši. Pogoj za zakon ni več devištvo. Freudova psihoanaliza je razširila prepričanje, da je zatajevanje spolnosti lahko večje zlo kot spolna svoboda. Psihologi so izpeljali tezo, da je največja naloga spolnosti, da služi duševnemu in človeškemu razvoju in spodbija prejšnje prepričanje, ki trdi, da služi le razmnoževanju.
Ženska revolucija seveda ni vojna s pestmi in zastavami, je predvsem vojna, ki se odigrava v notranjosti žene. Mnoge žene pa se bojijo odgovornosti svobode in bežijo nazaj v neodgovorno zavetje
MOJCA TAVČAR
0202000101020006010102020107013102010000020102010001020000
0102020001020009110711060607100806040407050703070607100510071009030966060905050808100506000201070305060230000110030409021100020001020102010101000011100905050908051109080908050711060408050605060202000009