GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA IUBLJANA, 6. MAJA 1958 LETO IV. sjrEV. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo o delu Sveta za komunalne zadeve v letu 1957 (Nadaljevanje) Pregledno sliko nam daje naslednja tabela: Razdelitev investicij, vodnega in cestnega sklada na mesto Ljubljano in ostali okraj Negospodarske investicije: Ljubljen« •/• Ostali okraj */• Cesta Drtija—Kandrše . . . 14,000.000 Cesta Dobrova—Horjul. . . 6.000.000 Nadvoz v Črnučah .... 5,000.000 Ostalo .... 116,273.607 — 25,000.000 91,273.607 Vodni sklad: Kamniška Bistrica............ Dotacija Vodni skup. Šujica Pšata ....................... Drtijščica . ................ Dota c. Vodni skup. Gabrovka Orosupcljska kotlina . . . Nadzor službe................ Ostalo ...................... Cestni skled: razdeljen v razmerju kiloine-traže cest III. reda v Ljubljani in ostalem okraju (36:728)................... Investicije iz gozdnega sklada (ceste in regulacije) . . . Rekapitulacija: Negospodarske investicije Vodni sklad................... j^estni sklad................. Negospodarske investicije iz gozdnega sklada .... 91.273.607 78,50 25,000.000 21.50 21,416.758 8,000.000 4.800.000 500.000 1.500.000 1,000.000 1.700.000 12,618.908 12.618.908 24,98 37,916.758 75,02 1,639.548 4,72 33,155.343 95,28 91,273.607 12,618.908 1,639.548 18,447.688 25,000.000 37,916.758 33,155.343 18,447.1)88 105,532.063 47,96 114,519.789 52,04 H8, °dni sklad v letu 1957 je upravljal Odbor vodnega sklada, ki je bil piljen z odločbo 01,0 Ljubljana z dne 28. decembra 1956. an in realizacija vodnega sklada za leto 1957 sla razvidna iz lab. 3. Plan in realizacijo okrajnega vodnega sklada v letu 1957 V I Poštarka 2' j ?dzor službe........... 'Jubljaniea — izgradnja 3. J.OTozne p„ti .... . 4. k'(ir^ve’ študiji in načrti . S j^mniška Bistrica . . . acija Vodni skupnosti h *ICa . !>a - 6. fciiea 7, |j ,f“ — nadaljevanje del . 8. i ftijSčica — vzdrževanje struge 9, k*n 'Ijanica — sektor Sp. Kašelj 11. j-,0 )r,l,1jščiea — regulac. dela . . 12. D° ac|ia Vodni sku|in. Gabrovka 13. p° °c*ju Kmetij, pos. Šmartno 1*. Qr,^"peljska kotlina.............. !(, , zerva ^Plačil« v 1/57 za dela v XI1/56 Plan Realizacija Šalilo •/« 2.700.000 2.291.528 408.472 83 3,800.000 3.569.364 230.636 94 K00.000 517.809 282.191 61 ^ 21.700.000 21.416.758 284.242 99 8.000.000 8.000.000 100 4,800.000 4.800.000 — 100 500.000 500.000 — 100 4,000.000 3,999.983 17 100 2,000.000 1.999.967 33 100 1,500.000 1,500.000 — 100 1.000.000 1,000.000 — 100 500.000 — 500.000 — t.019.836 8.000 1,011.8360,78 933.257 933.257 — 100 53,253.093 50.535.666 2,717.427 93 K tej tabeli dajemo naslednja pojasnila: 1. Nadzor službe. Ker ni formirana okrajna uprava za vodno gospodarstvo, je Svet za komunalne zadeve že v letu 1956 poveril nadzorstveno službo pri izvajanju nalog na območju okraja Tehnični sekciji za gornjo Savo — Uprave za vodno gospodarstvo LRS iz. razloga, ker niso bile dane možnosti, da bi formirali lastno Upravo za vodno gospodarstvo vsled pomanjkanja kadrov. Tako je sekcija vršila službo, obenem pa je iz te postavke nabavljala opremo in mehanizacijo, za glavni projekt za odsek pri Titanu — Kamnik (izvršeno); glavni projekt za odsek Nožiče (izvršeno). Projekt za vzdrževalna dela na Ljubljanici pri Sp. Kašlju (izvršeno); projekt za regulacijo Sivnika (v delu — hudournik pri Zg. Kašlju); investicijski program za regulacijo Radomcljščice (v delu); projekt za melioracijo ob Žirov-niščici na Cerkniškem polju (izvršeno) ; glavni projekt za regulacijo potoka Brežiček v Ložu (izvršeno). 4. Kamniška Bistrica: a) Sektor Ihan: nadaljevala so se vzdrževalna dela med domžalskim in ihanskim jezom na dolžini 3000 m. Poleg vzdrževalnih del so bili na novo izdelani še pragi; h) Sektor Radomlje: izvršena je regulacija med mostom na Radomljah in Homcem; c) Sektor Količevo: dela so se vršila od Količevskega mostu na- VABIL0 na slavnostno sejo Mestnega sveta Na osnovi 137. člena Statuta okraja Ljubljana sklicujem slavnostno sejo Mestnega sveta, ki bo v petek, dne 9. maja 1958, na praznik mesta Ljubljane, ob 11. uri dop. v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predsednik Mestnega sveta: dr. Marijan Dermastia 1. r. tar ie bilo izdano 2,291.528 dinarjev, kar je za približno 10% manj kot v letu 1957. V postavki je vsebovana tudi rezerva za primer poplav, zato ni izrabljena v celoti. 2. Ljubljanica — izgradnja dovozne poti. Ta postavka predstavlja zaključna dela pri urejanju struge Ljubljanice skozi mesto, ki jih ni bilo možno izvršiti že leta 1957 z ostalimi ureditvami zaradi visokega stanja vode. Delo je izvajala Vodna skupnost za melioracijo ljubljanskega Barja. Zgrajen je bil obrežni oporni zid, obložen s kamnom, izvršena utrditev dovozne poti, delno pretlakovanje obstoječih brežin med cesto in strugo ter vrtnarska dela v okolici poti. Zaradi spremembe projekta med delom na zahtevo projektanta in nadzornih organov z ozirom na estetski izgled so sc dela podražila za 474.651 din. 3. Meritve, študij in načrti. Sekcija zn gornjo Savo je v letu 1957 izdelala, oziroma ima še v delu sledeče investicijske programe in projekte za dela na vodotokih: Investicijski program in glavni projekt za regulacijo Dobrunjščice (izvršeno); glavni projekt za vzdrževalna dela na Dobrim jščiei pri izlivu v Ljubljanico (izvršeno); investicijski program in glavni projekt za regulacijo Bistrice pri Sodražici v sektorju Žlebič—Zamostec (v delu); regulacija Kamniške Bistrice: glavni projekt za odsek Domžale —Homec (izvršeno); glavnj projekt za odsek Ihan— Domžale (izvršeno); vzdol do izliva v Pšato, to je na razdalji 635 m. Za vsa dela jc bilo izdano 21 milijonov 415.758 dinarjev. Od osvoboditve do leta 1957 jo bilo za Kamniško Bistrico izdano 30,106.000 dinarjev, oziroma skupno z letom 1957 — 51,912.000 dinarjev. Sredstva, potrebna za celotno ureditev Kamniške Bistrice do izlivu v Savo pa bi znašala 550,000.000 din. 5. Dotacija Vodni skupnosti Šujica za nadaljevalna dela na izkopu glavnega melioracijskega kanala in ngpravo treh lesenih mostov nosilnosti 3 in 5 ton. Dela še niso zaključena, Zn dela do II. bazena bo potrebnih še 20,000.000 dinarjev. 6. 1’Šata — nadaljevanje del. ki so bila pričeta že v letu 1948/50. Izkopano je bilo 2000 in nove struge in utrjeno na dolžini 1050 m. Za dokončanje je potrebno v odseku posestva še 7,000.000 dinarjev. 7. Drtijščiea — vzdrževanje struge, izdano 500.000 dinarjev. 8. Dela na regulaciji potoka Brežiček niso bila izvedena, ker ni bilo možno pravočasno izdelati projektov in so bila sredstvu v znesku 1,000.000 dinarjev previrmirana na postavko 5 »Dotacija Vodni skupnosti Šujica«. 9. Ljubi ju niča — sektor Sp. Kašelj. Vršila so se le zavarovalna dela. Do konca leta 1957 je bilo izvršenih 70% vseh s projektom predvidenih del in bi bilo delo treba nadaljevati v letu 1958. 10. Dobrunjščica — regulacijska dela. Ob priliki neurju v mesecu septembru je Dobrunjščica odnesla prag pri stari žagi, zaradi česar so STRAN 142 ULASNll nastale velike poglobitve korita in ie bil v nevarnosti višje ležeči most. Potrebna so bila takojšnja sanacijska in regulacijska dela. Dela so zaključena. 11. Dotacija Vodni skupnosti Gabrovka je bila porabljena za plačilo projekta za melioracijska dela na področju skupnosti. Potrebno je še 18,000.000 dinarjev. 12. Dotacija Kmetijskemu posestvu Šmartno. Postavka je med letom odpadla, ker je finansiranje prevzelo Tajništvo za gospodarstvo. 13. Grosupeljska kotlina — raziskovalna dela. Ker ni bilo možno izvršiti preiskave sifonov v jami pri Račni s potapljači, so bila iz te postavke plačana sledeča dela: a) regulacija odseka Perovškove-ga potoka, b) regulacija potoka Bič, c) čiščenje kanala ob Mali Račni, d) plačana odškodnina za odvzeto voao mlinski napravi ob bivšem potoku Višnjica. 14. Gruberjev prekop — sredstva 90 ostala, ker ni bilo možno dobiti izvajalca zaradi zavzetih kapacitet. 13. Rezerva — sredstva so ostala, ker ni bilo nujnih potreb za kori-jagnje 16. 'izplačila v 1/57 za dela, ki so bila izvršena a neobračunana v decembru 1956 in sicer dela na Kamniški Bistrici in Pšati, meritve na Rači ter nadzor Sekcije za gornjo Savo pri teh delih. Cestni sklad Cestni sklad je bil planiran na 38,205.401 din. V ta sklad se steka 70% taks na kmečka vprežna vozila in kazni za prometne prekrške. Izdatki sklada so bili realizirani z 34,794.891 dinarjev pri 2,189.071 din salda za leto 1958. Blokiranih je 6,854.000 din, del, ki je bil prvotno odveden v proračun, je bil vrnjen v cestni sklad. Problematika stanja komunalnih naprav v okraju Svet za komunalne zadeve se neposredno peča s problematiko cest III. reda in objektov na njih, z izgradnjo zbiralnikov kanalizacije na območju mesta Ljubljane ter komunalnimi problemi, ki zadevajo več občin ali celo dveh okrajev (izgradnja skupinskih vodovodov). Okrajna cestna mreža (brez bivšega okraja Kočevje) meri 764.028 km. Od tega je utrjenih cest 38,47 km ali 5,03 %. V letošnjem letu so bile utrjene naslednje ceste: št. 1223 v Grosuplju na dolžini 1,112 km — 5560 m‘; št. 1259 Medvode—Zbilje 1,150 km — 5750 m1: št. 1249 v Radomljah 0,121 km — 726 m2; št. 1207 na Igu 0,200 km — 1000 m«. Skupno je obdelanih cest 2,583 km — 13.036 m1. Utrditev se je izvršila kot dvojna protiprašna obdelava. Poleg tega je pil izvršen tretji prebrizg na naslednjih cestah: št. 1219 Ižanska cesta v dolžini 7,914 km — 31.656 m1; št. 1252 Črnuče—Šentjakob 3.357 km — 13.428 m1; št. 1250 Šentjakob—Domžale 5.610 km — 22.440 m*. Skupno je bilo tretjega prebrizga 16,881 km — 67.524 m«. Zaključkov o ekonomičnosti pro-tiprašnih obdelav nasproti navadnemu vzdrževanju z gramoženjem še ni možno podati, ker niso še do-gotovljene analize za vzdrževanje protiprašno utrjenih cestišč. Ne glede na zaključke o ekonomičnosti protiprnšnih obdelav bi bilo treba nadaljevati s to vrsto utrjevanja cest, ker to zahtevajo potrebe vedno bolj zaradi naraščajočega prometa. Prav tako bo treba stremeti, da se vsi mostovi usposobijo za obremenitve vsaj do 5 ton, oziroma da se leseni mostovi zamenjajo s stalnimi armiranobetonskimi, s čimer bodo zmanjšani stroški vzdrževanja. Popravljenih in rekonstruiranih je bilo 27 mostov in propustov, za kur je bilo izdano 12,400.000 din. Obnovljeni so bili mostovi v: Vnanjih goricah, Sostrem (4), Lukovici, Področju, Vidergi, Črni vasi, Podpeči, Zalogu, Iški vasi. Dobravi, Potoku, Kozjaku, Matenku, Lazah, Temenici, Zelimljali, Verdu, Krtini, Rovtah, Gameljnah in Blokah. Snežne padavine v začetku leta niso predstavljale posebnega problema, vendar se je tudi to pot pokazalo, da bi bilo treba pluženje vršiti sodobno, t. j. z motornimi vozili, katerih pa premore Uprava za ceste le štiri. Primanjkovalo je tudi vozil za odvoz snega, in sicer »kiparjeve, ki omogočajo hitro ponovno uporabo vozila. Prometno štetje v letu 1957 je pokazalo, da je najbolj obremenjena cesta III/I240 v odseku Zalog— Ljubljana, in sicer z 2933 tonami na dan in cesta št. 1250 v odseku Domžale—Duplica s povprečno obremenitvijo 1543 tonami na dan. Komisija za izdelavo perspektivnega programa razvoja cestne mreže III. reda, ki je bila formirana pri Upravi cest. svojega dela še ni v celoti zaključila in bo lahko delni prikaz podala šele v začetku 1. 1958. Za oskrbo okraja s pitno vodo se bavi Svet za komunalne zadeve s problematiko planiranja in izgradnje skupinskih vodovodov, ki služijo večjim občinam v okraju ali celo dvema okrajema. Na iniciativo Sveta je bila v mesecu marcu 1957 osnovana Vodovodna skupnost zn gradnjo skupinskega vodovoda Cerklje—Mengeš, ki jo je Svet podprl z dotacijo 1,000.000 din za izdelavo projektov. Zaradi omejenih sredstev ni bilo v letu 1957 možno reševati problema obstoječih vodovodov, ki so potrebni nujne obnove, kot n. pr. Cerknica—Rakek, Logatec, Kamnik, Suhokrajinski vodovod. Izgradnja kanalskega omrežja v okraju Ljubljana se je nasproti letu 1956 le nekoliko premaknila z mrtve točke. Zgrajena je bila kanalizacija v Mengšu, dovršene priprave za delno kanalizacijo Vrhnike (Stara cesta), izgrajuje se kanalizacija ' Vrhovcev in ceste na Bokalcc. Odobreni so bili investicijski programi za kanalizacijo območja med Celjsko in Beograjsko ulico, v Podjunski ulici, na Šišenski cesti. Podjetje Mestna kanalizacija je v okviru lastnih sredstev izvrševala obnovo drobnejše kanalske mreže v Ljubljani. Poseben problem predstavlja gradnja zbiralnih kanalov v Ljubljani. Kljub temu, da postaja stanje v tem pogledu iz dneva v dan bolj pereče, ker bo zaradi preobremenjenosti sedanjih zbiralnikov postala problematična izgradnja raznih stanovanjskih naselij (na pr. v šiški), je bilo možno v letu 1957 najti sredstva le za gradnjo tako imenovanega »severnega zbiralnika«, ki se je v letošnjem letu podaljšal za 270 m. Izgradnja glavnih zbiralnikov ob Ljubljanici se je ustavila pred Kliničnimi bolnicami. V zvezi s temi zbiralniki sc odmika tudi dograditev centralne čistilne naprave v Ljubljani. Vprašanje greznic na območju Ljubljane, ki jih je še vedno okoli 6000. in ki so več ali manj propustne ali imajo celo odtoke, preko katerih onesnažujejo podzemlje Ljubljane in talno vodo, je delno rešeno z odlokom o obvezni priključitvi zgradb na vodovodno, Kanalsko, električno in plinsko območja okraja, ki ga je sprejel Svet za komunalne zadeve na svoji seji dne 19. aprila 1957, vendar le za območje, kjer obstoj1 kanalizacija. Energetsko stanje v okraju i: karakterizirano v glavnem s P1* dano električno energijo in z dvi' gom letne potrošnje. Index 1955 - 100 Prodana elektr. energija v 1000 kWh 1955 1956 1957 1956 1957 1. Industrija L 73.000 82.400 98.800 113 136 O 20.880 19.890 27.620 96 133 S 93.880 102.290 126.420 109 135 2. Široka potrošnja L 89.500 100.600 118.000 112 131 O 16.790 18.490 22.470 110 133 S 106.290 119.090 140.470 112 133 3. Skupno L 162.500 183.000 216.800 113 134 O 37.670 38.380 50.090 102 134 S L — Ljubljana, O ■» ostali okraj, 200.170 — skupno. 221.380 i 266.890 111 134 Podano stanje prodane električne energije zaradi raznih izgub ni istovetno s porabljeno energijo, ki ie večja za ca. 15—20%. Nasproti letu 1956 je porasla prodaja energije skupno za 23%, in sicer v industriji za 26%, v široki potrošnji pa za 21%. Prenos te energije v tako povečani meri je bil možen glede na napore, ki so bili vloženi v letu 1956 in 1957 za izpopolnitev in obnovo električnega omrežja. V letu 1957 je bilo zgrajeno na območju Elektro Ljubljana-mesto 19,3 km vodov nizke napetosti in 13,5 km vodov visoke napetosti, ena razdelilna trufo-postaja in 39 (15 od tujih investitorjev) napajalnih postaj. Na območju Elektro Ljubljana-oklica pa je bilo zgra jenih 54 km omrežja nizke napetosti, 32 km vodov visoke napetosti ter 8 (5 od tujih investitorjev) napajalnih postaj. Skupno je bilo v okraju Ljubljana zgrajenih vodov nizke napetosti 73,3 km, 45,6 km vodov visoke napetosti, ena razdelilna trufopostaja ter 47 (20 od tujih investitorjev) napajalnih postaj. Poleg tega je bila na precejšnjem območju izvršena prevezava od 6 kV na 10 kV omrežja. S temi gradnjami in rekonstrukcijami smo se v veliki meri približali cilju, da na področju Elektro Ljubljana-mesto problem asanacije celotnega električnega omrežja, katerega rešitev je bila predvidena v petih letih, lahko rešimo v dveh letih ob skupnem naporu okraja in prizadetih občin. Pri odstranjevanju hišnih smeti in drugih odpadkov se stanje ni bistveno spremenilo. Komisija, ki jo bila imenovana zn vprašanje teh problemov, ni delovala. Za mesto Ljubljana je podjetje »Snaga« nabavilo en smetarski avtomobil in povečalo število smetnjakov na 1800, večja izpopolnitev inventarja pa sc predvideva v letu 1958. Na področju javne higiene oziroma javnih kopališč sc je stanje spremenilo v toliko, da je Zavod za socialno zavarovanje adaptiral svoje prostore na Miklošičevi cesti, s čimer je bilo pridobljenih 24 prh. kar pa je za Ljubi rano odločno premalo. V Domžalah se je izgrajevalo športno kopališče, kopališče v Kole-ziji še vedno ni končano, ker ni finančnih sredstev. Glede na opustitev kopališča Slon se bo že itak nezadostno stanje toplih kopališč še poslabšalo. Nujno bi bilo, da sc začne s pripravami za zgraditev novega centralnega kopališča. Upoštevati ie. da so kopališča (v Kolodvorski in Njegoševi ulici) stara in dotrajana. Zn rešitev problema Centralnega pokopališča v Ljubljani, posebno v zvezi z novim načinom pokopavanja (vrstni grobovi) in vprašanjem zgraditve krematorija je Mestni svet na svoji seii dne 13. decembra 1957 imenoval posebno komisijo, ki pa v letu 1957 še ni mogla pričeti z it ročja dela imenoval posebne koi®1 Komisija zn prenumeracijo in ** preimenovanje ulic je bila ustano' ljena leta 1955 z nalogo, do priprt*, potrebne elaborate za odstranit ( neskladnosti, ki so nastale, ker 5 po letu 1945 ni izvajala numeracijj novozgrajenih hiš niti imenovani o novo nastalih ulic in se ie mnog' kje menjal značaj naselij iz v.( škega v mestnega, kar je zahteva tudi ustrezno spremembo načina a , meracije hiš. Potrebno je bilo re®1 problem upadnih cest, ki vodljj skozi več naselij. Te ceste naj nosile isto ime po vsej dolžini, bi bilo potrebno, da se izvrši P*. liflFUnv toli nnsplfi lc mpstn. K kijilfitev teh naselij k mestu, , je le na ta način možno, po ve!ja' nih predpisih enotno imenovnoi: teh cest. Izjavo o priključitvi t® : ra jo podati državljani na zborih v, livcev, sklep pa mora potrditi KJ stojni občinski ljudski odbor. misija je izdelala detajlne predl|,|| za imenovanje ulic na območju 0 čine Ljubi jana-Šentvid in Ljubi jo „ Center. Komisija je že tudi obr\, navala proiipredloge občin Lj% liana—Moste -Rudnik. -Šiška uUf -Bežigrad glede imenovanja -ja Odgovor nn predloge komisije do konca leta 1957 dostavili obe Ljubijann-Vič in Ljubljana-Cen* Komisija je nadalje sestavilo či znam vseh ulic v mestu Ljublj®! ki iz katerega koli vzroka ne P.|(, dejo več v poštev, in seznam 11 ki naj bi se preimenovale. _ « Numeraeijn in prcnnmeraeijo T v letu 1957 vršili v občinah Lj’. se v M ljanu-Siška, -Moste, -Vič, in v 27 novoimenovanih ulicah in Ji ulicah s starimi nazivi. PritrjoL|i je bilo 66 uličnih in ca. 1500 tablic, odstranjenih nn cn. 250 tob^. Komisija za izdelavo plana n'fjf ne kanalizacije je v letu ^57 ^ vršila nrvo fazo merjenj ,0„ne . ji1 tija reke Ljubljanice v sklop*1 (ij dclnve investicijskega progrf*n»o t. j. Uprava cest. Do ostalih z v”dov in podjetij komunalnega v<‘majo ima Svet le koordinacijsko &°» in sicer v vprašanjih, ki zapre, .'ntcrese vseh občin ali za JtR<*J°*ttiranje in gradnjo naprav tn-rinl • P°meua, ki presegajo terito-•k; nl obseg ene občine (gradnja ni r»lnikov). pjsi. ostali komunalni zavodi in si .Jctja spadajo v neposredno pri-itn-!?08* občine, v katere območju ‘V0 svoj sedež. vpr * vedno ni zadovoljivo urejeno 8|jCj. finansiranja lastnih inve-P0(jV'nančno samostojnih zavodov. m0 .'ustnimi investicijami rnzume-Ured,,lVcs**cUe. ki so namenjene za dov 1 , obratnih prostorov zuvo-grnH n.nbuvo potrebne mehanizacije, dol)t.'!.JO delavskih stanovanj in po-koim,0 7* ne Pa razširitev mreže Verinih naprav ali z njimi po-'b objektov. Podjetja oz. za- vodi so bili v pogledu lastnih investicij v letu 1957 še vedno odvisni od večjega ali manjšega razumevanja občin, na katerih teritoriju se nahajajo. Na območju Ljubljane poslujeta dve komunalni podjetji, in sicer: Električna ystna železnica in Mestna plinarna. Ker zadeva problematika njihovega razvoja interese vsega prebivalstva Ljubljane, je Svet za Komunalne zneleve ponovno obravnaval njune probleme na svojih sejali v smuslu določil statuta okraja Ljubljana. Podjetje ECŽ je končalo I. fazo rekonstrukcije celotnega osebnega lokalnega prometa v Ljubljani. Razen relacije Zale—Moste in Kolodvor—Bolnica je bil na vseh obstoječih progah zamenjan tramvajski promet s trolejbusnim oz. avtobusnim. V sklopu te rekonstrukcije sta bili zgrajeni dve napajalni postaji, zgrajene nove delavnice, adaptirana remiza in preurejena Celovška cesta. Za II. fazo rekonstrukcije, ki predvideva zamenjavo še preostalega tramvajskega prometa z avtobusnim in uvedbo nekaterih novih trolejbusnih in avtobusnih prog. je bila zaključena nabava 6 trolejbusov in 25 avtobusov, katerih dobava se ie pričela konec leta 1957. bo pa zaključena v letu 1958. Z, nabavo novih sodobnih in udobnih vozil, se je v znatni meri povečala amortizacija in s tem v zvezi tudi obratovalni stroški. Vzporedno s tem se je povečala izguba podjetja, ki bo v letu 1957 predvidoma dosegla vsoto 70,000.000 din. Izgubo podjetja je doslej kril okrajni ljudski odbor Ljubljana iz svojega proračuna. To-izgubo povzročajo ne- ekonomske tarife vozovnic, še v večji meri pa razni popusti predvsem pri mesečnih vozovnicah. Izgubo bi bilo možno kriti na dva načina: 1. da se zvišajo cene mesečnih kot tudi priložnostnih vozovnic. To zvišanje cen bi v zaključni fazi doseglo višino ekonomskih cen; 2. drugi način pa obstoji v tem, da se obratovanje ECŽ v osebnem prometu razširi tudi na medkrajevni promet, s čimer hi bila dosežena večja in boljša izraba vozil, ki so sedaj izven konic izrabljena samo 27-odstotno. Nadaljnja možnost za zmanjšanje izgub je v razširitvi dejavnosti fiCž tudi na tovorni promet ter skladiščno službo, za kar ima podjetje velike možnosti s preureditvijo dosedanjih remiznih in garažnih prostorov. Z boljšim izkoriščanjem kapacitet svojih servisnih in remontnih delavnic, ki bi bile na razpolago tudi tujim koristnikom, bi bil doprinešen nadaljnji delež k zmanjševanju izgube. Mestna plinarna je na iniciativo Sveta za komunalne zadeve izdelala investicijski program za izgradnjo nove plinarne na bazi cepljenja butana in propana, ker domači premog, ki je edini na razpolago za uplinievnnje, za proizvodnjo dobrega plina ni primeren, ker vsebuje preveč žvepla. Za izgradnjo nove plinarne hi bilo potrebnih 280 milijonov dinarjev, ki jih pa za zdaj ni bilo možno zagotoviti. Sedanja plinarna ima kapaciteto ca. 10.000 m’ plina dnevno. Nova pa bi imela kapaciteto 20.000 m3 na dan oziroma preko 7,000.000 m8 plina letno in še možnost povečanja. Plinarna je sedaj navezana na domače premoge, ki kot že omenjeno, zaradi velikih količin žvepla ne dajo kvalitetnega plina. Zato je bila nova plinarna predvidena na surovinski bazi butana in propana, katerih uporaba pa se je preusmerila v zadnjem času predvsem zu polnjenje jeklenk in zato Mestna plinarna ni uspela pri natečaju za najem investicijskega kredita. Kot surovinska baza pride v poštev metan, bo pa ta preusmeritev zahtevala dodatna investicijska sredstva za transport plina. Zaradi zastarelosti naprav in ker leži sedanja plinarna skoraj v sredini mesta, bo vsekakor nujno potrebno, da se čimprej najdejo in zagotovijo sredstva za izgradnjo nove plinarne na primernejšem kraju. Poročilo Sveta za komunalne zadeve obravnava samo probleme in delo Sveta ja teritorij okraja Ljubljana, pred združitvijo z bivšim okrajem Kočevje. Komunalna dejavnost na teritoriju bivšega okraja Kočevje je potekala po smernicah, začrtanih s proračunom biv. OLO Kočevje, ki sc je izvajal do konca leta 1957. Z združitvijo teritorijev okraja Ljubljana in biv. okraja Kočevje se bodo povečale naloge Uprave cest Ljubljana, ki bo pridobila v upravljanje in vzdrževanje 176km makadamskih cest. Pričeti bo potreba z regulacijskimi deli predvsem na Bistrici pri Sodražici, kjer so bila dela planirana v letu 1957, a se zaradi pomanjkanja sredstev niso mogla pričeti. Eno najpomembnejših del v bivšem okraju Kočevja je gradnja vodovoda Ribnica—Kočevje, ki se je v letu 1957 izvajalo v režiji Uprave za investicije LRS in je z letom 1958 prešlo v kompetenco okraja Ljubljana. V OBČINA CERKNICA 165. Na podlagi 50 člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-650/57), 3. člena uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55-474/53), 1. točke 3. člena dela C/V Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 3-16/58) in XVIII. poglavja družbenega plana Okraja Ljubfjanh za leto 1958 je Občinski ljudski odbor Cerknica sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. aprila 1958 ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa no drobno v občini Cerknica 1. člen Občinski prometni davek no drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo no območju občine Cerknica: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga na drobno b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; d) prodajalne proizvodnih organizacij; imajo trgovska podjetja s pravico na debelo; e) komisijska podjetja in trgovine. 2. člen Občinski prometni davek se ne plačuje: a) od prometa zu proizvode, za-katere sc po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od prometa s proizvodi, za katere je z zveznimi predpisi določena prodajna cena na malo ali za katere je določen način formiranja prodajnih cen na malo; c) od prometa z živilskimi potrebščinami, razen alkoholnih pijač; č) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, vsemi drugimi vrednotnicami, časniki, revijami in knjigami \ ter obrazci uradne izdaje; d) od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi, traktorji in prikolicami; e) od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njenih posameznih delov). 3. člen Kot živilske potrebščine, od katerih sc davek ne plačuje, se štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov, razen alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini, razen od alkoholnih pijač — 2°/o; b) od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini — 20%. 5. člen Če se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu fega davka, lahko občinski ljudski odnor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega prometnega davka od ‘celokupnega prometa, ki ga ie gospodarska organizacija dosegla s prodajo na drobno, razen alkoholnih pijač. 6. člen Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53) in odredba o sestavljanju periodičnih obračunov in o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 27/57) veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka prometa na drobno. 7. člen Prometni davek so dolžne gospodarske organizacije obračunati in odvesti do 5. v mesecu za pretekli mesec. STKAN 144 GLASNIK 8. člen Tolmačenje za izvrševanje tega edloka izdaja Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora. 9. člen Ko sc začne uporabljati ta odlok, prenehata veljati Odlok o občinskem prometnem davku na drobno na območju občine Cerknica (Glasnik OLO Ljubljana št. 65/56) in odlok o spremembah in dopolnitvah navedenega odloka (Glasnik OLO št. 79/57). 10. člen Ta odlok prične veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se ocf 16. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jože Telič 1. r. 166. Na podlagi 50. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-650/57), 3. člena uredbe o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55-474/53), I. točke 3. člena dela C/V Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ štev. 3-16/58) in tretjega odstavka XVIII. poglavja družbenega plana Okraja Ljubljana zn leto 1958 je občinski ljudski odbor Cerknica sprejel na seji občinskega zbora in znora proizvajalcev dne 16. aprila 1958 ODLOK o pobiranju občinskega prometnega davka t. člen Na območju občine Cerknica se obračunava in plačuje občinski nro-metni davek od prometa z alkoholnimi pijačami: a) v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja od dosežene prodajne cene — 20%; b) od prodaje alkoholnih pijač po individualnih proizvajalcih od dosežene prodajne cene — 25°/o. 2. člen Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki In storitvami pa velja/do nadaljnjega odlok o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (Glasnik OLO Ljubljana št. 50/56, sprememba »Glasnik« št. 53/57). 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 16. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Jože Telič I. r. OBČINA DOBREPOLJE 167. Na podlagi 8. točke 64. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS Št. 19/89-52), 3. člena točke III. Uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davku (Uradni list FLRJ št. 3-16/58) in XVIII. poglavja družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 je občinski ljudski odbor Dobrepolje sprejel na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. aprila 1958 ODLOK o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Dobrepolje 1. člen Občinski prometni davek na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju ObLO Dobrepolje: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemšL promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; d) prodajalne proizvodnih podjetij; c) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo z» tisti del prometa, ki ga imajo naravnost s potrošniki, 2. člen Občinski prometni davek se ne plačuje: a) od prometa za proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od prometa s proizvodi, za katere jo z zveznim predpisom določena prodajna cena na drobno ali pa za katere je določen način formiranja prodajnih cen na malo; c) od prometa z živilskimi potrebščinami, razen alkoholnih pijač; č) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, časniki, revijami in knjigami ter obrazci uradne izdaje; d) od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi, traktorji in prikolicami; e) od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njenih posameznih delov). 3. člen Kot živilske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov, razen alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini, razen od alkoholnih pijač — 2%; b) od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini — 20Ve. 5. člen Cc se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije/' ki je zavezana plačilu tega davku, ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega prometnega davka od celotnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla s prodajo na drobno, razen alkoholnih pijač. 6. člen Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ Št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53), Odredba o sestavljanju periodičnih obračunov in o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ura4ni list FLRJ št. 27/57) veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa ua drobno. 7. člen Izjemno od določb 6. člena tega odloka lahko uprava za dohodke občinskega ljudskega odbora določi posameznim davčnim zavezancem plačevanje prometnega davka v drugih rokih (14-dnevno ali mesečno). 8. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Dobrepolje. 9. člen Ko se začne uporabljati ta odlok, reneha veljati odlok o sprcmcin-ah In dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Dobrepolje (»Glasnik« okraja Ljubljana št. 81/57). 10. člen Odlok prične veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 20. aprila 1958. St. 01/1-40/5-58. Dobrepolje, dne 18. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Marjan Miklič 1. r. 168. Na podlagi 50. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-650/57), 3. člena uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ štev. 55-474/53), I. točko 3. členu dela C/V uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ štev. 3-16/58) in tretjega odstavka XVIII. poglavja družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 je občinski ljudski odbor Dobrepolje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. aprilu 1958 sprejel ODLOK o pobiranju občinskegn prometnega davka 1. člen Na območju občine Dobrepolje se obračunava in plačuje občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami: a) v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja od dosežene prodajne cene — 20«/.; b) od prodaje alkoholnih pijač po individaulnih proizvajalcih od dosežene prodajne cene — 25°/., 2. člen Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometu z izdelki in storitvami pa velja do nadaljnjega odlok o pobiranju občinskega prometnega davku za območje okraja Ljubljana (Glasnik OLO Ljubljana št. 50/56, sprememba »Glasnik« Št. 53/57). 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja ps se od 20. aprila 1958. St. 01/1-40/1-58. Dobrepolje, dne 18. aprila 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbor* Marjan Miklič 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠENTVID 169. Na podlagi 12. člena Zakona ° proračunskem prispevku Iz osebnega dohodka delavcev (Uradni li>t FLRJ št. 52-647/57), 12., 15. in 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) In 26. člena statutu občine LJubljana-Sentvid izdaja občinski ljudski odbor Ljubi jana-šentvid po sklepu seje Občinskega zbora in Zbora proizvajalcev z dne 17. aprila 1958 ODLOK o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev 1. člen Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka delavcev s® predpiše: a) za vse industrijske gospodarske | organizacije; b) za vse obrtne organizacije, ki se pretežno ukvarjajo s proizvodno obrtjo; c) za vsa montažna podjetja i* panoge gradbeništva; č) za vse prometne gospodarske organizacije; d) za vsa trgovska podjetja n* veliko. 2. člen Stopnja dopolnilnega proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev znaša 10% proračun- ! skega prispevka iz osebnega dohodka, ki se plačuje po določbah zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Ur. list FLRJ št. 52/57). 3. člen Svet zn družbeni plan in financ0 ObLO Ljubijana-Sentvid lahko oprosti izplačevalce iz 1. člena delno ali v celoti od plačila dopolnilnega pr°' računskega prispevka iz osebneg* dohodka v primerili, ko bi delavci zaradi tega ne dosegli polnih pf°' jemkov po tarifnem pravilniku. 4. člen Ta odlok velja od dneva objav® v Glasniku, uradnem vestniku osr®' ja Ljubljana, uporablja pa se o<* 1. aprila 1958 dalje. Predsednik Občinskega ljudskega odbor®’ Franc Pipan 1. r. Vsebino Vsililo nn elarnaetho sejo Mestnega VoroČilo o dolu Kvoto za komunalne * devo v lotu 1957 (nadaljevanje). 16*5 Odlok o občinskem prometnem davku prometu na drobno občine Cerknica. 166 Odlok o pobit anju občinskega prot1101 nogn davku občino Cerknica. 167 Odlok o občinskem prometnem dovku prometa na drobno občino DobrcpoU6' 168 Odlok o pobiranju občinskega profl*6* noga davka občine Dobrepolje. 169 Odlok o dopolnilnem proračunske® I* * snov k ii ir. osobnoga dohodka deUv občino f,juhljana-5entvid.