List
IVasimiilla Ie Neverne Amerike.
Častiti Oče Bernardin so nam iz Gorice tri pisma svojiga brata častitiga Očeta Leona, mi-sionarja v severni Ameriki, dobrotno*poslali, de bi jib bravcaro Zgodnje Danice podali, kterim bodo gotovo všeč. S serčnini veseljem toraj tukaj naznanimo, kar je v njib imenitnišiga.
I.
Pervo pismo je v K a r o n d o I e t u SiR svečana iN5Si pisano in po popisovanju popotvanja od Hre-mena do Noviga Jorka, ki je od S£2. listopada do Iti. rosenea terpelo, se v njem tole bere: V Novim Jor-ii sim sc k častitini Ligvorianani podal, kteri so nie prav prijazno sprejeli. V njih cerkvi sini per-vikrat na novim svetu maševal: v god sladkiga imena Jezusoviga sim namreč peto maso imel. V Novim Jorkuje nad 100.000 katoličanov, med njimi 20.000 Nemeov. kteri cerkev prav pridno obiskujejo. Močno me je veselilo, /e preecj v sahoto zvečer pri roženkrancti obilno vernih v cerkvi viditi. Havno tako me je veselilo, lepo pozdravljanje: .,Hvaljen bodi Jezus Kristus !u iz ust učeneov slišati. ko sim v šolo stopil. Od tod sim se skoz Kiladellio v Jon-ston po zclezniei podal, kjer sim naslednji dan pri misionarju iz Peniskiga peto mašo imel in nemško pridig val; potem sim do Pitsburga popotval, kjer sim 4. nedeljo po razglašenju Gospodovim veliko maso pri Ligvorianih imel. ki imajo tukaj samostan in prav lepo cerkev za Nemec. Tukaj in pozneje v Cincinatu sim Košuta vidil, ki v teh deželah govore ima in denarja nabira. Katoličani zanj malo marajo; čez to se je tudi v nekim govoru pritožil: ali Pitsburški škof so mu na to v časnikih prav dobro odgovorili. Od Pitsburga do Cincinata. in od tod do Nent-Luisa sini se na parniku po veliki in veličanski Ohajski reki in poslednji dan po Misisj-pu peljal. Parniki so silno lepi in veličanski, prav za prav kraljeve poslopja po reki plavajoče. 13. svečana zvečer sim sent-Luis dosegel. Ilrugi dan sim k prečastitimu velikimu škofu sel, ki so me prav prijazno sprejeli. V iScnt-Luisu, ki ima 100.000 prebivavcov in 40 katoliških cerkev, sim 10 dni bival pri gospodu Jožefu Mellierju, velikim namestniku, ki je tudi avsiriancc. 23. svečana sim pa sem pcršel, kjer v duhovšnici prebivam iu tri dni sem bogoslovce vemo učim. Milosti vi škof so za dobro spoznali, nie za nekoliko časa sem poslati, ker je bilo tukaj učenika potreba. zakaj doslej sta mogla dva učenika vse učiti; vadil se bom pa tudi tukaj angleškiga jezika. Hogoslovcov je 24: med njimi so 3 Nemci, drugi so Irci in Amerikanci. Moja dva sodelavca sta Irca. Karandolet je pre-
Tečaj § M.
eej veliko mesto, eno uro od Nent-Lui*a, ima 1 katoliško cerkev iu I samostan sesler sv. Jožefa, ki v šoli žensko mladost podiičujejo . . .
II.
Orugo pismo je izllentona K rožnika IN52, iz kteriga tole posnamemo: Zavoljo pomaiikanja duhovnov so bili skoraj vsi naši hogoslovci o veliki noči v niašnikc posvečeni in, akoravno še nc popolnama izučeni, precej v duhovno pastirstvo poslani. Ostali so dobili ilolge oddahnice, ker je drugi učenik in vodja diihovsuicc nrečasliliga vclikiga škofa v Haltiniore spremil, kjer je bil letaš zbor 4 velikih škofov in okoli 30* škofov med 4. in 5. nedeljo po veliki noči. O ti priliki sim tudi jaz 17N amerikanskih milj od Sent-laiisa deleč sel in tako novo misionsko postajo pri llentoiiu dosegel. ki jc na Misurskim nar bolj proti jugu. Tukaj je okoli I<K> katoliških nemških družin, ki v gojzdu večidel raztresene prebivajo. Njih cerkev je lesena, pred o leti narejena, /.daj pa premajhna in v slabim stanu, tako de jc zc večkrat v molitvi name kapljalo. Pri cerkvi so zraven mojiga prebivališa tri hiše, vse druge so eno ali šest milj oddaljene. Pridigvam nemško ali francosko. Katoliški angleški družini ste v celi okrajni le dve. Oskcrbovati moram pa sc eno cerkev, ki jc 30 amerikanskih milj od tod proti jugu delec, v Taj-vopiti liotoinii, kjer je nemških rodbin: potlej misionsko postajo, po imenu Zahodni Novi Jork, 13 milj od tod oddaljeno pri Misisipu. kjer se služba lložja se v neki hiši opravlja. Vsako teh postaj v letu dvanajstkrat obišem, šestkrat ob nedeljah in šestkrat v delavnikih, in, kolikorkrat je treba ili obhajat. Vsaki tretji mesec greni tudi v Kap Zirardd k ondotnini Neincam, ker Lazaristi. ki imajo tukaj faro in veliko odrejivnico, nemškiga ne umejo.
Iz tega se lahko razvidi, kako deleč moje pastirstvo sega. Proti zahodu od tod do Kalifornie ni nobeniga katoliškiga duhovna. Pa v teh krajih malo ljudi prebiva. Starodavni gojzdi sami sc grozno deleč razprostirajo, skoz ktere popotnik le po stezah priti zamore. Le sem ter tje jc kakšin kraj obdelan, če se je ravno tje kakšin seljak vselil. V tih gojzdih so mnogoverstne drevesa, dobra paša za živino, mnogotere zveri, ki lovcam veliko veselja in prida dajo — dostikrat en sam lovec dopoldne po tri jelene ustreli — zajci, jerebice, divje kokoši, ki so veči od pur in še boljši. Voli, krave, prešiti so podnevu in ponoči v gojzdu, in le, cc jih kdo potrebuje, po nje grč. Krave se navadijo domu hoditi, de jih pomolzcjo. Jaz imam tudi kra-
Katoll&k cerkven Ust.
V četertik 10. listopada 1853.
vo, ki zjutraj in zvečer domu pride, sicer se pa več ur deleč po gojzdu klati. Za popotvanje imam tudi konja, ki me kakor blisk aese, in ko bi se ne varval, bi zdaj klobuk, adaj kos suknje zgubil, zdaj sc z aogo ob deblo zadel. Sioi pa tudi 50 dolarjev sanj dal . . .
€»reli preklele Božje nad na h in nad ■ase premoženje kliee.
( II. del pridige v 6. nedeljo po binkoštih — izmed pridig gosp. J. Kumarja — v poskušnjo.)
Nisim brez premislika govoril, ko sim rekel: Glejte, da nimate pri hiši takih ljudi, od kterih veste, da Božje zapovedi prelomljajo, ker tako bo kletva pogubljenja vašo hišo nedvomno napolnila. Zastonj bodo tedaj vaše molitve, zastonj vaši posti in vaše čuvanja, zastonj vaše milošine in vbo-gajmedajanja: zakaj desiravno so te dela same na sebi dobre in hvalevredne, vendar pri Bogu zadostne niso, vas strafe Božje oprostiti. En sam hudobni hlapec, ena sama razberzdana dekla ali en sprideni sin vzrokuje več budiga pri hiši, kakor dobriga pobožnost vsili druzih, ker presveta dolžnost veže gospodarje in gospodinje kristjanske, take spridenc osebe zboljšati ali pa odpoditi. Zavzamemo se viditi kristjanske rodbine, če tudi delavne in bogaboječe. z revami in nadlogami boriti se. Ko bi pa njih domoviše preiskati hotli, najdli bi, da prekletstvo Božje nad njimi sloni, kteriga je ta ali uni zmed domačih priklical. Kesnico tega nam pričuje sv. pismo v bukvah rJozuetovihu, kjer beremo, da nepokoršina eniga samiga vojaka jc vse srečno načetje Izraelcov pokvarila, in njih veselje v grenko tugo spreobernila. - - Bog je bil svojimu ljudstvu zapoved dal, mesto Jeriho raz-djati, vse pokončati, in si ničesar prihranili. Alian, prost vojnik. se jc prederznil Božjo zapoved prelomiti in si količkaj od poropa prisvojiti. Alj glejte! to malo bilo je dovolj, mase vanje Božje nad vesoljno Izraelsko ljudstvo priklicati. Štiri tisuče vnj-šakov so prebivavci mesta llaja ali pomorili, ali v heg zapodili, in — Bog se je očitno zaprisegel, da Ahanov greh ne bode le te nesreče kriv. temuč da jih celo zapustil bode in serditim sovražnikam izdal. To strašno žuganje j«* izraelske otroke tako dolgo težiio. dokler niso A liana, njega ženo in o-troke v Ahorski dolini s kamnjem posuli. Zapomnite. predragi moji! strašne sodbe svetiga in pra-vičiuga Boga, gospodarji in gospodinje kristjanske! vi, ki tako slabo za svoje podložne skerbite. in za njih dušni stan nič ne porajtate, vi, ki njih gerdo obnašanje poznate, tode jih ne svarite in boljšate. Saj se sami obdolžujete te pogubne nemarnosti, ker se večkrat hvalite rekoč: Moj posel i.tia scer vpričo mojih otročičev nesramne usta, je pa zvest, pridin. skcrbi za dom, torej ga posloviti le zavolj kiafanja bi nc bilo prav. zakaj kdo ve, kdaj bi spet na tako verliga posla naletel?! Vi večkrat pravite: Moji sinovi in hčere sicer hodijo ob nedeljah in praznikih po somujih, se ve de mladost mora tudi kaj poplesati iu razvedriti, čez teden pa se na polju in liosti tako trudijo in snujejo, da mi od veselja serce v persih igra. Ali bi nas ljudje neumnih ne psovali, ko bi jim navadnih veselic vroče mladosti ne privošili?.! — Moj Bog! kolika je vendar slepota taeih kristjanov! Oni le to vidijo, kar jim jc pred očmi, Boga pa šc v misel ne vzamejo; časni dobiček jih tako omami, da k nar hujšim pre-
greham molčijo, ter ne preudarijo ti reveži, da en sam greh jim Gospodovo prekletje nakopa. O ko bi spoznati hotli, da je le Bog izvir vsiga dobriga, da vse njih prizadetje brez njegoviga žegna je prazno delo brez praviga sadu, in da v takim stanu naravnost proti peklu potvajo! Zakaj vera, pamet in skušnja nas učijo, da Bog takim ljudem svojiga žejrna ne samo odtegne, ampak jih tudi v časno in večno pogubljenje panne. Bog je po preroku Zahariju velil: ^Zarotil sim se svoje prekletstvo nad grešnike izliti, ter ž njim njih pohištvo kakor s požrešnim ognjem razdjati. To je prekletstvo, ktero čez vesoljno zemljo pošljem. Prekletje naj pride v hišo goijufa in tega ki krivično prisega, v sredi njegove hiše naj postane iu jo požreu. Naj bi pa nihče ne mislil, da je to le nerodovitno žuganje, Bog ga je večkrat v djanje vpeljal. Z nar strašnejšimi kaznimi je grešnike tepel. ja zavoljo njih cele dežele štra-foval. Sveto pismo nam to v zgledih kaže. Kaj je Asirsko kraljestvo pokončalo? Melikužnost kralja Sardanapala in njega podložnih. Ka j je Medijansko kraljestvo razdjalo? Grozovitnost ijntiga Astiaga. Kje je rimsko cesarstvo, nekda j vsigamogočno zvano, pred kterim se je ves tadašnji svet tresel? Kaj mu je tako žalostni konec napravilo? Nagnjusno ma-likvavstvo, žertija, napuh. — Kje so bogati Babi-lonci, Kaldejci in Perzijani, Keničarji in Egipčani, tolikanj slavne ljudstva? Poginili so s svojimi hudobijami vred. Ino — da od starodavnih časov in narodov molčim, spoznajte resnico, kaj je pred štirimi leti v našim cesarstvu kervav punt užgalo, da je kerv naših bratov v raznih deželah na potoke tekla? Kaj je vzročilo, da so se stebri Evrope vidno majali ter ji nesrečno razdjanje protili ? Kaj druziga, kakor liepokoršina, kakor zaničevanje Božjih in deržavnih postav, kakor nečloveške zločin-stva?Kdo je kriv, da bleda smert z urnimi nogami od dežele do dežele teka, seboj kužne bolezni vodi, ljudi iu živino mori? Kdo je kriv, da zemlja, mila mati naša, od leta do leta neusmiljenši priha ja ter korun, nekdaj poglavitno hrano tukajšniga ra-tarja, odreka? Pa, o žalost, ki mi serce leži — kristjanje! še grozovitniši šibo nebeški Oče v rokah derži, joj nam, ako nas ž njo udaril bo!! %e se sem ter t je, kakor sim se sam prepričal, na naših vinikah kužna bolezen kaže, enaka tisti, ki je v preteklim letu Lahain in Tirolcam toliko nesreče prinesla. Kdo je tega kriv? Gerda potrata Božjih dari, divja samopašnost, peklensko sovražtvo, ser-dite pravde, zavid, nevosljivost, preklinjanje, ro-tenje. oskrunovanje nedelj in zapovedanih praznikov. To je babilonski kelili, iz kteriga večina sedaj ni h kristjanov pije, in ne le po večih mestih, ki so' že tako matere in rednice nar ostudnejših ger-dob. ampak tudi na priprostih kmetih, na samotnih selili, kjer je v zlati dobi keršanstva zvelicanska vera kakor v varnim zavetju lepo cvetela, ter raj-skiga sadu svojim spoznovavcain bogato donašala, se f*- modrija peterih počutkov vselila, in iz človeških sere spoznan je Jezusa Kristusa, kakor osra-motivno neumnost pregnala. Vam se moje govorjenje prenapeto zdi: odgovorite mi, je šc kaka zapoved na Mojzesovi tabli, ktere bi nehvaležni Adamovi otroci ne bili pohodili! Jaz sim Gospod tvoj Bog, se perva Božja zapoved glasi, ki nam veli Boga spoznavati, č.-istiti in moliti. Ali kdaj so ljudje Boga manj ljubili, manj se ga bali, kakor zdaj? Ne da bi Boga molil, moli napuhnež le samiga sebe, moli lakomnik kupe zlata in srebra, moli ne-eistnik meseno najemnico. — Ne izrekuj Božjiga
imena brez potrebe, druga zapoved, ktera nam prepove krivo rotenje, zaničljive pogovore od Hoga in Božjih reči. In vendar ni tako malovredne stvari, zavoljo ktere bi se dan današnji Bog za pričo ne jemal, in vendar nikdar še se ni tako zaničljivo od Boga in posvečenih reči govorilo, kakor zdaj! Ali ni navadna šega, da se ljudje pri polni kupi vina, ola ali žganja s svetimi rečmi norčujejo? — Posvečuj praznike. Sedmi dan je dan Gospodov. Kaj sim rekel? Ne, o Bog ne! sedmi dan ni več tvoj, ampak on je dan igre, pijančevanja, razsajanja, pohuj-šl ji v iga plesa, uboja, morije, je dan naj ger-sih pregreh, dan kupčije, barantanja, vožnje, po-Ijodelstva. Tvoj dan, o Bog! je daa hudičev postal! Storim stopnjo dalje, Porodniki! zdaj govorite vi namesto mene. Kako spoinujejo vaši otroci četerto zapoved? Jeli res, da spoštujejo vašo sivo glavo? — vas ljubijo?—vas ubogajo? — No, odgovorite! O vroče solze, ktere iz vaših oči se udirati vidim, vaše od tuge stiskano serce vam ziniti ne pripusti. Dovolite, da iaz namesto vas odgovorim. Ne le dokler ste krepki in zdravi, vas vaši sinovi in hčere ne spoštujejo, ampak tudi v starosti in bolezni vas zaničujejo in v vaših potrebah zapušajo. Je li dolgo od tega, od kar je hudobin sin v moji pričujočnosti svojo že s smertjo se borečo mater strahoval, da ji bo streho na glavo poderl, zato ker je par ra jni-šev svoji materni cerkvi nameniti liotla? Vidijo, duhovni oče! mi je osenidesetletna žena vsa objokana rekla, „da mi še na večnost pripraviti se, in s svojim Bogam ohrajlati ne pusti", O zveržki človeštva, taki sinovi, katerim nobena reč zadosti sveta ni. — Ne ubijaj ne telesa ne duše svojiga bližnjiga. Kdo spolnujc to zapoved, ktera sovraztvo, krivično jezo, razpertje prepoveduje? Ali ne vohu je brat bratu Ie nesreče, le pekla? Ali ni že zdavnaj krivično serdiše vsih posvečenih vezi raz-tergala? Ne prešestvaj. Tovarštvo z drugim spo-lani, in priložnost k grehu zapusti, oči, ki te v greh napeljujejo, skerbno ogradi, da ne bodo de-vicc pohotno gledale, umikaj se godcam in plesa v-karn — nc hodi v očitno nevarnost, zakaj kdor nevarnost ljubi, v nevarnosti pogine. Se pa to opo-ininovanjc spolnuje? Ni le kakor o času Noetovim vse meso svojo pot spridilo? Ali ni čednost in sramežljivost obče zaničevana? — Ne kradi. Ti, gospodar, ne smeš delavcam in najemnikam, hlapcam in deklam plačila tergati ali celo tajiti. Ti, hišni oče, ne zapravljaj po pregrešnih razvadah premoženja svoje sopruge in njenih otrok. Ti, zatiravec zapu-»enih sirotic! poverni do zadnjiga vinarja tisto blago, tisto zemljo, tisto senožet, ktera ni tvoja, sicer boš ojstro sodbo imel! Ti, neusmiljeni odertnik! ali ne slišiš joka in krika tiste družine, kteri si zavoljo majhniga posojila celo imetje s kačjo prekanjenostjo ukradel, in jo na beraško palico vergel? — Pa ktlo poverne, kar je zgoljfal ali ukradel?— Ali ne poznamo takih, ki so pripravljeni raji celo večnost v peklu goreti, kakor pa povcrniti? — Od osme zapovedi nc bom obširno govoril, zakaj komaj dva vkup prideta, žc čez tretjiga jezik brusita. Ravno tako se tudi ostale zapovedi ne spoinujejo.
Kristjani! se boste še čudili, da vas pravični Hog na mnogotere viže tepe? da vašo časno srečo podira? Zaprisegel se je, tla grešniki ne bodo le v večnosti, ampak tutli v časnosti kervavo tepeni. Zatorej nas Jezus Kristus ljubeznjivo opominja, grehu slovo dati, serca na posvetno ne navezati, ampak narpred Božjiga kraljestva in njegove pravičnosti iskati. Ker pa tega opominovanja nič več ne
obrajtate, ker le za časno bla^o skerbite, ker ste na Boga pozabili, ker z njegovimi darmi strate delate, je tudi Bog pravičin; da se njegov serd užgč in prekletje nad našo deželo pride.
Kristjani! hočete se razveselovati pri svojih opravilih žegna Božjiga, prosim vas, opustite greh. Le tadaj, ako se boste greha varvali, pa dobro delali, bo Hog vam na strani, vaši pravični nameni se vam bodo po volji izšli, le tadaj boste časno in večno srečni. Amen.
Ogled po ftlovenskim«
Iz Ljubljane. Namesto gosp. Primoža Slivnika, ki se je v pokoj podal, pride na Sveto Goro za fajoio-štra gosp. Martin Jenoh, kaplan v šinarji. — Na-mestovavniga učenika v drugim oddelku perve latinske šole so izvolili gosp. Antona Broduika, bogoslovca v četertim letu.
IzPodberda IS. kozoperska. 1853. A. Sko-čir.—Smert je gotova, ura neznana. Odločeno je vsim ljudem enkrat umreti. (Heb. 9. 27.) Sin človekov bo peršel ob uri, za ktero uc veste. (Mat. 24, 44.) Življenje človekovo je kratko, govori modri Seneka. vsaki dan. celo vsaki miglej nam en del našiga življenja vzame, in nas za eno stopnjo bližeji smerti pri pelja. Akoravno pa vsaki izmed na* sodbo smerti seboj nosi, 2. Kor. 1. 9, in desiravno ni nobenimu dano vediti, kdaj in kako bo umeri, ali v cvetju ali o večeru svojih let. ali po dolgi bolezni ali nanaglama iu neuadama. vender se marsikteri najde, ki na sinert nič lic misli, lahkomi-šljeno tje v en dau živi, se ua svoje moči zauaša, in meni, de mu bo dolgo še živeti, de bo časa zadosti imel, svoje reči razravnati in tudi dušo za večnost o-skerbeti. Alt skušnja uči, de mnogim ta sladki up spodleti, de, ko je človek ves v svet in njegove sladnosti zateleban. v časno in pozemeljsko le preveč zasrnan iu polu skerbi, kako bi si dobro in prijetno življenje napravil, smert hipoma njegovimu življenju konci- stori. Bi ne bilo tedaj prav iu pametno, de bi čuli in pripravljeni bili? dc bi vedno tako živeli, kakor de bi bil slednji dan zadnji našiga življenja? Cujte in bodite pripravljeni, veli Jezus, ker dan Gospodov nanaglama pride. Luk. 21. Draga je sicer pred Gospodovimi očmi smert njegovih svetnikov, psal. 115. 15; njih smert. ako jim tudi uetiadama in nanaglama pride, je srečna, jih odpelje od doline solz v bolji življenje; pa kdo je med nami. dc bi reči zamogel, de je pred Gospodam popolno opravičen, toraj ljubek in sve'nik njegov? zakaj nevredni hlapci smo, ako tudi storimo in spolnimo zvesto, kar nam je storiti: In kdo, ako mu tudi vest nič hu-diga ne očita, bi hotel nagle in neprevidene smerti u-mreti? ali se ne užali v serce slehernimu pobožnimu človeku, kolikorkrat se mu kaka nagla iu neprevidena smert oznani? Ali groza ne obide hudodelca, slisati, ta ali uni, ki na smert ni nič mislil, jc nanaglama umeri? In od take nagle in neprevidene smerti, ki se tu pa tam pripeti, je ^Danica4* v marsikterim listu Ictašnjiga tečaja omenila. Naj ozuani tudi ljubim bravcam žalostno smert, ki se jc 14. dan t. m. v Tertniku, Podberjiske fare, pri ravno tistim potoku prigodila, kjer so 13. rožnika t. I. čverstimu. krepkimu, 28 let starimu mladeuču derva na leseni derči življenje vzele.
53 let stara vdova nese okoli petih zvečer v košu na herbtu po stezi iz Grinpluufa hruške proti domu, kar se udere nad njo v stermim hribu velika skala iu navdol zahruši. S skalo, kakor se lahko misli, se je mnogo kamnja valilo. En kamen jo v glavo zadene; omamljena in pobita se štiri sežnje po dolu proti potoku
_,KacenbahJ valja in z glavo do pers v vodo prileti in ob kraja tako v nji ostane. 14 let starm deklica bližnje hiše jo kmalo po tem v potoka najde in sosede pokliče, pa ni bilo v nji več ne daha ne sluha. Od 13. rožnika je ta smert tretja neprevidena v tej okolici. 16. vel. serpana namreč ob košnji sc je deklica, 17 let stara, edina hči rajnciga očeta in dedinja, v stermi senožeti spodtaknila. in po stermim skalovja prekucovala. ter inertva pod robam na ravnini obležala. Kakor je ta smert mlade dekline v cvetju njeniga življenja vsim deklicam v spodbadek, de bi smerti, ki jih utegne tadi nenadama zadeti, gostokra! pomnile, greha in vsih bližnjih grešnih priložuost se ogibale, lepo in pobožno živele in le Boga dopasti si perzadevale, de bi jim bila smert, ako tadi neprevidena, vender le srečna; ravno tako naj bo smert in žalostni konec omenjene in že postarane vdove vsim odrašenim in postaranim gospodar-jam in gospodinjam in sleherni družini v posvarjenje, kako de naj si prizadevajo, v lepi zložnosti, v miru in potcrpežljivosti in v strahu Božjim živeti, in de naj se uče, zavoljo Boga prizanesljivi in z malim zadovoljni biti; zakaj le tam. kjer je edinost in ljubezen, je žegen Božji očividin: nevošljivost, nezadovoljnost, prepir in sovražtvo blagor družine spodkopuje in še tako terdni dom razruši in v nič pripravi. Bila je una nesrečna vdova zmed tistih mačeh, ki je h sinaham vedno prepir in pohujšljivc pravde zavoljo poboljška imela; pri njem in z njim stanovati ji je bilo pretežavno in nemogoče, raji je gostovala, in akoravno kramarica in še precej premožna, je bila vender po poboljšku vsa gladovna. Celo zavoljo treh košev krompirja, ki ji je tudi v poboljšek sel. je ubogimu in rcvniinu sinahu pravdo napravila in malo pred f merijo sebi v prid jo dognala. De se ni v tih krajih poslednje leta čisto nič krompirja pridelalo, de so letine slabe, in potrebe družinske velike, tega ni nič pomislila. Kdo bi bil menil, de ravno poboljšek, po ktcrim je tako medlela. ji bode smert naklonil? Tudi pravica do sadu štirih hrušk na vertu pri hiši je imela. Ilavno si jih je poin koš nabrala iu z njimi domu hitela. Ali ni ji bilo dano, j:h tudi zavžiti, zakaj smertni angel ji na potu življenje prestriže! Hada bi Lila tudi še moža dobila: in kjer se dnar marsikterimu k sercu prileze, je tudi odsluženiga vojšaka. 31 let stariga korenjaka. za ženina naletela. Dan ua dan sta dovoljenje za ženitev od vojaške gosposke pričakovala, pa tudi ta up je nemila smert vničila. Tako jc smert cloveko-vimu domislovanju. perzadevanju in hlepenju večkrat hipoma konce naredila. Nočem teiditi, de bi bil ta pri-godek kazen za nesrečno vdovo; ali reči si upam, de, ako bi bila z mlado družino v le,>i zložnosti živela, doina prebivala in s potrebnim zadovoljna bila. bi jo bila roka Dožja tako žalostne in grenke usode gotovo otela.
Od Pohorja. 21. nedeljo po biukoštih. P. K. — Velika fara sv. Jurja v lločah. ktera ima 5 poddružme. je danas obhajala lep praznik. Po skerbi aadfitjmoštra gosp. Mihaela Spešiča in po trudu gospod kaplanov Andreja Polanca in F. Karba se je nabral potreben znesek dnarja od farmanov unetih za lepoto hiše Božje, da se je v kratkim nov taberna-kelj napravil, in dva aitarja ponovila, kakor tudi prižnica popravila. Pozlačenje in marmonranjc oltarjev je prevzel slavno znani naš slovenski pozlatar Tomaž Kotnik, od kteriga izverstne mojstrije v pozla-čenju in marmoriranju so že nemški časniki s pohvalo govorili. Skorej ni cerkve po štajerskim Slovenskim. v kteri bi njegova uoictua roka nc bila kaj napravila, in povsod se hvali njegovo delo ne samo zavoljo dobriga obstanka, ampak tudi zavoljo lepe svetlobe in cerkve-
niga daha. Naš Kotnik je samouk in ni imel priložnosti v delavšnicah imenitnih umetnikov sc svoje umetnosti učiti, vendar je verstnik vsakiga v »metalnih šolah izačeuiga umetnika. Da na praznik nase farne cerkve nazaj pridem, moram narpreje naše duhovne pohvaliti, kteri tako lepo napeljujejo ovčice svoje, da se hiša Božja olepša. Pa tudi farmani zaslužijo vso pohvalo za svojo poslušnost, ker tako pokorno sledijo za vodbami svojih dušnih pastirjev, in niso samo skerbeli ca olepšanje staroimenitne velike farne cerkve, ampak tudi poddružnice so ozaljšali po mogočosti. Stirnodvajseto nedeljo po binkoštih so bile te svete cerkvene naprave blagoslovljene. Ob desetih so stopili na popravljeno priž-nico naš slavni gospod Davorin Terstenjak, učenik v mariborskim gimnaziu, kteri ne vodijo samo peresa za čast slovenske domovine, temuč tudi krepko svojo besedo skoro povsod za slavo Božjo povzdignejo, kjer se v naši okolici kakšna svečanost obhaja. Izverstni njihov govor čez rek: ..Ljubim lepoto tvoje hiše, o Gospod, ker v njej tvoja čast prebivau je veliko množico pobožnih poslušavcov do vročih solz ganil. Po pridigi, ktera je dobro uro terpela, so gospod nadfajmošter in dekan blagoslovili aitarja, potem je bila velika peta maša, med ktero je naš pridni in izverstni učitelj M. Vučnik s svojimi mladimi pevci in pevki-njami prav lepo zapel. Poglavitnim delam svete maše je odgovarjal grom možnarjev in tako smo bili dneva serčno veseli, kteriga je Gospod vstvaril.
Iz Gorice 30. kozoperska 1853. — Teržan.
—	Ta mesec je Goriška nadškofija zopet en:ga svojih pastirjev zsubila. Cmeri jc namreč po dolgi bolezni g. Juri Gruzovin, fajmošter v Romansi. Rojen je bil rajnki v Gorici 24. maliga travna 1788, mašnik je od 21. listopada 1813. Naj počiva v miru!
Častiti gosp. Dr. Andrej Rad I i ns k v, kteriga bravci Danice že poznajo, (glej letošnjo Danico list 19. stran 80.) je v letu 1850 za svoje rojake v slovaškim jeziku lepo pobožno knjigo, polno svetih naukov, molitev itd. na svitlo dal pod naslovam: „Xabo£ne wijle-iry .s rde c Aatolickeho kresi a na, ve I Vidni I&Š)0\
—	To izverstno knjigo so tudi vsi pobožni Slovaki z veseljem pozdravili: zatorej jc omenjeni častiti pisavec poskerbel. da sc je vsa ta pobožna knjiga tudi poslovenila. Ta slovenska prestava je sadaj že gotova in za natis pripravljena, ioia pa naslov: lJobo*ne molitve k ttoliškiga kristiana oboj i ga spola, z mnogimi nauki in iirotopisi svetnikov in svetnic. — To zamorem od tega sadaj oznaniti; čc bo treba, bomo o svojim času več povedali.
v	v
Čast. gosp. Janez Kumar, dušni pastir v Koz-bani v Berdih. pride sadaj za vojaškiga duhovna k ita-lianskimu regimentu št. 13. On je, kakor sim Vam 1. tega mesca pisal, ..lepo število prav dobrih pridig spisal, ki jih bo mende na svitlo dalu.
Ranjki gospod Jožef Zemlja je zapustil okoli 500 iztisov lepe povesti v pesmi: „ Se de m sinov", kteri je pridjana sloveča elegija g. Graja iz angleškiga v ravno tisti meri. Te lične bukvice bolj razširiti. se je njih cena na pol zni-iala; toraj jih zdaj zamore vsaki po 6 krajcarjev v tiskamici gosp. Jožefa Blaznika dobiti.
0«l;o\orai vrednik : Andrej Zameje. — Založnik: Jožef Blatnik.