ZAPISKI
Vladimir Osolnik 
O XI. svetovnem kongresu slavistov v Bratislavi
(30. 8. - 8. 9.1993)
Kot je znano, se slavisti z vsega sveta redno srečujejo na mednarodnih znanstvenih kongresih vsakih pet let: po Kijevu (1983) in Sofiji (1988) je bila tokrat kot gostiteljica na vrsti najmlajša slovanska država Slovaška s svojim glavnim mestom, starodavnim naseljem ob Donavi, imenovanem v tisočletni zgodovini Bratislava, pa tudi Brezalauspurc, Breslavva, Posonium, Pressburg ali Poszo-ny/Požun.
Na ta pomembni znanstvenokultumi dogodek, sploh prvo večje mednarodno dejanje po nastanku suverene Slovaške, so se Slovaki dobro pripravili: s prizadevanjem slovaških slavistov in Universitas Comeniane so v prestolnico povabili nad 1200 slavistov, doktorjev znanosti in profesorjev, ter stotnijo novinarjev z vsega sveta, največ seveda iz slovanskih dežel: ob zavzetih domačih slovaških strokovnjakih za jezik, zgodovino, književnost, umetnost, folkloristi-ko, komunikacije in knjižničarstvo so se prijaznemu vabilu odzvali v velikem številu rojaki iz bližnjih pokrajin (Panonija, Zakarpatje, Vojvodina) in daljnjih dežel - Čehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Belorusi, Romuni, Madžari, Avstrijci, Nemci, Švedi, Bolgari, Grki, Danci, Izraelci, Angleži, Nizozemci, Francozi, Italijani, Američani, Kanadčani, Kitajci, Korejci in Japonci. Seveda v tako ugledni strokovni druščini ni manjkalo Slovencev in drugih južnih Slovanov iz univerzitetnih središč nekdanje Jugoslavije, kjer je slavistika od nekdaj cvetela: prišli so Hrvatje, Srbi, Makedonci, Črnogorci in celo nekateri Bosanci, kljub neljubim dogodkom v njihovi domovini.
Udeležence so pripeljali do univerzitetnega središča Istropolisa, kjer so v štirih poslopjih (modemih stolpnicah) elektrotehniške fakultete in v okviru štirih osnovnih usmeritev {Moravska in Slovaška v kontekstu evropske zgodovine in kulture; Humanizem, renesansa in barok pri Slovanih; Slovanska narodna preporodna gibanja v 18. in 19. stoletju ter njihove mednarodne razsežnosti; Slovanski narodi, jeziki, književnosti, ustno slovstvo, kultura in humanistične vede v 20. stoletju) po več programskih skupinah (19) in v predavalnicah, razporejenih od pritličja do 8. nadstropja (naštel sem jih 24), istočasno od zjutraj do poznega popoldneva potekala predavanja, diskusije in okrogle mize o posebej zanimivih sklopih vprašanj.
V času kongresa je bilo pripravljenih več likovnih razstav, glasbenih in kulturnih prireditev, gledaliških predstav in literarnih večerov, pregledna razstava novejše strokovne oz. slavistične literature; manjkala pa seveda ni niti spoznavna ekskurzija v bližnji Devin, v staro Nitravo (danes Nitro), eno središč duhovnega delovanja Cirila in Metoda med Slovani, v Martin (sedež ugledne Matice Slovenske) in v Bansko Kremnico (starodavno rudarsko mestece z eno najstarejših kovnic denarja v Evropi, tesno povezano s kulturnim dogajanjem; tam kujejo tudi naše, slovenske tolarje).
Pri tolikšnem številu udeležencev in referatov (natisnjeni program z naslovi predavanj in imeni referentov obsega natančno 150 strani, zbornik povzetkov pa celih 695 strani), raznovrstnosti prispevkov, ki so jih narekovale poklicne ambicije ter hvalevredna želja, da bi svetu predstavili nacionahio kulturo in vedo v najboljši luči, je
100
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
ZAPISKI
poročevalec tu že vnaprej dolžan opravičilo slovenski javnosti: ta zapis iz objektivnih vzrokov ne more celovito podati dogajanja na kongresu, opisati vseh prispevkov ali novosti iz slavističnega sveta in dogajanja, ki so bila predstavljena v Bratislavi. Poročevalec se ravna po merilih osebnega zanimanja in delokroga in ga omejuje navezanost na slovenski prostor in jezik, zato se opravičuje tudi udeležencem iz vrst svojih kolegov po svetu, ker jih kljub strokovni tehtnosti njihovih prispevkov tu ne bo mogel omeniti.
Tako ta zapis prinaša informacije o slovenski udeležbi in o deležu slovenskih znanstvenikov v beri kongresa, nekaj informacij o južno-slovanskih slavistih oz. slavistih iz nekdanje Jugoslavije, naših sosedih, o aktivnem slavističnem okolju ter nekaj besed o prispevkih znanih oseb iz sveta slavistike in drugih stikov, znanih širši slovenski javnosti.
Kongres
Začetek kongresa in prva plenarna seja sta potekala v slavnostni dvorani velikega slovaškega Doma sindikatov, v času sestanka pravega središča slavistične znanosti in kulture. Predsednik Slovaške republike Michal Kovač je poudaril pomen slovesnega trenutka, občutje sreče ob dosegi slovaške samostojnosti in čast, da je do mednarodnega srečanja slavistov prišlo na Slovaškem, v Bratislavi, v krajih, kjer je nastajala slovanska pisana beseda in kjer je tekla zibel ustanoviteljev slavistične vede, L'udevita Štura, Jana Kollarja, Pavla Šafarika in drugih nesmrtnih sinov njegove domovine. Po pozdravih, izbranih in prijaznih besedah dobrodošlice je udeležencem, gostom in domačim slavistom na plenarnem zasedanju spregovoril predsednik
mednarodnega slavističnega komiteja, predstavnik Češke S. WoUman.
O slovaški državi, zgodovini in slavistiki je kratko poročal JanDorula, predsednik slovaškega slavističnega društva in hkrati predsednik pripravljalnega odbora, za njim pa sta o pomenu dela blagovestnikov Cirila in Metoda med Slovani in o slovanskem deležu v humanističnem razvoju evropskega duha govorila Nikita I. Tolstoj, znanstvenik svetovnega slovesa in vnuk slavnega pisatelja Leva Tolstoja, in H. Rothe.
Nihče izmed njih ni omenil Slovencev. Ne Đonila, ki mu je sicer dobro znan potek ustanovitve prve slavistične stolice na dunajski univerzi po zaslugi J. Kopitarja in F. Miklošiča - slednji je bil njen prvi predstojnik (ustanovljena je bila 1848. leta, eno leto pred stolico za germanistiko) - ne Tolstoj, ki pozna delo Cirila in zlasti Metoda med Slovenci ter Slovani prej in v času, ko je bil prva oseba vse panonske dieceze (s središčem v Mitrovici - danes Sremska Mitrovica), ki je obsegala precejšen del slovanskega sveta; in ne Rothe, ki bi v zgodovini evropske humanistične misli lahko našel lepo besedo vsaj za Herber-steina, Trubarja, Gallusa, Plavca, Kopitarja ali Miklošiča, Franca Kavčiča (von Caucig), ustanovitelja dunajske umetnostne akademije, ali katerega izmed štirideseterice rektorjev dunajske univerze slovenskega rodu.'
Kot je razvidno iz navedenih delovnih usmeritev kongresa, je bilo v Bratislavi obravnavano več znanstvenih področij in aktualnih vprašanj: pravzaprav je bil obravnavan izredno širok razpon humanističnih in slavističnih znanosti, od jezika in književnosti do folklore in politike; referenti so raziskovali slovansko zgodovino, etnogenezo, oblikovanje pisav in jezikov, ki je še vedno nedokončan proces, zarodke ter nastanek slavistike in hkrati izoblikovanje oz. na-
V premoru po seji sem pri vseli treh energično interveniral. Najprej sera kar na stopnišču prestregel častitljivega gospoda s sivo, dolgo brado, Tolstoja, obdanega s kopico občudovalcev. Pozdravil sem ga po slovensko (poznam ga še iz časov njegovih obiskov v nekdanji Jugoslaviji) in mu ob izrazih spoštovanja izrazil začudenje, da je prezrl pomemben delež Slovenije in prednikov Slovencev v obdobju nastajanja pisne oz. knjižne besede vseh Slovanov. Resno se mi je zazrl v oči, se mi najprej opravičil, ker ne obvlada dovolj slovensko, da bi mi odgovoril v slovenščini, ter se nato opravičil tudi za svojo napako. Potrdil je, da je bil slovenski delež v času nastajanja slovanske književnosti pomemben, ter zagotovil, da bo v pisnem besedilu, kjer zagovarja nadnarečnost staroslovanskega jezika prvih prevodov Cirila in Metoda, to tudi zapisano. Do g. Dorule, ki je načeloval kongresu, sem komaj prišel. Začudeno mi je prikimaval, ko sem mu ponavljal besede o panonski Sloveniji kot zibeli slovanskega pismenstva in našteval Slovakom in Slovencem skupna imena: Samo, Kocelj, Pribina, Wihing, Volkun (Valjhun) ter navajal: Brižinski spomeniki, Trubar, Kopitar, Miklošič, Rešetar, Jan Baudouin de Courtenay, Murko, Nahtigal, Krek, Oblak, Skrabec, Ramovš, Rigler, Logar.
Do g. Rothcja moja beseda ni segla. Slovensko ni hotel razumeti, čeprav sem razločno poudaril, da je bil njegov referat poročilo o evropskem rasizmu in ne o humanizmu. Brez odgovora je nadaljeval pogovor z drugimi, nemško govorečimi sobesedniki.
101
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
ZAPISKI
stanke narodnih jezikov in književnosti, nastanek, razvoj in dediščino panslavizma, posebnosti in različnosti med literarnimi obdobji, medsebojne intelektualne in ustvarjatae pobude, sedanje stanje, perspektive, vezi, vplive, različne in sorodne tokove v času in prostoru.
Slovenski delež je bil v Bratislavi - v nasprotju s skromno slovensko navzočnostjo v Sofiji pred petimi leti, ko so nastopili nepremostljivi omejevalni zapleti na slovenski in jugoslovanski ravni - velik: Martina Groženje pripravila referat Kontinuiteta starocerkvenoslovanske leksike v slovanskem jeziku, Igor Grdina Protestantska in katoliška reformacija ter začetki slovenske književnosti, Breda PogorelecD/a/jrona in sinkrona lingvostilistika, Jože Toporišič Perio-dizacija slovenskega knjižnega jezika, Zinka Zorko Daljšanje akuta v slovenskih narečjih, Aleksander Skaza Poezija in proza v romanu Borisa Pasternaka Doktor Živago, Alenka Šivic-Dular Iz problematike južnoslovansko--zahodnoslovanskih jezikovnih zvez, Janko Čar Elementi stavčne fonetike in tonska interpretacija literarnega teksta, France Zadravec Recepcija  zahodnih  in  vzhodnih  slovanskih literatur v Sloveniji (1920-1940), France Bemik Književnost slovenske moderne v evropskem kontekstu, Helga Glušič Pripovedništvo Vito-mila Zupana in vzori evropskega romanopisja, Miran Hladnik Empirična določila povesti (Na primeru slovenske povesti), France Jakopin Usoda Miklošičevega jezikoslovja v 20. stoletju, Jože Pogačnik Pojem književne tradicije v znanosti o književnosti, Boris Patemu Poskus tipo-loškega modeliranja literarne evolucije (Ob slovenskem primeru) (vrstni red in naslovi so iz bratislavskega zbornika povzetkov; upoštevano je gradivo, prispelo do julija 1993), Ada Vidovič Muha Kontrastivna slovensko-nemška besedotvorna tipologija, Aleksandra Derganc /Liitonjj dvojstvenogo čisla v slovenskom i ruskom jazi-kah (po programu kongresa, avgust-september 1993).
Tej beri je treba pripisati še prispevke slovenskih slavistov iz tujine, npr. Rada Lenčka (ZDA) Na sledi tvorjenk s predpono VY-južnoslovanskih narečjih/On the Trail of the Common Slavic VY--Prefix Compounds in South Slavic Dialects, Herte Maurer Lausseger (Avstrija, Celovec) Slovenščina na Koroškem v luči socio-lingvističnih pristopov, Marije Pirjevec (Italija,
Trst) Dante in slovenska romantika in K. Gada-nyija (Madžarska, Szombathely) Stanovlenie slovarnoga sostava slovenskogo jazika. Slovensko književnost in jezik oz. delo slovenskega raziskovalca sta obravnavala še dva prispevka: Katje Zakrajšek (Beograd) Odraz nacionalne kulture u dvojezičnim rečnicima (predvsem slo-vensko-srbohrvaško/hrvaškosrbsko slovarsko gradivo) in D. Buturoviča (Bosna in Hercegovina) Matija Murko i njegov doprinos terenskim proučavanjima južnoslovenske epike (uz 130--godišnjicu rodjenja i 40-godišnjicu smrti uglednog slaviste, 1861-1951).
Na slovensko ozemlje in zgodovino, jezik in književnost pa se v obravnavah slovanske teme in vprašanj nanašajo, primerjalno ali delno, še naslednji prispevki: Nikita I. Tolstoj (Rusija), Slovo v obrjadovom tekste (kulturnaja semantika slav. VESEL-), Drago Čupič (Beograd), Areali lekseme Pinus silvestris u slovenskim dijalektima, M. Kantor (ZDA), A Question of Language: Church Slavonic and the West Slavs, Marta Pančikova (Slovaška), Neologizacia v slovenčine a polštine, A. Loma (Beograd), Illy-ricum slavicum. Prvih pola milenija slovenstva na severozapadnom Balkanu u svetlu toponomastike, I. V. Čurkina (Rusija), Problema soz-danija obščeslavjanskogo jazika v konce 18-19 W. (Nacionaljno-političeskij aspekt), J. Mesaroš (Slovaška), Slovanska vzajomnost, slavianofils-tvo, panslavismus a otazka ich spravneho a nes-pravneho použivania, F. V. Mareš (Avstrija, Dunaj), Stare slovanske pisemnictvi v svetle objave na hore Sinaj, L. Radenkovič (Beograd), Slavjanske narodnie zagovori in A. A. Turilov (Rusija), Pamjatniki drevneruskoj literaturi i pismenosti u južnih slavjan v 11-14 vv. (Problemi i perspektivi izučenija), in H.  Rothe (Nemčija), Zum Humanismus bei den Slaven. Stand und Aufgaben der Forschung (slednji le mimogrede), K. Palkovič (Slovaška), Cudzie imena v slovenčine a slovinčine, E. loan (Romunija), Information on culture of south Slavonic nations in printed work prefaces in the period of reformation    (1550-1585),    E.    Egeberg (Norveška), Narod i dinastiji u slavjanskih poetov baroku, R. Alexander (ZDA),Remarks in the Evolution of South Slavic Prosodic Systems, N. S. Šumada, O. O. Mikitenko (Kijev), Modifikaciji verbalnogo teksta v obrjadovom foljklori slovjan, L. Spasov (Makedonija), Makedonskite pasivni konstrukciji i njivnite ekvivalenti vopol-
102
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 2-3
ZAPISKI
skiot, srpskohrvatskiot, ruskiot i slovenečkiot jazik, Ichiro Ito (Japonska), Volkodlak i volčij pastuh - dva obščeslavjanskihfolkljornih motiva, svjazanih s kultom volka, E. Frimmova (Slovaška), Slavika v knižnomfonde v Univerzitetnej knižnici v Bratislave, M. Mamic (Hrvaška), Zajednički austroslavenski terminološki projekt (Juridisch-politische Terminologie) /in morda še kateri prispevek/.
Na kongresu so sodelovali slovenskim kolegom in javnosti znani tuji slavisti, npr. DionizDurišin (Slovaška), Osobitosti vyskumu slovanskych literatur ako medziliterarneho spoločenstva, O. N. Trubačev (Rusija), Drevnie Slavjane na Du-naje /Donavi/ (južnijflang), Eva Hajičova (Praga), Ambiguity, Homonymy, Neutralization and Vagueness, R. Neuhauser (Avstrija, predstojnik celovške slavistike), Entwicklugstendenzen der russischen Lyrik seit Beginn der PERESTROJKA, Mirek Cejka (Brno), Nektere aspekty gramatičke negace ve slovanskyh jazycich, Zuzana Topolinska (Poljska), Pozycja dialektologii wsrod dysciplin slawistycznych, A. P. Volkov (Ukrajina), Mazepa - tradicijnij obraz literatur evropejskogo regionu, Sergio Bonazza (Italija), Einige Aspekte der nationalen Wiedergeburt bei den Südslaven, Gerhard Neweklowsky (Celovec), Zur Sprache der Autobiographie von Do-sitej Obradović (1873); volkssprachliche und höhere Elemente, Manfred Jahnichen (Nemčija), Die frühe Jan Kollar - Vermittlung und Rezeption im deutschen Sprachgebeit, V. E. Gusev (Rusija), Foljklornij teatr slav jonskih narodov, I. Nyomarkay (Madžarska, predstojnik budimpeštanske slavistike), Die Lehnübersetzungen in den ungarischen sprachlichen Wechselbeziehungen, L. V. Kurkina (Rusija), Panonoslavjanskaja jazikovaja obščnost v sisteme dialektnih otoSenij praslavjanskogo jazi-ka, Keneth E. Naylor (ZDA), Language as Flag: The Slavs Use of Language as a Symbol of national Identity, in drugi.
Zanimivi pa so se mi zdeli tudi naslednji zgodovinsko ali drugače obarvani slavistični prispevki: R. A. Orr (Kanada), Slavo-Celtica, S. Wollman (Češka), Slovanske literatury v stredni Evrope, Ph. Maligoudis (Grčija), Die Slaven in Griechenland: zum status quaestionis, L. Marinova Laškova (Bolgarija), Principi na slavjans-koto kontrastivno i tipologičesko izsledvanje, I. Maier (Švedska), Einige Besonderheiten im Zu-
sammenhang mit schwedisch-russischer maschineller Übersetzung, Josip Bratulić (Hrvaška), Trnova i Požun (Bratislavo) i hrvatska knjigo 17. i 18. stoljeća, N. Taylor (Anglija), Cashubian Mytologies, Dimitrije Kalezić (Beograd), Po čemu je Konstantin - Kirilo filozof? /blagovestnik Ciril, O. V/, W. R. Veder (Nizozemska), Traces of Glagolitic in East Slavic Manuscripts, Milan Džurčinov (Makedonija), Makedonskata literatura vo kontekstot na bal-kanskata i jugoslovenskato zaednica, Mojmir Benža (Slovaška), Slovonsky etnologicky atlas, H. Birnbaum (ZDA), Where was the Center of the Moravian State?, P. P Ohrimenko, (Ukrajina), Tipi i osoblivosti mižslovjanskih literartur-nih vzajemin, J. Jurić Kappel (Avstrija), Die Stellung des bosnischen Psalters (1404) innerhalb derverwandten slavischen Texte,M. Babović (Cetinje), Njegoš i ruska književnost, M. Moravcova (Češka), Symboly ideje slovanstvi v procesu emancipace malych slovanskych narodu, M. S. Kameneckij (Rusija), Jugoslavo-sov-jetskije otnošenija v mežvojenij period.
Udeležba iz nekdanje Jugoslavije
Slavisti iz nekdanje Jugoslavije so bili v Bratislavi zastopani v velikem številu. Iz Zvezne Jugoslavije jih je prispelo okoli 80 (natančneje: 78); nosili so priponke Belehrad, Novi Sad, Priština, Titograd; hrvaških kolegov je bilo le nekoliko manj, znatno manj Makedoncev, Slovencev (4) in Bosancev (ki so prišli iz evropskih mest). Po protestu hrvaške skupine "slavistov" pri organizatorjih srečanja, ki so zahtevali, da naj "Srbe" naženejo, se je razvedelo, da se je "Zvezna Jugoslavija" uradno obrnila na slovaške organizatorje kongresa ter na Organizacijo združenih narodov in na njeno podorganizacijo za kulturo in znanost, UNESCO; uradno je nato prispelo tolmačenje sklepa o mednarodnem embargu proti sedanji Jugoslaviji, ki ne določa embarga za humanistične ustanove in organizacije /znanost, kultura, zdravstvo/, stike med posamezniki /promet zasebnih oseb/ ter komunikacijske storitve /pošta, telefon, itd/.
Drugi udeleženci kongresa so kolege iz nekdanje in sedanje Zvezne Jugoslavije, iz Hrvaške, Makedonije in Slovenije, sprejemali normalno, prijazno ali zadržano, večinoma z zaskrbljenostjo in obžalovanjem tragičnih usod in dogodkov
103
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št. 2-3
ZAPISKI
na Balkanu. Spraševali so za stare prijatelje, knjige in delo ter z začudenjem opazovali napeto in hladno ozračje, ki je nadomestilo nekoč značilno vedrino, glasnost in prisrčnost, pa tudi kolegialnost med njihovimi južnoslovanskimi znanci, kolegi in prijatelji.
Kakor koh že, prispevki hrvaških, makedonskih, bosenskih, črnogorskih in srbskih kolegov so bili številni in kakovostni. Tu naj naštejem le nekatere: Radoslav Katičič (Hrvaška - Avstrija oz. Dunaj), Baltički podaci uz rekonstrukciju tekstova jednoga praslavenskog obreda rodnosti, Dalibor Brozović (Hrvaška), O historijsko--poredbenim i tipološkim klasifikacijama slavenskih idioma, Blažo Ristovski (Makedonija), Periodizacija na makedonskiot literaturno-kul-turen razvitok, J. Jerković (Novi Sad), Dijalekatska osnovica i književni jezik (razvoj ekavske verzije standardnog jezika u drugoj polovini 19. veka). Dragana Mršević Radović (Beograd), Konotativni aspekt frazeoloških jedinica i nacionalna kultura, Miroslav Šicel (Hrvaška), Problemiperiodizacije hrvatske književnosti 19. stoljeća (s obzirom na ostale evropske književnosti), Z. Karanović (Novi Sad), Incest izmedju brata i sestre u baladama južno slovenskih naroda, Z. Babič (Hrvaška), Kriteriji odabira razlikovnih obilježja u slavenskim jezicima, Mijo Lončarič (Hrvaška), Odnos južnoslovanskih i zapadnoslavenskih jezika, posebno srednjoslo-vačkih i kajkavskih govora, Ante Stamač (Hrvaška), Alegorijski slojevi u Gundulićevu pjesništvu. Slobodan Ž. Marković (Beograd), Problemi proučavanja srpske književnosti izmedju dva svetska rata, Krešimir Nemec (Hrvaška), Postmodernizam i hrvatska književnost, Vladeta Vuković (Priština),/vo/ln(incpre-ma Vuku i Njegošu, I. Živančevič Sekeruš (Novi Sad), Književni raskol u ilirizmu i njegovi odjeci u slovenskom svetu, Josip Vončina (Hrvaška), Jezik renesansne hrvatske književnosti, Vladimir  Bovan  (Priština),   Ustupanje  usmene književnosti pred gradjanskom kulturom i pisanom književnošću, na primeru Srba na Kosovu i Metohiji u 20. veku, J. Užarević (Hrvaška), Teorija interpretacije (Zagrebački književno-znanstvenikrug), S. Damjanov (Novi Sad), Skrivena (slovenska) knjiga Pavićevog Hazarskog rečnika. Zlata Bojović (Beograd), Dubrovačko barokno epsko pesništvo o proslavljenim Slavenima svoga doba. Jelka Redžep (Novi Sad), Projekcija usmenog predanja u delima groga
Djordja Brankovića, Vaso Milinčević (Beograd), Istorija srpske književnosti Stojana Nova-kovića (1867-1871) - prva naučna sinteza celokupne srpske književnosti, Muhsin Rizvić (Bosna in Hercegovina), Smrt Smail-age Čen-gića u književnoj recepciji bosanskih Muslimana, Vesna Polovina (Beograd), Realizacija aspektualnog glagolskog značenja u diskursu, Radomir Ivanović (Novi Sad), Naučnost nauke o književnosti u kontekstu humanističkih nauka, D. Djuričkovič (Bosna in Hercegovina), Savre-meni roman u Bosni i Hercegovini izmedju tradicije i ideologije, Nikola Ivanišin (Hrvaška), Južni Slaveni u književnom stvaralaštvu Nikole Tommasea, Zvonko Kovač (Hrvaška), Južnoslavenske medjuknjiževne zajednice, Miodrag Sibinovič (Beograd), Slovenska uzajamnost i mesto poezije ruskog modernizma u srpskoj književnosti sredine 20. veka, Z. Halilovič (Bosna in Hercegovina), Bosanski jezik - jezik bo-sansko-hercegovačkih Muslimana (Bošnjaka), Mila Stojnic (Beograd), Uloga ruskih emigrantskih pisaca u književnom životu Zapada izmedju dva svetska rata, Jovan Delić (Novi Sad), Sin-tagmatski i paradigmatski princip ciklizacije novela Danila Kiša.
Slovenska udeležba
Organizacija kongresa je bila odlična. Večdnevni sestanek je bil delovne narave; začetni in sklepni del sta izzvenela slavnostno. Vsi so si iskreno prizadevali, da bi to ugledno srečanje potekalo na visoki intelektuakio-civilizacijski ravni ter da bi Bratislava udeležencem ostala v najboljšem spominu.
Posebno pozornost so gostitelji namenih maloštevilnim Slovencem. Iz nepredvidljivih razlogov so se osebni udeležbi na kongresu odpovedali F. Bemik, J. Čar, J. Pogačnik, B. Patemu, M. Orožen, B. Pogorelec, A. Skaza, J. Toporišič, A. Vidovič-Muha, Z. Zorko, A. Šivic--Dular, F. Jakopin in I. Grdina, tako da so bih izmed razmeroma številnih slovenskih referentov navzoči le Franc Zadravec, Aleksandra Der-ganc in Miran Hladnik, lektor slovaščine na ljubljanski Filozofski fakulteti Andrej Rozman in Vladimir Osolnik.
Akademik red. prof. dr. France Zadravec, član mednarodnega slavističnega komiteja, je imel številne stike in pogovore s slovaškimi in tujimi kolegi; zlasti zanimivi so bili pogovori na filo-
104
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39, 93/94, št. 2-3
ZAPISKI
zofski fakulteti bratislavske univerze z dekanom in predstojnikom katedre za slavistiko, kjer poučujejo tudi slovenščino, s kolegi, ki so pobegnili iz Sarajeva, s slovenisti z Dunaja, iz Szom-bathelya in iz Celovca, ter intervju na bratislavskem radiu; v njih so slovenska beseda, slavistika, organiziranost stroke, njeni dosežki, slavistični natisi ter problematika preučevanja jezika in književnosti v Sloveniji doživela stvarno predstavitev in širok odmev; ob menjavi mnenj in informacij pa je bilo podano tudi več predlogov, konkretno o menjavi vabil, gradiva, univerzitetnih predavateljev in študentov.
Naši sobesedniki so zavzeto spraševali po kolegih, dejavnosti in knjigah, po novih izkušnjah in univerzitetnih programih, znanstvenih ustanovah in študiju jezikov. Z zanimanjem in spoštovanjem so poslušali mnenja o naših slavističnih in političnih izkušnjah, skrbno prebirali razstavljeno knjižno bero, zlasti Slavistično revijo. Jezik in slovstvo, zbornike seminarjev slovenskega jezika, književnosti in kulture, Miklošičev zbornik, jezikovne priročnike in drugo.2
Pogledi slavistov na kongres
Množica udeležencev, prispevkov, prizorišč, sprememb in odpovedi je kljub prizadevanjem organizatorjev pripeljala do nepreglednosti dogajanja, do marsikaterega resnega ali komičnega zapleta: nekateri kolegi so mrzlično iskali kraj svojega ali kolegovega nastopa, svoje poslušalce in sobesednike; drugi pa so se srečali prav po naključju. Ob izrazih zadovoljstva s kongresom je bilo zato zadnje dni slišati tudi izraze nezadovoljstva, ki je naraslo do opaznih razsežnosti ob vprašanjih sklepa kongresa, strokovne bere večdnevnega shoda najuglednejših slavistov in določanja teme ter kraja naslednjega srečanja.
Ob vprašanjih nastajanja resnih, tudi finančnih zapletov v državah nekdanje Sovjetske zveze in Jugoslavije, ob dejstvu, da so se države slovanskega sveta, ki so bile pripravljene in zmožne organizirati svetovno slavistično srečanje, že zvrstile, so slavisti iz neslovanskih držav ponudili možnost, da bi 12. kongres čez pet let potekal v neslovanski državi (omenjeni sta bili Avstrija in Finska, na drugi strani pa Poljska); hkrati so predlagali, da bi določili osrednjo temo in tako presegli razpršenost strokovnega dogajanja.
Predloga sta povzročila razkol v vrstah udeležencev, tako iz slovanskih kot iz neslovanskih držav. Zlasti starejši so menili, da je kaj takšnega nezaslišano, nesprejemljivo, ter da morajo slavisti še naprej zborovati v nespremenjenem, spontanem ozračju in v slovanskih državah oz. njihovih prestolnicah ali univerzitetnih središčih. Našli so se tudi taki, ki so v pobudi videli politične in druge nečedne nakane Zahoda. Glas so povzdignili tudi tuji slavisti; nekateri so govorili celo o bojkotu, če bo ostalo po starem; slišati pa je bilo tudi mlajše sile, češ, če bo določena smiselna osrednja tema kongresa (in s tem popreproščena organizacija in delo), potem je pravzaprav vseeno, kje bo srečanje potekalo. Pomembnejše od imena države in kraja je, kaj bo kongres - ob družabnem in informativnem dogajanju - prispeval v skupno zakladnico slavistike oz. znanosti.
Izid prerekanja (mi) še ni znan, čeprav seje več sogovornikov ogrevalo za Poljsko in Krakow kot kraj naslednjega srečanja.
Vsekakor pa bo tudi ta častitljiva, stara ustanova slavističnega mednarodnega množičnega sodelovanja v novih razmerah prevzemala nove oblike delovanja ter prej ali pozneje obiskala nove pokrajine.
^ Slovenski del knjižne razstave je bil med najbolj obiskanimi, sicer pa obsežnejši od hrvaške, ukrajinske in srbske predstavitve skupaj; tudi po estetskem videzu so bili naši natisi primerljivi z domačimi, slovaškimi in češkimi izdelki. Večje število izvodov Slavistične revije z besedili slovenskih prispevkov in več starejših letnikov je bilo na voljo. ŠU so za med.
105
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 39,93/94, št 2-3