Sped. in abb. pest. II. gruppo Mataj GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.- VIDEM, 16.-30. SEPTEMBRA 1953. Leto IV. — Štev. 73 UREDNIŠTVO ln UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500,— lir, 6 mesečna 300.— lir. "Borite se še daije in širite plamen upora po vsej Beneški Sloveniji, da bo svobodna, to je vaša naloga". Marko Redelonghi narodni heroj Beneške Slovenije (To so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril ta narodni heroj, doma iz Zapotoka pri Podbonescu 5. maja 1944 ko je junaško padel v borbi proti nacifašističnemu okupatorju za svobodo naše zemlje.) w Se vedno potujčevalnice Na pragu novega šolskega leta pomislimo s skrbjo na tiste učence, ki bodo tokrat prvič stopili v šolo. To so komuj šestletni otroci, majhna in nedolžna bitja, ki se bodo morala truditi, da se naučijo pisati in čitati v nekem tujem jeziku, ki jim je bil doslej neznan in bodo morali poslušati lekcije učiteljev ki ne poznajo njihovega materinskega jezika. V duhu jih gledamo pred seboj. Zbrani v šolski učilnici se razgledujejo okrog sebe, začudeni, v strahu in v zadregi. Ne bo šlo tudi brez joka. V prvih dneh se bodo nekateri upirali, da bi hodili v šolo in mnoge matere bodo morale s silo peljati svoje otroke v šolo. Morajo storiti tako. Saj je zakon, ki tako veleva, če otrok ne bo redno obiskoval šole, bo treba plačati globo, to pa bi bilo še slabše. To je dejstvo, ki se ponavlja vsako jesen še nad 80 let. Dve celi generaciji sta prestopili v Beneški Sloveniji prvič šolski prag v takih razmerah. Dokler je vladal v Italiji fašizem, niso bili samo beneški Slovenci prisiljeni, da so obiskovali izključno italijanske šole. Tudi rojaki iz Slovenskega Primorja, Francozi iz Val d’Aoste in Nemci iz Južnega Tirola so bili deležni iste usode. Toda danes, ko je bil fašizem poražen in strt, moramo še vedno gledati take krivice pri nas, čeprav je nova italijanska demokracija priznala Francozom in Nemcem pravico do pouka v njihovem materinskem jeziku. Posledice takega postopka pri nas so očividne. Beneški Slovenci so zaradi tega tisti del slovenskega naroda, ki je kulturno najbolj zaostal. Tudi sedanji italijanski režim, kot vse vlade v preteklosti, ima edini cilj, da bi poitalijančil naše ljudstvo, čeprav v tej svoji nameri ni uspel v nad 80 letih, to je v dobi, ki gre od. leta 1866 pa do danes. Morda je današnja italijanska vlada še bolj v skrbeh kot prejšnje, kako bi pospešila ta raznarodovalni proces. Dokaz temu so otroški vrtci in jasli, ki rastejo kot gobe po vseh beneških vaseh in ki so jih zgradili celo vrsto, zlasti v zadnjih dveh letih. Drastični in nekulturni ukrepi, ki jih podvzemajo v šolah nekateri učitelji, kateri zahtevajo od otrok plačilo posebne kazni za vsako besedo izgovorjeno v materinskem jeziku, so tudi temu dokaz. To pa še ni vse. Tudi v cerkvi, kjer so se otroci pri učenju veronauka učili čitati in pisati v svojem jeziku, je prepovedana raba slovenščine. Na tem področju postapajo z nami slabše kot z afriškimi črnci. Več kot enkrat smo protestirali proti takemu ravnanju. Italijanske oblasti pa so bile vedno gluhe za naše zahteve in niso hotele odpreti našemu ljudstvu šol v njegovem jeziku. Naše politične organizacije so intervenirale celo pri mednarodnih organizacijah, kot je n. pr. UNESCO in zahtevale, da se spoštuje pravica svobodnega kulturnega razvoja našega naroda. Vse pa je ostalo le mrtva črka. Italijanska vlada je ostala brezbrižno velo pred jasnimi obtožbami pri OZN v 2rnevi, kjer so pred dvema mesecema razpravljali o človečanskih pravicah. Mi pa zaupamo v bodočnost. Prej ali slej bo morala zmagati pravica tudi za naš narod. Sola s poukom v materinščini je osnova za obstoj in razvoj vsakega naroda. Ml Slovenci v videmski pokrajini zahtevamo, da. se ne izpodkopava naš obstoj, ker ni nobenega zakona, ki bi dajal italijanski vladi pravico, da nas raznaroduje. . Poòprimo naš tisk V borbi, ki jo vodi naše ljudstvo za obrambo svojih narodnostnih pravic in za izboljšanje svojih gospodarskih pogojev, je eden izmed najbolj važnih pripomočkov naš tisk. Predvsem proti temu tisku je naperjena pri nas najhujša ofenziva naših nasprotnikov. Ta ofenziva gre v dve smeri: po eni strani skuša motiti furlansko javno mnenje in ga zavesti z najbolj nizkotnimi in prostaškimi obtožbami proti našemu narodu, hoteč s tem razbiti stoletne prijateljske vezi, ki obstojajo med obema narodo ma; po drugi strani pa terorizirajo naše ljudstvo z grožnjami in vsakovrstnim nasiljem, da bi v njem zadušili narodno zavest. Ce hočemo razumeti važnost, ki jo dajejo nasprotniki našemu gibanju in našemu tisku, je dovolj opozoriti na dejstvo, da stare italijanske nacionalistične klika trošijo vsako leto na stotine milijonov lir za vzdrževanje zloglasnega tri-kolorističnega gibanja in za finansiranje cele vrste listov in lističev, s katerimi hočejo zastrupiti naše ljudstvo. Poleg tega so tudi vse naše občinske uprave v rokah naših nasprotnikov in preko njih vršijo protidemokratični pritisk, s katerim hočejo ločiti naše ljudstvo od ostalega naroda in ubiti v njem narodno zavest. Proti poplavi takega strupenega tiska, proti nizkotnim spletkam sovražnikov našega ljudstva, imamo danes beneški Slovenci močno orožje: to orožje je »Matajur«. To naše glasilo je nastalo med težkimi borbami narodno-osvobodilne vojne in je postalo danes steber v obrambi za na- še narodnostne in gospodarske pravice. Samo preko njega lahko naše ljudstvo intervenira dovolj učinkovito v politični borbi, ki jo vodi že toliko let za priznanje najosnovnejših pravic in za svoj obstoj. Čeprav imamo proti sebi bojevite nasprotnike, ki imajo r.a razpolago neomejena sredstva, je našemu časopisu doslej uspelo, da se je povsod uveljavil. Danes so ga prisiljeni čitati celo naši najhujši nasprotniki in če se je v zadnjem času kaj napravilo v Beneški Sloveniji za olajšanje vsakdanjih težav našega ljudstva, je to izključna zasluga neprestanega razkrinkavanja, ki ga je vršil naš časopis preko svojih stolpcev. Drugače bi gotovo minilo še nadaljnjih 80 let predno bi vlada kaj podvzela za gradnjo tistih cest in vodovodov, ki so jih dovršili v zadnjih treh letih. Poleg ekonomskih, pa je naš list doprinesel še druge in bolj važne koristi. Se pred nekaj leti je bilo v Beneški Sloveniji okrog 90 odstotkov ljudi, ki niso znali čitati v svojem jeziku. Danes pa jih je zelo malo, ki bi tega ne znali in mladina se je že začela zabavati s tem, da je prijela v roke svinčnik in začela pisati članke, novele in pravce, ki nam jih pošilja vsak dan za objavo v našem listu. Zato lahko upravičeno trdimo, da služi »Matajur« našemu ljudstvu tudi kot abecednik. Pred nami so brez dvoma še težke žrtve, ki jih bomo morali doprinesti. Naši nasprotniki se poslužujejo vseh sredstev, da bi odvrnili naše ljudstvo od č.i-tanjà našega lista. Celo cerkvene oblasti se trudijo v tem pravcu. Dokaz za to je posebna izdaja tednika »Vita cattolica« za beneške Slovence. To je glasilo videmske nadškofijske pisarne, ki ga pošiljajo v velikih množinah v beneške vasi. Zato je potrebno, da vsi zavedni Slovenci pomagajo v tej borbi, da bo naš list postal vedno lepši in zanimivejši za svoje čitatelje. Proti sovražnikom, proti raznarodovalnim spletkam tako malo krščanske vlade v Rimu, bomo dvignili glas beneških Slovencev, da bo vedno močnejši in da ga bodo čuli po vseh naših vaseh in po vsem svetu. S prihodnjimi številkami bomo v našem listu začeli z objavo življenjepisa in fotografij naših padlih borcev za svobodo. To bo poglavje o junaštvu naših ljudi. S tako objavo bomo skušali popraviti težko pomanjkljivost v našem dosedanjem delu. Hočemo prikazati v večji meri prispevek našega ljudstva v borbi Prijavite sodniji protiustavne zahteve Izvedeli smo, da po nekaterih krajih Beneške Slovenije policijski agenti in orožniki prihajajo do naših ljudi in zahtevajo od njih, da jim povejo h kateri stranki ali politični organizaciji pripadajo, zlasti pa če so člani slovenskih političnih organizacij. Tako postopanje varnostnih organov je v popolnem nasprotju z določbami italijanske republiške ustave, pa čeprav delajo ti ljudje z dovoljenjem in ukazom svojih predstojnikov. Zato opozarjamo naše prijatelje m vse druge državljane, da je njihova dolžnost zoperstaviti se kakršnim koli zahtevam te vrste. Policijske agente, ki stavijo take zahteve je treba prijaviti sodniji zaradi kršitve ustavnih svoboščin. Sporgere denuncia contro le ingiunzioni anticostituzionali Ci risulta che in alcune Iccalita della Beneška Slovenija funzionari di PS e carabinieri si rivolgono a privati cittadini ingiungendo loro di comunicare a quale partito o organizzazione politica appartengono e particolarmente se sono membri di organizzazioni politiche slovene. Questa attività degli agenti cella forza pubblica è in netto contrasto con la Costituzione della Repubblica italiana, anche se autorizzata ed imposta dalle superiori autorità. Pertanto, si rende noto ai nostri simpatizzanti e a. tutti i cittadini che è loro dovere rifiutare qualsiasi ottemperanza ad ingiunzioni di questo genere e che i funzionari di Pubblica S curezza che compiono queste ingiunzioni devono essere denuncilai alla Magistratura per violazione delle libertà costituziora i 1 . ....ili IIM MIIHI'MIIH 111.IH IMlti. | lilll'M'I'l’l II 1ll!t>l!llllllllll|lll|lllllll|l|tl'llll|!MI|lllll|l|lll|.|!llflM!l !.. 111111111111 111 II| | | | III 111 II Naši padli borci za svobodo proti nacifašističnemu okupatorju, hočemo opozoriti javnost na naše junake, na junake Beneške Slovenije. S tem bomo pokazali našim takratnim in današnjim sovražnikom, kakšnega junaštva je zmožno naše ljudstvo. Spoznati pa jih moramo tudi mi sami, da bomo v novih borbah, ki nas čakajo za dosego naših narodnostnih pravic, bili vredni naših padlih borcev. Zato prosimo vse svojce, prijatelje, znance in tovariše iz borbe, ki so jim znani podatki o padlih junakih za svobodo, da nam pošljejo njihove fotografije, osebne podatke in njihov življenjepis. Vse skupaj pošljite na naslov : Redazione »Matajur«, via Mazzini 10 — Udine. V nedeljo 13. t. m. je imel predsednik vlade on. Pella ob priliki proslave »obrambe Rima« iz leta 1943 na Kapito-lu v Rimu govor, v katerem je predlagal naj bi se na vsem tržaške-m ozemlju izvedel plebiserit pri katerem naj bi se prebivalci odločili za izbiro med Italijo in Jugoslavijo. Plebiscit naj bi se izvedel po odstranitvi jugoslovanskih čet iz cone B. Glede tehnične izvedbe takega plebiscita je predlagal, naj bi bila sicli-cana v čim krajšem času posebna konferenca, ki bi se je udeležila ZDA, Anglija, Francija in obe zainteresirani državi, Jugoslavija in Italija. Dejal je tudi, da velesile nimajo danes preg seboj neke osamljene in premagane Italije, ampak držaco, ki je z njimi po vezana v atlantskem paktu in da rešitev tega problema predstavlja preizkusni kamen medsebojnega prijateljstva. PRI NAS IN PO SVETO PRIMANJKLJAJ ITALIJANSKE PLAČILNE BILANCE — Novi predsednik italijanske vlade Pella je med razpravo v senatu izjavil, da je primanjkljaj italijanske plačilne bilance v letu 1952 dosegel 530 milijonov dolarjev. Obračun za finančno leto 1952-53 je pokazal primanjkljaj 4r<3 milijard lir. Primanjkljaj je bil za 45 milijard višji kakor je bil proračun. ITALIJANSKO - BOLGARSKA TRGOVINSKA POGODBA — V Rimu so zaključili nov italijansko - bolgarski plačilni dogovor. Italija bo iz Bolgarije uvažala: pšenico, koruzo, ječmen, rž. sončnična iri oljnata semena, perutnino, krom, parjeno bukovino in tobak. Izvažala bo: tekstilne stroje, pisalne in šivalne stroje, kable in jeklene vrvi, kroglične ležaje, železo za armirani beton, cevi, električne aparate za domačo uporabo, razne snovi za izdelavo električnih žarnic, umetna vlakna, bombažno in volneno predivo, kenopeljne in lanene tkanine, barve, kemične proizvode, zdravila, strojila, esenčna olja, avtomobilske obroče, žveplo, limone, pomaranče in tobak. DIPLOMATI ZDA V EVROPI — V Luxenburgu se bodo v kratkem sestali ameriški veleposlaniki v SZ, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, Belgiji in Nizozemski, državni podtajnik za zunanja zadeve in visoki komisar v Zahodni Nemčiji, ameriški zastopniki v svetu Atlantskega pakta in v evropski skupnosti za premog in jeklo. Sestali se bodo tudi na Dunaju ameriški poslanik v Avstriji in diplomatski zastopnik v ČSR, Poljski in Rumuniji. Razgovori na diplomatskih sestankih se bodo nanašali na ameriško politiko v Zahodni Evropi ZA 2RTVE POTRESA NA GRŠKEM — Svetovna zdravstvena organizacija ZN je določila 25.000 dolarjev za načrt pomoči žrtvam potresa na Grškem. POLOVICA PREBIVALCEV SVETA OBČUTI POMANJKANJE HRANE — Organizacija za kmetijstvo in prehrano »FAO« je v svojem poročilu Objavila, da polovico prebivalstva sveta občuti pomanjkanje hrane. MEDNARODNI KONGRES V MILANU — Od 28. septembra do 3. oktobra se bo vršil v Milanu 4. mednarodni kongres za svilarstvo, katerega se bodo udeležili zastopniki iz 14 držav. AMERIŠKI DELAVCI ZA ITALIJANSKE SIROTE — Zveza ameriških oblačilnih delavcev, ki je včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij, je nakazala 100 tisoč dolarjev »Italijanskim otroškim mestom« kot pomoč pri «habilitiranju v drugi vojni osirotele mladine. To je že četrti znesek, ki ga je nakazala navedena zveza v ta namen. BREZPOSELNOST V AVSTRIJI ZMANJŠALA — V juniju se je število brezposelnih v Avstriji skrčilo za 13.600, ker so v tem času pričeli mnego gradbenih del. ||||IIIIIIIIII!IIIII1IIIIIHII:I ■!litilil>lililil!lililiiilililii:i|i|i| iii.iiii.i llil.'lililil'lililil.lilii:! l.li|i|i|!lill.lil!l.l:l ■li|ii!iiiiii:i’iii:i:i;i iiii|'iiiiiililil;i:l!l>lilil:lililill!|!l!i:iilii:iililililii:i!lilii:iilililililia!i:i:iil!lilti:i!i:i!lil:iiiilililililililililililii:iiiiiililillliniin Šolstvo v Beneški Sloveniji / m Stran 2 REZIJA Za pospešitev turizma Pretekli teden so postavili na nekatera križišča table, da kažejo v katero vas pelje cesta. To delo je bilo zelo potrebno, kajti kakor znano, je naša dolina turistični kraj in izletniki so bili vedno v zadregi kadar so prišli na kakšno križišče, ker niso vedeli po kateri cesti naj bi krenili, da bi prišli v namenjeni kraj. Te table bi pa morale biti seveda bolj popolne, da bi bili tujci zadovoljni, na primer na križišču »Tigo« bi bilo treba označiti, da vodi od tu cesta tudi v Liš-kjače, v Njivo in Osojane. Konzorcij za vzdrževanje cest je poskrbel, da so se zadnje čase popravile tudi nekatere ceste in je tudi že pripravljen pesek za posuti ceste. Pri tem delu je zaposlenih več delavcev. SEČNJA GOZDA V ČRNEM POTOKU V občinskem gozdu Cmi potok so te eni pričeli z zaznamovanjem dreves, ki jih bodo posekali. Kakor pravijo bodo posekali okrog 10 tisoč presežnih metrov bukovih drv in tisoč kubičnih metrov gradbenega lesa. Pomladi bo šla sečnja omenjenega gozda na dražbo in bo prodana tistemu, ki bo nudil najboljše pogoje. Občinska bilanca, ki je zelo pasivna, si bo mogla tako znatno pomagati, vrsta brezposelnih delavcev pa bo dobila delo. DELA NA PLANINI KOT Pretekli teden so pričeli popravljati planina Kot, kamor gonijo naši ljudje v poletnih mesecih past živino. Delo je prevzela delavska zadruga iz Alesso v Karniji in bo verjetno končano prihodnjo pomlad. Ureditev te planine je za naše ljudi velikega pomena, ker bodo mogli odslej pošiljati na pašo znatno večje število živine. Otvoritev materinske šole ONAIR v Osojanih Pretekli teden so se po dolgih počitnicah v naši vasi zopet odprla vrata materinske šole ONAIR. Letos je vpisanih v to šolo kar 43 predšolskih otrok, ótarsi so sicer zadovoljni, da bodo odslej lahko bolj brezskrbno opravljali svoja dela, ker so otroci na varnem, a po drugi strani jih tare spoznanje, da se bodo njihovi malčki odtujili sladki materini besedi. Dobro vedo, da so oblasti ustanovile to šolo ne zato, da bi olajšali breme staršev, ampak da bi s tem pripravili pot za nadaljnje raznarodovanje. Mi Rezijani se zavedamo tega in zato se bomo še boli odločno borili za dosego šol v materinem jeziku, ki je prvi predpogoj, da ohranimo dediščino naših prendikov katero smo dolžni čuvati in braniti. CESTNA NESREČA V RAVENCI Zaradi obilega peska, ki je nasut na cesti, ki vodi v Ravenco je prišlo pretekli teden do cestne nesreče, ki bi imela lahko hujše posledice. Gospod Butulo Dante, ki se je peljal s svojim prijateljem na zadnjem sedežu motorja je namreč na nekem ovinku zaradi peska odletel s sedeža na tla in se močno ranil v čelo. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. NAPELJAVA TELEFONA V STOLBICI Končno se nam bo vendarle izpoinna davna želja, da bo naša vas dobila telefon. Prav v teh dneh je povedal naš župan, da so mu si>oročili iz Vidma, da bodo v drugi polovici tega meseca pričeli z napeljavo telefona v naši vasi. Upamo, da bodo prihodnje leto napeljali telefon tudi v ostale vasi naše doline. OBČINSKA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Zvedeli smo, da je sedanji začasni zdravnik g. dr. Giovanni de Cesare dobil natečaj in tako postal naš občinski zdravnik. Mi smo zelo veseli tega imenovanja kajti dr. de Cesare je zelo priljubljen med našim ljudstvom in je marsikomu rešil življenje. Želimo mu, da bi se tudi v nadalje počutil dobro med nami. * * * Naznanjamo, da je sedanja babica gospa Argentina De Campo vdova Bufolo dobila natečaj za novo službeno mesto v Caneva di Sacile. Na njeno mesto je občinska uprava imenovala začasno babico g. Terezino Cusina iz Treppo Gornico. KRAVA SE JE UBILA Bratje Madotto iz Osojan so utrpeli znatno škodo, ker se jim je ponesrečila krava. Krava je padla v prepad v gorah ln sicer v kraju Niščič. Žival je bila vredna okrog 100 tisoč lir. FOJDA Zgraditeu kamunskih ejest Ministerstvo za djelo je dodelilo našemu kamunu 4 milijone lir za zgradit ejeste, ki boju vezale gorske vasi z dolino. Djelo bo preuzel kamunski pogo-zdovalni center an djeluci boju plačani kot ponavadi: 500 lir tisti, ki njeso poročeni, 600 lir tisti, ki so poročeni. POPRAŠEVANJE DJELUCEU ZA FRANCIJO 50 djeluceu iz našega kamuna je blo zbranih od francoske komisije za jih poslat na djelo u Francijo. Djelouri kontrat pravijo, de je dobar, ker usak djeluc bo zaslužu po 40 taužent francoskih frankou (60 taužent lir) na mjesac. Poleg tega boju imjeli tud družinske doklade (assegni famigliari) takuo kot jih imajo francoski djeluci. Djeluci boju zapustil domuove parve dni otuberja. AHTEN Seja kamunskega konsejà Pretekli četartak se je zbrau u Ahtne nas kamunski konsej, ki je med drugim tuole razpravljou an skleniu: določil’ so zemljišče na katjerim boju nardili dje-lousko hišo INA-casa; imenoval so nove revizorje za račune (revisori dei conti) za ljeto 1953-54; prispevek za napeljat telefon u Rekluž, ki znaša en milijon lir; imenovanje nove komisije za votacjoni kamunal. MALINA — Na zadnjim kamunskim konseju so sklenil, de boju kupil kos zemlje za povečat naš semetjerih. Tuo je bluo rjes potrjebno, zak’ zadnje ljeta njesmo vjedli kam pokopavat naše mrliče, ker je te stari semetjerih preveč napounjen. SUBID — Kamun je dau za popravit ejesto, ki pelje u našo vas nekej cementa an zatuo se troštamo, de u kratkem bo naša ejesta popravjena. Potrjebno bi bluo tud, de se potrosi po njej tud kej pjeska, zak na je usa razrita. Kar so italijanske oblasti odločile, de se razpusti enkratni šempeterski okraj (distretto), je naš kamun utarpeu veliko gospodarsko škodo. Do takrat so imjeli u Sv. Petru sedež usi okrajni oficihi an naša vas je bla zatuo središče kamor je zahajalo an se zbjeralo slovensko ljudstvo useh osmih kamunou Slovenščine. Iz tega muore usak človek za-stopit kaj gospodarskih koristi je imjela naša vas. Jasno je, de so razpustili naš okraj zatuo, de so uničili en slovenski okraj, de bi ga potlé buj lahko raznarodil. U tjem pogledu se jim sevjede nje posrečilo, občutil pa smo veliko gospodarsko krizo. Oštarije an butjehe so na primer občutile veliko škodo, ker uso tar-govino an promet je potlé potegnu nase Čedad, kamor so priključil useh osam kamunou enkratnega šempeterskega o-kraja. Donds, ko so se cajti spremenili an vidimo možnost, de lahko zahtevamo, de se nam povarnejo stare upraune juris-dikeije, bi bluo prou, de bi se u Sv. Petru ustanovil tak akcijski odbor (Comitato d’azione), ki bi nardiu use potrjeb-ne korake za prit do naših ciljeu. Sigurni smo, de bi naši ljudje tisto iniciativo usi sparjel, ker jim nje prou, de muorejo bit odvisni od Čedada, ki je deleč od Sv. Petra 7 kilometrou an tam se tud guori u jeziku, ki nje naš. Na tisto iniciativo bi imjele dužnost pristat najparvo naše komunske uprave, a ker vjemo u kajšnih rokàh so, ne muoremo od njih bogvje kulko pričakovat. Naši sedanji kamunski poglavarji so sljepo orodje u rokàh demokracije kii-stijane, ki se na uso viže trudi, de bi raz-kosila uprauno enotnost naših dolin z na-mjenom, de bi jih buj lahko raznarodil. Povarh tega vjemo, de se je pred ne-dougim cajtom mislilo ustanovit u Sv. Petru »Skupnost« (Comunità), ki bi združevala use naše kamune, kakor na primer u Karniji »Comunità Camica«, ki ima svoj sedež u Toimeču an združuje use karnijske kamune. Ideja je dobra, a trjeba je mislit, de se muora prej »MATAJUR« -------- IZ NAŠIH VASI TAJPANA Pred ljeti vasi našega kumuna njeso be use povezane z raunino s korjero. Kor jera ne t aboto vozila koj od Debeleža naprej. Potém, progres an nou držauni kunfin so situacion spremenili an korje-ra ne začela veziti do Tipane an Platišč. Ma o ostaja simpri Prosnid uón ve-sječen. Prosničani no njemajo majedne-ga sredstva, ki o jih veži z našim kumu- GORJANI nom. Oni no muorejo simpri se obarniti pruot Ahtnu s katjerim so povezani s ejesto. Zatuo ljepo to bi tjelo beti, ki korjera na začni voziti do »Ponte Vittorio« od koder so Prosničani oddaljeni komaj četart ure hoda. Ce to bi se tuole organiziralo, težnje po odcepitvi iz tipanske-ga kumuna Prcsničanou ne bi tjele zmajšati. Potém naj bi naš kumun za-čeu se interesirati za zgraditeu ejeste od Prosnida do »Ponte Vittorio«, saj na je že na pou nareta. Takoviš use na- lmjeti povarnjen enkratni šempeterski okraj. O ustanovitvi »Skupnosti« nedi-ških kamunou je pre nedougim pisu tud lokalni žornal u italijanskim jeziku »Paesi tuoi« an pokazu kajšne koristi bi se imjelo od tega. Zatuo je potrjebno, de se začne dje-lat za prit do tistega cilja. Sadà se zdi, de boju rešil tud uprašanje furlanske avtonomije an zatuo bi muorli profitje-rat tud mi, de hi ob tej priliki paršli do tistega, de se u furlanski daželni Statut urine tud uprašanje samostojnosti slovenskega šempeterskega okraja takuo kot je bluo pod enkratno Beneško republiko. Ne smijemo pozabit, de usi naši ljudje želijo talco uprauno samostojnost, zatuo bi bluo prou, de se začne djelat za prit do nje. TEČAJ ZA STENODATILOGRAFIJO Na pobudo direkcije šuol an strokou-nih an kulturnih tečajou se bo u kratkem začeu par nas tečaj (corso) za stenografijo, datilografijo an radžonerijo. Tečaj se bo varšiu u popoudanskih an večernih urah, upisovanje bo do 25 se-temberja na kamunu u predpoudanskih urah. ODKRILI SO OROŽJE U A2LI Kar sq djeluci popravljali muost, Iti pelje blizu naše vasi čez Aborno, so ušafali pod muostom lepuo zakrito veliko orožja an municije. Use je bluo še u doDrim stanju, kar kaže, de nje bluo dougo cajta skrito. Ljudje pravijo, de tuo so višno skril teroristični banditi, ki se še nahajajo u naši da želi. O stvari sc bli informirani karabinerji, ki so potlé use tuo odpeljali. To nje parvi slučaj, de se ušafa par nas orožje an municijo. Nje dougo od tuod, de so ušafal še več orožja u Tar-četu an u Oborčah. Karabinerji bi muor-li nardit preiskavo po useh vaseh, ker je znano, de jih je dosti, de imajo še crožje an ga daržijo skritega na odpar-tem. S tjem bi se varnilo naši daželi mir an bi se preprečile tud nesreče, ki so takuo pogoste posebno med otroci, ki neprevidno runajo z ušafanim orožjem. še vasi no bi tjele beti med njemi povezane s ciesto an s korjero. Prosničani no če sirtipri mjeti buj bliz Tipano koj Ahten an kar na bo ta ejesta nareta, korjera na éé morjeti brez težau voziti usaki dan namjesto trikrat po tjedne tej anjelé. To se kapi, ki za take reči no muorejo se interesirati še judje, zak brez lijih pomoči to ne bo morló maj neč narditi. Na može, ki ve marnò ta na ku-mune ne moremo dosti čakati, saj ve vidimo kuo no djelajo an kuo so nardili tu osam ljet. Dan jasen dokaz to je še te, ki nieso maj se interesali za narditi dan kilometer ejeste u Prosnide. TORJAN Za nadaljevanje gradnje vodovoda Za nadaljevat z djelom za gradnjo novega kamunskega vodovoda, je naš šindik dau vjedit, de ejesta, ki pelje od Landarska jama postaja usak dan buj zanimiva. Pred kratkim je paršla iz Vidma skupina jamarjeu an so raziskoval dougo cajta notranjost jame. Kakih 400 metru globoko so odkril en krasen salon velik kakih dvajset metru djametra. Ce-glih so bli jamarji zlo dobro opremljeni so povjedal, de je bluo djelo zlo težkuo ker je notar use pouno vode. Jama ie bla že večkrat raziskovana, a je njeso še uso odkril, ker tisto djelo zahteva dosti truda an tud sredstou. Naš kamun, sadà ki vje, de se posjerode na okuoli za tisto jamo zanimajo, bi se muoru tud on zanimat zanjo an nardit veliko reklamo, ker takuo bi hodil h nam izletniki an nam dal komerčje. CRNI VRH — Videmska prefektura se je zanimala za dogodke, ki so se par nas prepetili pretekli mjesac zavoj željezne niti, ki so naše ženč presjekle an je sklenila de naj pride u skupno upravo usjem domačinom. U tistim cajtu je nardila potrjebne korake u Rim par go-vernu za de bi hitro začel djelat ejesto. Ce ne bo ovir, pravijo, de u kratkem cajtu se bo začela njena gradnja. BRDO Ležišča premoga u našim kamunu no bi muorli beti šfrutani Usjem to je že znano, ki tu Terski dolini, posebno pod Muškim gorovjem, so ležišča premoga (čarbona). Dan bót te ba neka dita, ki ne nardila provine an obrjetla premog an judje so mjeli veliko šparančo, ki no odperita no minjero. Ma dita, ki ne mjela uso dobro uójo za to djelo nesti do koncà, ne muorla use zapustiti, zavoj tega, ki governo o nje tóu priti ji inkuintri. Potém u se nje več majedan interesóu an use te zaspalo. Naš kumun, če no mu zarjes stoje par sarcu interesi judi, o bi muoru preuzeti kompit za te raziskovanja, zak ležišča premoga no u resnici obstojajo. Kar to se vidi, ki autoritat na nejče se za majedno rječ za nas se interesati, marnò sami preuzeti djelo. SOVODNJF Za ejesto u Mašerah Pred kratkem je governo dau 1.800.000 lir za nardit ejesto, ki bi peljala u Mašera. Cjesta je zarjes petrjebna, saj jo naši ljudje čakajo že desetletja a do donàs je nimar ostalo par objubah. Sadà pa, ki so dal sude za nardit parvi kos ejeste, so nastali prepiri med ljudstvom, ker eni bi tjeli, de bi peljala ejesta u Mašere skuoz Ceplatišče, ta drugi pa de bi šla ejesta skuoz Jeronišče. Zavoj tjeh prepirou se začetek djela zavlačuje an tuo gre use u škodo ljudi samih iz Mašer. Prod bi bluo, de bi šla ejesta skuoz Jeronišče, ker takuo bi ble povezane z dolino tud vasi Duš an Jelina, ki so brez nje. Ce bo šla ejesta skuoz Ceplatišče sevje de tiste dve vasi ne boju imje- ------------------------------Štev. 73 Skril do zaselka Zamparuti, bo zaperta od 20. tega rcjesca do približno polovice mjesca oktobra. Za tist cajt nobedan voz ali auto ne bo mogu vozit u tistim kraju. Troštajo se, de bo kamunski vodovod, ki ga djelajo že od ljeta 1949 končan ljetos tekom decembra. PREŠTINT — Dne 20. tega mjesca smo imjeli u r.aši vasi velik senjen. Ob tej priliki je paršti h nam tud videmski škof, ki je žegnu nou zvon, ki smo ga ljetos kupil. Ta dan smo imjeli tud sre-čolou (pesca di beneficenza), ki jo je naša fara organizirala za plačat stroške za popravilo ejerkvenih orgel (organo). Tjedan prej ie bla nareta velika propaganda za ta praznik, a slaba ura, ki je bla ta dan nie dala dobrih uspehou praznika. GORJANI ZA POPRAVLJENJE CJEST Pretekli tjedan so našemu kumunu dodelili 2,211.000 lir za popravljanje ejest, ki so u slabim stanju. Djelo to če beti uzeto oré od djelounega centra. Poročeni djelouci no če mjeti 600 lir po dne, neporočeni pa 500 lir. Najbuj bizunjo za dobre ejeste u rnà Flipan an zatuo šperajmo, ki naš kumun u začni djelati to ejesto najparvo. idarske m le še ejeste an bogve kedaj jim jo beju »ardii, ker so tiste male vasice an precej u zakotnim kraju. ZA RAZVOJ TURIZMA Zadnja ljeta je paršlo na Matajur več juških ljudi na izlet, poljete u hladno sjenco, pozim pa se smučat. Ker jih je bluo ljetos več kot druga ljeta, mislimo, de jih bo nimar več an zatuo je trjeba gledat, de se nardi kej kar bo še buj potegnilo ljudi. Ker je Matajur edan narljeuših kra-jou u bližini Vidma, Gorice an Trsta za se smučat, bi dosti pomagalo, če bi se zgradiu kajšen hotel ali planinska koča (Rifugio Alpino). Naše gostilne ne muo-rejv sprejet goste za spanje an tud jim ne nudijo dobre postrežbe. Zainteresirani bi lahko zaprosil za po-muoč par gradnji hotelou al podobnih ustanou par »Ente Economia Montana« an »Ente Provinciale Turismo«, saj je znano, de governo pride u takih primje-rih na pomuoč. GRMEK Dva otroka hudo ranjena od bombe Pretekli tjedap ko sta šla brata Krajnik, eden star 10 ljet an drugi šest, po drva u bližnji gozd, sta zagledala u enem garmu ročno bombo. Ker njesta vjedala kaj je tuo sta jo pobrala an se z njo začela igrat. Bomba, ki je hitro eksplodirala je oba puobča močno ranila. De-setljetni Pio je dobiu hude poškodbe u trebuhu an mu je odneslo parste obeh rok, šestljetni Jožef pa je biu lažje ranjen po usem telesu. Na kraj nesreče so hitro paršli ljudje an karabinerji, ki so poskarbjel, de so ponesrečene otroke peljal u čedadski špi-tau. Stanje Pia je zlo resno, dočim se bo muoru Jožef zdraviti mjesac dni. DREKA Umrù je na pogrebu svojega parjatelja Kar je šii Krajnik Jožef, star 83 ljet, iz Krasa pri Dreki, na pogreb svojega vaščana, ki je biu njegou velik parjatelj, mu je bluo takuo hudo za renkim, de je u ejerkvi med pogrebnimi funkejami, od žalosti umni. Ljudje, ki so bli u ejerkvi so sparva mislil, de je starčku postalo slabo an so klicali zdraunika, ki je ugotoviu, de jo umni za sarčno kap, ki mu je najbrže paršla zavoj žalosti. Sečnja gozda na prodaji za Kolovratom Zvjedii smo, de je na prodaji sečnja gozda, ki je za Kolovratom an ki je last kaumnou Jugoslavijo, ki mejijo z Dre-ko. Takuo tud ljetošnjo zimo boju tam sjekli daxvà kot lansko ljeto. Pru bi bluo, de bi kajšen naših do-mačinou tuo kupiu, takuo bi imjel dosti naših djeluceu djelo. Se bujš bi bluo, če bi se naši djeluci združil u eno imperativo an sami preuzel sečnjo tistega gozda. Takuo bi dosti vič zaslužil. SV. PETER SLOVENOV Uprašanje šempeterskega okraja PODBONESEC Baiiskorai L Štev. 73 »MATAJUR« Stran 3 Kakuo se sušijo zajčje kože Kar se zajca ubije an odere, je trjeba s kože pobrat tud’ mast. Tisto djeio je trjeba nardit kadar je še koža frišna ar. je narbuojš, de nucate gorak nuož al Pa de tuo djelate z rokami. Nekatjeri par nas kožo napounejo s slamo an jo takuo sušijo. Tuo nje pni, ker se koža previč stisne, naguba an zaviha na robovih. Ker nie zadost nategnjena tud rada gnije, posebno tam, kjer se je darži kaj šen košček mesa al masti. Pni je, de se kožo natakne na daščico. Nardi se takuo, de ie dlaka znotraj. Par nategovanju je trjeba gledat, de se ne nar-dijo gube, ker tam rada dlaka proč pada kar je suha. Kožo pa lahko tud prerježete po trebuhu an jo potlé napnete na dasko z dlako na znotraj. Zabiti jo je trjeba na robovih z žebli potlé pa kožo malo uzdig-nit, de bo paršii ajar tud spuodaj, de se takuo buj hitro suši. Napete kože obješite na zračen, vetroven prastor, ki je zavarovan od sonca. Ge jih buoste dal sušit na podstrešje (čašt) muorate gledat, de jih ne pojedo biiši al podgane. Kožo se ne smije sušit blizu ognja, ker ratajo tarde an njeso Vič dobre. Na zraku (ajarju) se kože posušijo u treh do štjerih dneh. Vjedit muorate tud, de pitani zajci Ujemajo goste dlake, ker so preveč debeli an se zavoj debelosti nimar skubi-jo. Tisti, ki redijo zajce zavoj kože jih »atuo ne smijejo fuctrat s takimi rečmi, ki debelijo. U jeseni naj se zajce večkrat pokar-tači po dlaki (dobra je tista krtača, ki se jo nuca za konje), de spade proč Pvartva dlaka an de se masjera koža. Narbuojše kože za strojit so jesenske an timske. ZA NAŠE DELO Hljeu an živina u jeseni Gonite živino past buj dougo ca j ta ki muorete dok so ljepi dnevi. Hljeu mj bo nimar čist an zračen. Kadar muora živina ostat u hljevu, ji muorate dajat več ku muorete zelenega fuotra, de se takuo špara s senom za zimske mjesce. Od cajta do cajta dižinfetirajte hljeu pruot raznim boljeznim an mrčesu (bou-he, uši, komarji, muhe itd.). Dobri di-žinfetanti so vodna raztopina modre ga-lica (solfata di rame) 2 do 3% al pa navadna soda 5%. Tisti raztopini par-miešajte še 1% DDT raztopljivega preparata. S tjem dižinfetantom špricajte ves hljeu z navadno pumpo za vinjike špricat. Stare praseta fuotrajte z ostanki krompirja, z bjetulo, z djeteljo an drugo zelenjavo. Tistemu fuotru parrnješajte malo sjerkove moke al pa olnatih tro- pin. Prasetam an tud drugi živini ne pozabite parmješat fuotru klajnega jap-na an drugih mineralnih soli. Kadar kupujete otrobe, moko an drug redilen fuotar gledejte, de njeso tiste reči po-kuarjene, ker živini lahko nardijo več škode kot dobro. useglih kajšen fuotrat živino s krompir-jeuko, naj jo prej dobro posuši, a ne na tleh, ker se razvije gniloba an ta škoduje živini. Ce fuotrate s prou posušeno krompirjeuko, jo muorate prej dobro zrjezat an je ne dat usaki kravi več kot 4 do 5 kil na dan. Krompirjeuko na katjeri je biu koloradski hrošč (dorifora) an ki ste jo škropil ne smijete dajat živini, ker je za fuotar strupena. Krompirjevo listje kot fuotar Krompirjevi listi an zelena stebla njeso prou dobra za fuotar, a dostikrat ga kmetje useglih dajejo živini. Krompir-jeuka nje škodljiva, če se listi še lepuo zeleni, kar pa proč padajo je buojš jih ne dajat živini, ker je težka za prebavit an ima u sebi tud strupene snovi, če se daje kravi več kot deset kil krompirjeu-ke na dan, njema dosti mljeka. če misli Vino v Ameriki V ZDA (Združenih državah Amerike) pijejo danes mnogo več vina kot pred zadnjo svetovno vojno. To je posledica dejstva, da je bilo mnogo ameriških vojakov v Evropi, kjer so vino okusili. Ko so se vrnili domov se niso odrekli navad, katerih so se navzeli v Evropi. Ker je domača proizvodnja vina neznatna, je začel v zadnjih letih naraščati uvoz evropskega vina. V ZDA pripravljajo vse znane evropske znamke vin. Tako dobiš ameriškega Tokajca, Chianti, ameriškega burgunca, Porto in celo šampanjca, a ta vina niso niti v sorodu z enakoimenskimi evropskimi znamkami. iiiiiiiiinii!i’iii!i!iiliiii!iiiiiiiii!iiiiiiiiii!ii]i:i:iiiiii lili li l'iiiiiiiiiiMiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiinii'iiniiii'i riiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiilililililiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiMiiimiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRGATEV Bliža se targateu (bandima) an zatuo je zadnji cajt, de se očistijo sodi an drugo orodje. Trjeba je tud dizinfetirat kij et. Usjem je znano, de se vino rado nauzame duha an savorja od reči, ki pridejo u dotik, zatuo je trjeba gledat, de je use čisto. U parvi varsti je trjeba gledat, de so sodi čisti, tuo se pravi, de ne smijejo imjeti nobednega duha an nobedr.e stare čarne krošte, ker vino potegne nase tud barvo. Kako se perejo sodi Natočite u sod za eno desetino prasto-ta marzie vode an varžite notar malo drobnih kamančkou, ga zaprite, potlé pa vajajte sod sadà na eno an potle na i'blllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll II lil i l,|:lil:l lllllllJUil'l ■•lllllll!llll|[|llllllll!lllllllll!lllllil!l!lllllllll!lllll!l!|llll.l'|l|llllll>l:lllllllll!liailllllll!lll;lll!(llll!lll!l!l!l!lll Bruceloza ali Bang-ova boljezen par živini Tuo je tista kužna boljezen, ki stor, he krave povaržejo, kar so 6 do 8 mje-tcu breje. Zdrave krave ušafajo tisto boljezen Pon a v ad če jedo okužen (infetan) fuotar ali če grejo h bounemu juncu. In-^Ubacija (cajt od infekcije dok se par-kaže boljezen) je od 14 do 180 dni. Par-vi znak boljezni je visoka temperatura šn povarženje. Bacili, ki storijo pourejčt *0 u maternici an u teletu samem, če 'hava povarže zguoda, je telé martvo, pa povarže u zadnjih tjednih brejo-8U se rodi telé živo, a pogine čez par 'Ini. Ce se taka krava hitro otrjebi od Posteljice (placenta) iz maternice ponar vad ozdravi, a kar je breja spet povar-^e- Dostikrat pa pride, de se uname (in- flamà) maternica an zatuo ostanejo krave jalove an so kliconosne, tuo se pravi, de okužujejo zdrave krave an tud ljudi. Bruceloza djela par živini zlo veliko škodo an ker tisto boljezen ušafajo tud ljudje je u nagobarnosti tud ljudsko zdravje. Ljudje dobijo tisto boljezen, če jedo sjerouo (surovo) mljeko bounih krau, živinorejci pa par djelu, posebno če imajo ranjene roké. Ljudje, ki dobijo Bangovo boljezen so trudni, zaspani, jih boli glava an trese mraz an ne ozdravijo hitro. Usak živinorejec muora tako boljezen denunci at an jo muora zdravit veterinar, ki bo dau tud usa pojasnila za zdravjenje an potrjebne ukrepe za omejit boljezen. drugo dnó. Potlé odlite vodo an nalite drugo an tuo djelajte tekaj cajta, de to voda popounoma čista an brez nobednega savorja (okusa), če je pa biu sod dougo cajta prazan an je biu tud večkrat žveplan, ga je trjeba umivat z vrelo vodo, katjeri se zmješa malo sode al navadne soli. Kar buosta spustil vodo iz soda, ta muora bit še gorka. če mislite sod od čarnega vina nucat sadà za bjelo vino ga muorate umivat tekaj cajta z vrelo vodo an sodo, dok ne bo voda čista. Ce pa se ne muore pru dobro umit sod od čarnega vina, je trjeba uzet von dnó an ga dobro dargnit s kartačo an vrelo vodo u katjeri je soda. Potlé naj se umije sod še z marzio vodo. Tud če je sod plesniu, je trjeba uzet von dnó an ga dobro dargnit. Če je pa plesr.oba ratale že siva al zelena je trjeba uso plesnobo odpravit s strugalom (raspa) ali z obličem (pialla). Sod u katjerem je biu kis (ažtjd) nje dober za vino, ker bi pastaio kislo. Trjeba je dobro očistit s sodo an vrelo vodo tud mlin za grozduje ml j et, stiskalnico an use posuode, ki pridejo u dotik z moštom. Željezne parti je trjeba namazat z lakom (vernice), če pa tistega njemate, proč spravite samo arjo an namažite tiste kraje z navadnim jedilnim oljem. Kedaj je pravi cajt trgatve? Nekatjeri kmeti imajo navado, de začno targat grozduje že od več ljet na fi-sirani dan, pa naj bo grozduje zdrjelo al ne. Tuo nje prou. Zguoda je trjeba po-targat grozduje samo tam, kjer je bla tuča al kajšna boljezen, drugo grozduje pa šele takrat kadar ima u sebi zadost cukerja. Vina, ki imajo u sebi preveč kisline an premal cukerja njeso dobra an se tud hitro pokuarijo. Zatuo je trjeba pred targatvijo zmjerit odstuotek cukerja an takuo se lahko tud zračuna kulk alkohola to imjelo vino. Nasvjeti za trgatev Grozduje se ne smije targat kar je še rosa an tud ne u dažeunih dneh. Med targatvijo je trjeba ločit zdravo an zdrjelo grozduje od nezdrjelega an gnilega. Slabo grozduje je trjeba posebej predjelat za vino. Grozduje potargano ne smije čakat, trjeba ga je hitro stisnit. Čarno grozduje je trjeba zlo dobro stiskat, de bo imjelo vino ljep ko-lor an ga je trjeba pustit na tropinah, de alkohol raztopi aroma an kolor, ki je u lupinah. Bjeli mošt se ne pušča, de vre na tropinah. Na tropinah vret se lahko pusti samo moškat an malvazijo, de debi poseban duh. Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 215 do 230 Voli » 240 » 250 Jenice » 245 » 260 Ovce » 150 » 160 Koze » 90 » 100 Praseta » 280 » 310 Teleta » 375 » 436 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 135000 do 170000 Jenice breje » 135000 » 170000 Junci » 120000 » 135000 Praseta (12-20 kg) » 4000 » 5500 PERUTNINA-ZAJCI-JAJCA Po kg. Kokoši L. 550 do 600 Piščanci » 625 » 675 Race » 500 » 553 Purani » 500 » 550 Gosi » 400 » 450 Zajci » 250 » 270 Jajca (usako) » 29 » 30 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 6630 do 4800 Sjerak » 6250 » 6600 Ušenična moka (0) » 8950 » 6050 Sjerkova moka » 7000 » 7300 Ušenični otrobi » 3900 » 4100 GRADBENI LES Po kubičnem m. Bukovi hlodi L. 15250 do lu500 Orjehovi hlodi » 18750 » 20250 čerješnjovi hlodi » 170C0 » 19000 Smrjekovi hlodi » 15000 » 16000 Jesenovi hlodi » 19000 » 20000 Borovi hlodi » 11500 » 12500 DRVA Po kuintalu Bukova (suhe) L. 915 do 980 Bukova (surove) » 800 » 850 Mehka drva » 650 » 710 Bukovo oglje » 2850 » 3000 SADJE AN ZELENJAVA Po kg. Fižou (frišen) L. 50 do i’3 Stročji fižou » 50 « 70 Solata » 40 » 60 Krompir » 17 » 30 Jabuka » 20 » 40 Hruške » 20 » 50 Breskve » 50 » 8C Cešple » 15 » 35 SER AN MASLO Po kg. Mlekarniško maslo L. 960 do 1000 _ Domače maslo » 800 » 850 Sir do 2 mjesca star » 450 » 500 Sir čez 2 mjesca star » 620 » 720 MENJAVA DENARJA Parprava kljeti Tud kljet je trjeba pravilno parpra-vit. Proč je trjeba nest use prazne sode an druge reči, ki se ne nucajo, potlé je trjeba use zidove an strop (sofit) pobje-lit z japr-om. Očistijo naj se tud pod-stauki, kjer stojijo sodi. U tistem cajtu je trjeba kljet tud prezračiti, de ne bo smardjela po plesnobi al po kej drugem, ker se vino lahko nauzame tistega duha. Djelo na njivi Sadà je zadnji cajt, de skopate tud pozne suorte krompirja, ker potlé lahko pride dažeuna ura an krompir bo začeu gniti že na njivi. Tud zguodnjo suorto sjerka bo trjeba pobrat tale mjesac. Kar bo njjva po-spravjena jo preorite al prekopajte an jo parpravite za usjat ušenico. Zlata Sterlina Napoleon Dolar Sterlina karta švicarski frank Belgijski frank Francoski frank (100 fr.) Avstrijski šiling Dinar Zlato po gramu Srebro po gramu 6600 5600 628 1650 146 12,30 156 745 JV AN TRINKO: III Ili IIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIII Ululili IIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Črtice in slike iz beneške slovenije Čakanje »Tata!... taatal... taaataa! AU že gre-*te?« je žalostno klicala deklica. A tate ^ bilo. Deklico je. prijemalo strah. Zakaj ni Jate? vsi so prišli; kje je naš tata? Saj hodi nikdar tako pozno! Nekaj nezavednega ji je stiskalo maj-''ho srce in motna slutnja Bog zna kar ^Ga zla jo je hudo vznemirjala. »Tata!... taaata!... taaataaal!« je zadala na vse grlo. tate ni hotelo biti. Natica ni mogla več vztrajati. Strah jo k bilo samote in noči. Prijela je bratca 3* »oko in se žalostna in preplašena pobila ž njim navzgor proti domu. Iz jakega grma je nekaj zijalo vanjo. Ni mislila na rutico, na predpasnik in ^ smokve. Nekaj neznanega in groznega Je planilo na dušo in potisnilo v oza- «ie vsako drugo misel in predstavo. Tudi ■'*** je začela jokati---------------------------- Prav takrat je tata vendar začel lezti v goro. Dolgo je moral prej počivati, ker ni mogel več naprej ; vsak hip mu je hotelo hudo prihajati. Srce mu je strašansko utripalo. Sam je bil in sam se je spravil v hrib. Težko je šel in sapa mu je primanjkovala. Pogostoma se je moral ustavljati. Pot je bila v začetku precej strma in zdaj pa zdaj se je vrstilo po več nerodnih stopnic, kar mu je delalo še posebno težavo. »Da le pridem ra položnejšo pot!« je mislil in se nadejal. Telesne in duševne moči so ga zapuščale. Potrt je bil in temne misli so mu blodile po glavi. »Bog ve, kdaj pridem domov! če le pridem! Otroci me morda še zdaj čakajo na poti. Kaj mislijo? Sirote!.... Ah!.... Pa se je ustavil in sl pritiskal roko ra srce. Zopet se je zganil in šel ter se privlekel počasi in z velikim trudom do drugega pc čiv a la. Ves poten je sedel in s težavo lovil sapo. »Kaj bo z mano! Kaj bo z mano? Kam pridem!... Kaj mislijo doma, ker me ni?... Ko bi vedeli!...« Topo je gledal pred se. Bila je že noč. V dolini se je tu in tam po raztresenih hišah začelo svetlikati. Psi so lajali in neki pijanec je hripavo pel. Drugega ni bilo slišati. Mesec je vzhajal izza goric. »Doma so okoli ognja, čakajo, vznemirjajo se... A kaj morem?.... Srce mi poči prej, nego pridem domov!.... Ah!.... kdaj pridem?... Ali pridem nocoj?...k Silen nepokoj in grenka žalost sta ga obhajala. Neprestano je mislil na svojce in topla ljubezen do njih mu je nenadoma vzplamtela v srcu. Zasmilili so se mu otroci, zasmilila se mu je žena, zasmilila se mu je živina, zasmililo se mu je polje... Nazadnje se je sam sebi smilil. Nakrat se ga je lotila zavest zapuščenosti in osamelosti. Lahek čut sebičnosti in nevoščljivosti mu je švignil mimo duše in se zaletel v nežno razpoloženje do domačih. A šlo je mimo brez sledu. Nekaj vsega drugega mu je valovilo po duši. Zastražena domišljija ga je begala in motila. »Kaj če umrjem na poti? Moj Bog! Odpusti mi moje grehe !« Ustrašil se je misli, ki mu je paia v glavo, in srce mu je zaropotalo v prsih. Stresnil se je, zajeknil in se zopet prijel za srce. Buljil je zmedeno pred se, a videlo se mu je v mraku, kakor da bi vse plesalo na okoli; zdelo se mu je, da se sam suče in izgublja kakor v nek brezdanji vrtinec. Misli so se mu križale in kopičile. Z velikim naporom je lovil sapo. »Kaj bo, če res umrjem? Sam, zapuščen!... Kaj bo doma? Kdo bo delal za otroke?... Pa morda bo prešlo... Otroci čakajo; Katrica čaka predpasnik in rutico... Tukaj sta v pletenici. Kako bo vesela! Uboga Katrica!... Ah! Zdraviti se bom vendar moral... Ali mi preide?... Pozno je... moram iti!... Spravil se je zopet na noge. Srce mu je silno poskočilo. Storilo se mu je še bolj temno, nego je bilo. Zbegan se je oziral okoli, kakor da bi kaj iskal. »Kaj bo? Moj Bog!... Ah!..« Prestopil se je z velikim naporom in težavo. Napravil je par korakov, pa ni mogel naprej. Ustavil se je; potem je zopet poskusil hoditi in zopet se je moral ustaviti. V srcu mu je strahovito pialo. Nakrat ga je prijela silna groza, neznanski strah ga je zagrabil. Misli in občutki so se mu zmešali, otemneli, poiz-gubili kakor v megli. Zakolebal je, slabotno zaječal; moči so ga zapustile in telebnil je v travo ob stezi ter nepremično obležal.----------------------------------------------- Doma so se že vprašali, kaj je ž njim, ki ga še ni, ko je bil vendar vsakipot med prvimi doma. Posebnih opravil ni imel niti v mestu niti med potjo. In pa še sam je rekel, da pride zarana, da še kaj podela pred nočjo!... »Mama, Končnikov oče ja pravil, da je truden in da se je ustavil doli za krajem,« je rekla Katrica. »Truden! Saj nič ne nese takega, da bi ga utrudilo. Moj Bog! če mu je hudo! Oh, Mati božja usmiljena! Ako ne pride kmalu, ga bo treba iti iskat.« In tako so se vznemirjali in čakali. Večerja je bila medtem gotova. »Ali bomo večerjali brez njega? Ali počakamo? Ah, moj Bog! Bojim se, da ne bo nič dobrega iz te zamude!« je tarnala gospodinja. Stari oče je zamišljen molčal. Stric Jakob ni mislil hudo in je začel jesti. Malček je tudi jedel po navadi in poteni legel na klop in mirno zaspal. Katrica je dela nekaj malega v usta, a ker je videla, da mama ni mogla jesti, je tudi ona pustila. »Molimo!« je rekla mati, ko je stric povečerjal, »potem mu pojdete naproti, stric, če ne pride.« Začeli so moliti rožni venec. Mati ga je molila naprej, drugi so odgovarjali. Pa ni šlo gladko kakor po navadi, večkrat, se je uštela pri češčeni Mariji. Skrb jo je silno motila...