ftf P osamezrae številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*50. izhaja vsak elan, razven n«c.«iljc ia praznikov, ob 18, uri ■ «&tumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, za ino-xemstvo D IS*—, doslavljeu na dom D 11*50, na izkaznice D 10'—■> in .-.er ati po dogovoru. P.V2*® ,e Pri "pmvi .TABORA*. «PRIBOR, Jurčičeva ulica štev, 4. *‘®a®SE!3Mr£TK323SEI£3SSS133QBBBO^' Leto: (11. W*|WBB8®SJsisi3SKiS yAAf / / švilka stane Dm 1*50 . flaferia v goiovEn?« TABO Posamezne številke: Slavadne Din —’75v ob nedeljah Din 1’50. UREDNIŠTVO «e nahaja v Mari* bori:, Jurčičeva ul. št. 4, I, nadstropje. Telefon interurb. št. 27C. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telo foa št. 21. — SHS poštnoeekovid račun Štev. 11.787. Na naročila brez denarja *e n* »sii a. — Rokopisi se ne vračajo. irtfOTOSimcnaEaBKE Csi trta obletnica uje- Maribor, 30. novembra- ■ ^tri slavimo praznik ujedinjenja ,teea delov našo države v eno in edin-• tl’0no Jugoslavijo. Pred štirimi leti eep-utaeij«, Narodnega viječa ob div m -navdušenj« vsega naroda brez , 2bko plemen, ver in pokrajin, clospe-. .v Beog-rad, da izroči dotedanji srb-in regentu Aleksandra for-jijl ° izjavo o ujedinjenju osvoboje-3 P°krajin s Srbijo ter o takojšnji 3P-oUovitv5 skupno države z enim mo-so V1 'n enim zakonodajnim tele-j, ™- Naredimo Vijeee jo bilo takrat lor-VJ; nb dasivavno no pravni nositelj su- n a d oljnega pohoda italijanskih Žal’ i antantnih ^ouično lepi pr Y0'.^a» marveč krepek odpor srbsko Jies j’:e’ ,1?i 3i antanta ni mogla odreči j, ‘ 1>aa'aih zaslug za svojo zmago, zlasti ^ ,2* razbitje bivšo monarhije. Vele-Sio> uv,n° j51 g0 VC(jno nc dovolj occnje-J'H° delo Ju gosi o venskega od-Vc v inozemstvu razbijal tisoče *a ni>rav neverjetno nepo-rasrner v južnem delu bivše >•> .Ui; kk6 monarhije. Skupnemu na-ftvaf1..St s‘ie vojske, dobrovolj'»v iz b '^ogrske Jugoslavije, srbske Kra-iii” Q- v!aJe in Jugoslov. odbora - delu, bru1 ^ilo vedno tako složno kot bi bilo -er,a . S6ii delov našega troedinega naroda !a, k pa je vendar stremelo k iste-^ cilju: k osvohojenju in ujedinjenju toniu delu in celotni zmagi antante N IIrmmo zahvaliti za zgodovinski pre-i v naših deželah. Ne smemo pa Pozabiti vseh tostran vojne črle, ovojih močeh podpirali veli-fskob^0 ^e,i° i« s širjenjem jugosloven- '" \ 'stvo za dan 'gojenja in ujedinjenja. N"-' -m k pripravljali ljudstvo ze .^ienja in ujedinjenja. *ten'rSM° oiniteljev je delovalo za u-in ]flc?n3e tega slavnostnega trenutka, Za e Vstopil, se je šele pričelo delo tna ^^dnjo prave Jugoslavije. Ideal- ki so nam ie kazala v toteh ........... st m navdušenju, je morala I>r°J ženo dela in borbe, pred i^tomslavijo. V teh štirih letih bipui h Hrvati in Slovenci do dobra jj^kusjH svojo državotvorne sposobne ^^kkčno živi ienje jo razgalilo nage dobre in slabe strani. Upajmo, %bv.J)0^a5<>ir!a očistimo privzgojenih O41* brezplodnega negativi- MitiJ? ZaS,1'izsnega plemenskega sepa-kar^,'18’ ki 3© bogat baš v onih dolili Jig> ki so bili vajeni rušili državo, ^Oiuo^^kia, parlamentarna, ustavna •ihrod I . ia i° plod realnih dejstev in Jktfpp. uo državno idejo, izraženo v ho 1. decembra, izginjajo slabot-'IfaSn pl'v° Plemenskega historioizrna. ■^em ^Tž7va so konsolidira vedno bolj, kitična in gospodarska bilanca Sia. ]0i(a v mednarodnem življenju Joto kic-ij'l0ai V6®j® Postavke. Kakor raste (ta v, a8'lecl, tako raste tudi moč naše-^oda, 'V T * ,»toi4J ^avi, plodu osvobojen ja iz več • Ppffa nobstva, tej edini garanciji ^>:11?'s° hodoennat, naj botlo tudi v Posvečene vila nič družeča kot velika »žehtta«, v kateri so se neusmiljeno prali ysi resnični domnevni grehi narodnega pred-stauištva in je novi. ministrski predsednik delil najkrepkejše zaušnce na vse strani. Zbornica je mirno poslušala vladno izjavo, svojo obsodbo, In ko je po kratki razpravi prišlo do poimenskega glasovanja, je od 422 v zbornici navzočih poslancev glasovalo 306 za vlado in samo 116 proti vladi, dbčim so jih jo 7 (štirje Jugosloveni in 3 Nemci) vzdržalo glasovanja. Ako odraču-naino 40 glasov, ki so popadali faši-stovski in nje.i sorodni nacijonalistiški stranki, je s tem glasovanjem nad polovico zbornice izrecno odobrilo svojo lastno obsoclloo in se z zaupnico zahvalilo ministrskemu prcdsediniku-namest-uiku za prejeto zaušnice. Takega pr L mera ne pozna zgodovina parlamentarizma, in še so novinarji, ki so se prav posebno hoteli prilizniti Mussoliniju, pisali o italijanskem Oliverju Cronuvellu, so se zelo motili, vodoma ali nevedoma, kajti, tedanji angleški parlament se je ravno uprl Cromnvellu in ga jo ta zato razgnal, dooim pa v loškem parlamentu ne le ari bilo resnega odpora proti Mussoliniju, temveč jo parlament celo z ogromno večino o-dobril stališče vlade in njen zanj tako skrajno prezirljivi, poniževalni, naravnost neodpustljivo žaljivi nastop. Laški parlament je igral tu ulogo psička, ki je enkrat, dvakrat bevsknil, ko ga. je novi gospodar začel obd olavati 7. bičem, potem mu pa milo cvileč začel lizati roko. Na željo Mussolinijevo, ki jo bila seveda ulcaz, se je števlo za razpravo o vladni izjavi vpisanih govornikov skrčilo na eno desetino vpisaneev im razprava jo bila. končafla. že v drugi seji. Sledila je potem tretja seja, v kateri je bil tudi takorekoč brez razprave odobren začasni proračun vso do konca proračunskega leta, to se pravi do 30. junija 1923. Za začasni proračun jo glasovalo 246, oziroma 255 poslancev, proti proračunu pa 80, oziroma 71. — Vlada je tudi tu dosegla — ‘poudarjam; —■ brez vsakega pritiska ogromno večino.^ Zasedanje so je potom prekinilo, ker jo Mussolini moral na konferenco v Lnusanno. Delovni program, ki ga jo vlada določila pariapientu, je bil zelo skromen. Polog začasnega proračuna ni bilo na dnevnem redu nič drugega kot edino le še zakonski predlog o pooblastilu) vladi za izvršitev davčne in upravne reforme. Razprava o tem vladnem predlogu se ne pričela v četrtek, 28. t. m., in zaključila v soboto, 25. t. m., pri. čemur pa je treba pripomniti, da so je petkova seja v celoti porabila za proslavo spomina v prešli noči umrlega bivšega ministrskega predsednika in ministra zunanjih stvari, Sonuina, in Bte bili torej za razpravo v onem tako (ptžnean. zakonitem predlogu odmerjeni samo dve seji. Prave, .temeljite razprave ni bilo tudi o tej stvari. Odločno so nastopili proti pooblastilu edinole socijalni de-mokratje in sardinski avtonomisti, Idočim pa. so je ugovor republikancev razblinil v splošnem smehu- Da boste imeli nekoliko pojma, s kako resnostjo ne v italijanskem parlamentu razpravljajo tako važno stvari, kakor jo zakon, tki daje neomejeno pooblastilo vladi, da ibrez sodelovanju ljudskega zastopstva preuredi ves davčni in upravni ustroj, da uvede nove davke, da odpusti tisoče in tisoče državnih nameščencev, da državne naprave, telefon, brzojav, železnice izroči v upravo zasebnim družbam itd., naj podam naslednji odlomek iz razprave v sobotni seji: Posl. Chiesa, republikanec, trdi, da ministrski predsednik ni z zadostnimi argumenti - utemeljil zahtevo po .pooblastilu. Mussolini ga prekine: »Osem milijard dolga, je dosti važen argument.« Posl. Chiesa: »Ja® bi bil želel stvarnega programa, preden se odločim za glasovanje.« Mussolini (se smeje): »Pa glasujte proti pooblastilu!« (Zelo živahen smeh.) Posl. Chiesa; »Dežela hoče vedeti, kaj namerava vlada storiti.« Mussolini (vedno smeje): »Dežela ho izvedela«. Posl. Chiesa govori o raznih davkili, pri čemer mu fašistovski poslanec Lanfralniconi, Ki nosi dolge lase, ugovarja neprestano. 1 Posl. Chiesa: »Posl. Lan fran coni, nisem še govoril, o davku Petra Velikega na brade. (Zelo živahna veselost.) Posl. Lunfranconf vstane in izjavi zelo slovesno: »Dobro je, da se govori o davku na brade, ker s svojim govorom nam ravno Vi povzročate naraščanje brade. (Novi izbruhi veselosti.) Posl. Chiesa se smeje in izjavlja, da ibo glasoval proti pooblastilnemu za-ikonu. •' _ Cinlc.us pač, v Katerem večina zbbr-mice od ministrskega predsednika pa do zadnjega poslanca igra utogo — bedaka Avgusta! Resolueija, ki poudarja potrebo, da £50 vladi da pooblastilo za izročitev Idavčne upravne reformo je bila nato Politično obzorje. Prebujanje nacšjonaSne zavesti v OrEjentu in musiimanstvo. Nacionalna zavest, ki je v Evropi žel j0 pričel bledeti in Ko je izbruhnila popolnoma zmagala ter že davno po- j svetoma vojna, v katero je posegla tisnila v ozadje versko zavest in čuti tudi Turčija, so so Arabci odločno u-njene skoposti, prodira, kakor kažejo! prli Turkom, storili svoje dobroveljske dogodki zadnjih let, nezadržno tudi vi čete ter se postavili na stran antante, muslimanski Orijent. Muslimani so j boreč se za svojo naeijonalno meodvis-bili vsled svojo konzervativnosti, ki jo ’ most. To je bil v zgodovini inuslima-n-izbajala iz strogega izpolnjevanja ko-jetva velik dogodek, prvi očitni razkroj ramovih sur, še do nedavna nacionalno S v zgodovini. S tem razkrojem, ki tudi pri ostalih muslimanskih narodih ni ostal brez posledic, je pričela polagoma bledeti tudi popirej neomejena moč carigrajskega kalifa, o katerem so ne-turški muslimanski narodi videli eks- docela nezavedni. Nacionalne diferen-eijo niso poznali in je tudi niso občutili, ke rje nad njo stala močnejša verska skupnost, ki je znala tudi iz še tako heterogenih elmentov, kakor so Orijentalci, stvoriti trdno enoto, ka- ’ pomenita turške nacijonalne zavesti, tere simbol je bi najvišji skupni ver- • sovražno njihovim nacijomalnim ču ski poglavar, carigrajski kalif, ki jej tam. bil ob enem razen verski poglavar vseh 1 Tur šla suitam, ki jo bil obenem po- muslimamov tudi še posvetni vladar j svetni vladar nacionalne Turčije in ene muslimanskih držav, Turčije. To j verski poglavar vseh heterogenih mu-je bilo tudi vzrok, da so muslimani, pa i slimamov sveta, je imel vedno težje sia-naj so že bili turške, arabske, perzij- S lišče. Kot posvetni vladar nacijonalne sko ali katerekoli druge nastopali vedno skupno ter proti tujeverskim narodom, osebito Evropejcem, vedno skupno fronto. Jn narodnosti, j Turčije je moral protezi,rati Turke tu-tvorili di kot kalif, vendar pa si je skušal iz * razumljivih vzrokov ohraniti tudi ve-i soljno oblast nad muslimani sploh. teresi na pr. Turčije, so bili kot preteč- Delal je radi tega kompromise na levo nn vAraK o2w,«y. tnri; int®«. n,a desno, s tem pa je izgubil pri Turkih simpatijo kot vladar pri muslimanih pa kot verski poglavar. Posledica je bila, da so Arabci zahtevali že I. 1918., takoj po svetovni vojni, kalifat zase, oziroma ločitev kalifata od sultanata. Po njihovi zahtevi bi moral kalif biti naeijonalno neutralen, delovati pa bi moral v verskem središču vesoljnega muslimanstva — v Meki, Ta arabski predlog so podpirali takrat tudi Angleži, čeprav do pozitivnega uspeha ni prišlo. Posledica pa je le bila, da so se Arabci še bolj odtujil od carigrajskega kalifata. Na drugi strani pa je dvoreznost sultana-balifa vodila na turški strani do odpora proti njemu kot državnemu poglavarju, ki je dobil višek izraza v detromizaciji. Carigrajski vladar je torej doigral obenem kot suilitun in kot kalif. To je pravi vzrok, da jo istotako turški kakor tudi muslimanski svet tako mirno sprejel odstranitev carigrajskega sultana in kalifa. Med Turki je bilo pač nekaj starin, ki so obsodile Kemalovo početje, toda on in njegovi nacijonalisti so jih znali, če ni šlo drugače, tudi s silo prisiliti do tega, da so molčali ter se udali v kizmet-usodo. Ni se pa udail sultam-Kalif sam, kar jo i pač bilo pričakovati. Poiskal je zaščito | pri istih Angležih, ki so bili še 1. 1918. no verski interesi obenem tudi interesi Arabije, Perzije itd,, in če je kateri tujeverski, evropski narod napadel e-nega muslimanskih, so se čutili napadene vsi muslimanski narodi. V takem slučaju je skupni verski poglavar, carigrajski kaiif-sultan, proglasil sveto vojsko, ki je obvezovala vsakega za boj sposobnega muslimana, katerekoli narodnosti, da vzame v roke orožjo in so postavi na branik domovine. To so bili časi najmočnejše verske skupnosti muslimanov, ki pa so se pričeli že v prejšnjem stoletju umikati časom slabenja vere na korist nacionalno zavesti. Najgloblje korenine jo nacionalizem pognal med Turki in to naravno vsled tega, ker so bili ti kot deloma evropejska sila najbolj izpostavljeni vplivam evropske kulture in evropskih nacionalnih pokretov. Do-čim se v prejšnjih stoletjih in tudi še zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja Turki niso brigali za narodnost svojih državljanov, ampak samo 7,a versko prepričanje, so začeli v novejši dobi^ vodno viol j razločevati tudi narodno pripadnost tT skušali svoje državljane ne le pomuslimaniti, ampak v enaki meri tudi potuirčiti. Pričeli so v urade in v uradovanje, kakor tudi v šole itd. uvajati vedno bolj sistematično le tur-! ški jezik. To pa je -naravno rodilo mo-odpar Na Mussolinijev predlog ^se je nato zbornica odgodila na nedoločen čas. —-Brezdvoma ne bo sklicana ye© prcu novim letom. Vse jesensko zasedanje laškega pa-i-lamenta je torej trajalo celih šest dni in -parlament v teh šestih sejah m ste* ril mič drugega nego da je pokorno izvršil, kar mu jo vlada ukazala. V lia‘ grado je prejel dober poldrag mesec božičnih počitnic ali morda tudi sc veliko, veliko več in Mussolinijevo zagotovilo, da vlada nikakor ne misli pooblastilnega zakona zlorabljati v to, da bi se lotila celo tudi ustave in n-stavnih pravic narodnega predstavne štva. Tako so'gospodje predstavnik1 naroda zavarovani, da se vlada s svojimi varčevalnimi ukrepi ne dotakne vsaj njihovih — dnevnic, oziroma n.11 hove mesečnime. In to je vendar zej° važna stva.r, če se parlamentu obeta/ tako dolge počitnice, kakor so na 7 . ku sedaj, kajti ni izključeno, bo si 3® vlada zagotovila proračun do k°51 ■piwačunskega leta, da dotlej sploh n bo smatrala za potrebno sklioaV ® parlamenta, ker bi ji bil bvečjainu_ nadlogo in oviro pri njenem vel mnem delu. Ker se Mussoliniji1 sc. očividno tudi nič kaj ne mudi 0 v j. reformo, ker tudi sedanji stori vse, 'kar .vlada hoče, potem 6f» ni razloga za sklicavanje paidanieov in še tem manj, ker si vlada s P00 stilnim zakonom lahko poonaga v kem slučaju dn se končno vendar/ ^ kar hoče vlada, z lahkoto sprav1 okvir upravne in davčne reform©. Laški parlamentarci se torej 00 e. do mogli pritoževati, da jih vlada obklada z delom. »Houoiro\vo« h? ni, ali »zdorovro« pa je, in zdrav]© ^ vendar glavna stvar tudi zn laf* poslanca, zlasti pa še za tiste, ki nevšečni občutek, da zadnji« n častni pridevek »onorevole«! Ih ^ malo! d ho- Politične vesti« At* ‘Definitivni rezultati polJskib ^ žavnozborskih volitev. Glasom vrjne-f objavo izida državnozborskih Ljc© na Poljskem so dobil stranke , 550 vsega skupaj 3 milijone 819 tiso®■ , glasov, centrum 266.571, a "A razdeljeni takole: levica ima ^ ,So.ooo^ desnica 2,543.958 glasov. Mandat1 113, trum 6, a desnica tudi 163 nmnd/. J V sega skupaj je glasovalo 8,' di in sicer 6,700.000 za poljske s/ > tor 1,900.000 za manjšinske stra/^.jg ^muslimanih, j pTOti njemu, Id pl so sedaj iz politi te Wf ■ teT?e vVe' Ta °Adpr se urokov zopet zanj ter pobegnil r je .kazal izrazito posebno pri Arbana- — - - - sih, a najbolj še pri Arabcih. Arabci sprejeta v poimenskem glasovanju z 275 proti 90 glasovom, zakon sam pa z'-mr, ™ • n ' ~m_" v ’ m proti 80. Proti vladi, so glasovalir ^’k tedaj’ ko Tnritwr samo komunisti, socijalisti, sardinski avtonomisti ter po en popolar in nitti .janec. Naši in nemški poslanci niso bili prisotni pri glasovanju. PIVKO: 1 - Čehoslovaško Sokolstvo , v dobi 1862—1922. (Dalje). 33. češka tekmovalna vrsta je dosegla v 4. mednarodni telovadni tekmi v Luvemburgu (1909) drugo mesto (prvo bo dobili Francozi), pri mednarodnih stekmah v Londonu (1910) pa srebrni ščit. Leta 1910. je priredilo Sokolstvo velik izlet v jugoslovanske dežele, v Beograd in Sofijo. Tudi ob otvoritvi So-. Kolškega dama v Celju smo pozdravljali češke zastopnike. .11 zlet htrvatskega zleta v Zagrebu 15. iYHL 1911) je zdražil vse slo-(vanrice narode pod sokolskimi prapori epsko Sokolstvo se je v tej dobi krasno navijal o. Štelo je (1911) že nad ln00 darastev e 100.000 člani v 38 župah. Cla- meam se je priznala ravnopravnost v ,vseh ozirih. Zmaga v mednarodnih telanaH v Tunnu je hda zopet ja«cn dokaz vrednosti sokolske telovadbe. 34. VI. zlet/ ki je bil obenem I z]et slovanskega Sokolstva, je proslavljal jubilej 50'.otne?a sokolskega dela. V so Turikom silno zamerili, ko so začeli ‘ti zatirati arabščino, ki je bila kultu- sploii še ni bilo v sedanjih' njihovih' deželah, v katerem je učil svojo novo vero (veliki Mohamed in v katerem je napisan tudi koran. Med Arabci je vsled tega vrelo, čut skupnosti, izhajajoč iz skupno vere Kolških zvez je zmagala češTia vrsta. Proste vaje je izvajalo 11.120 članov in 5458 članic m okrog 10.000 sok. mladine. Sprevoda se je udeležilo do 20.000 članov v krojih. Krasen prizor »Atene po bitvi pri Maratonu«, jo zaključil zlet. Dunajska vlada je poslala na zlet svoje zastopnike, kar pa ni nikakor iz-pretnenilo načel in smeri Sokolstva. Pri mednarodnih tekmah v Parizu 1913 je zmagala zopet češka vrsta. 35. Vojna je prekinila delovanje Zveze slovanskega Sokolstva. Češko Sokolstvo, ki je za balkanske vojne pod imenom slovanskega rdečega križa pošiljalo izdatne zbirke na pomoč ranjenim Jugoslovanom, je moralo v svetovni vojni biti pripravljeno na prega-njanje.^ Na migljaj i® C. O. S. so društva skrivala na vse načiine svoje imetje, da bi ne prišlo po konfiskaciji v dižavno roke. Sokolstvo je organiziralo mnogo dobrodelnih' institucij in skr- - - na njihovi ladji na Malto. Toda s tem svojim begom se, prav tako kakor Karl Habsburški, ni odpovedal niti. pretenziji na državni prstol Turčije, niti na versko stolico vesoljnega muslimanstva. Oboje si hoče priboriti nazaj pomočjo Angležv. Kako misli priti nazaj do vladarske moči v Turčiji, ni jasno in po naši sodbi tudi izgloda na u-speh ni nikaikega, bolj jasni pa so nje- 8. Narodno manjšine so spočetka 3111 j(at i-| osnovati skupen, manjšinski ^^god^' skupen, manjšinski se pa po zadnjih vesteh ne bo ampak bodo prišle v parlament T&‘ ,rie' bodo prišle v perlamv*1” ari lično na tri skupine in sicer na ® ’ 1 sko, nemško in židovsko. ^ Vsemohamedanska prop^8® , V decembra se vrši v Gayi, ee',t^.-a0 padno od Kalkute vsemoh®©0^vjja kongres, h kateremu so se že J*E, spt*i Vlade: Aingore, Mcsop ot atnaj©, ^ 36. Ob prevratu je stopilo Sokolstvo v službo republike Češkoslovaške in pomagalo z vsemi močmi okrepiti svojo narodno državno tvorbo. V nevarnih trenutkih je Sokolstvo priskočilo na pomoč. Dne 2. februarja 1919 je na brzojavni poziv prihitelo 2000 bratov •v Bratislavo. Začetkom maja 1919 je ] mobiliziralo Sokolstvo svoje člane Perzije, Afganistana in medanskih dežel. Ta kongres h© ^ 0. 6000 moške dčce, 5000 žen ske H//’ 10.000 moškega naraščaja in ■°iaxio'l' vilo ženskega naraščaja; 27.000 so je prijavilo za pnoste žen. %>revoda se je udeležilo „ , mi6^ in žen. Zletni prizor je izražal »Stavba spomenika Svobode«. ® ^ sivo je samo skrbelo za prebira®0 n ih dneh' in odldalo prebitek V, varstvo Slovaškega, ki so 'ga ogrožali madžarski bolseviki.^ V vseh društvih ročila C. O. S. vsoto 50.000 dolarP^. zletne priprave. Iz Ceska 0. ' stala »Ceskoslovenska Obec So*1 so u vedli va je z orožjiem. 37. Na Slovaškem se Sokolstvo naglo razvija. V pi*vih dveh lotih se je ustanovilo 80 društev in. edina prvotna žu-pa (župa Maisaa-ykova) se je razčlenila oa 7 novih žup. »Ceslca Obec Sokolska« jo olmonrila svoje delovanje. Ob proslavi, obletnice osvobojen ja je priredila C. O. S. razstavni tek v sedmih’ smereh' od državnih mej v Prago, ki je vzbudil zanimanje vse jiavnosti, Prosvetno delo padlib Glamh. Telovadnico 30 se lzpre-i stave v naravmem gledišču v štr-v; mmdo v bomce^ Vlada je razjiustila| »Prosvetna šola« (Škola osvčtova) * je! IhlV « ri/ S 'v/n ve®° slovon- i sedišče sblcol škili izobraževalcev slega Sokolstva. Društva so po odhodu 38. VIL vsesokolski zlet v Prari r°fiKfrr (19S0).rfSLisS 'bo. druio-^ ^ /©dno^ leto /ad-l ga narašča ja, Uspehi so presegli vse,| »mmsivega aeia. V ,bo drunmd- m 1 k ga uaraiscaja, uspehi so presegli vse giov^kih 60, Čl^nteo i^C^i1 h Kar jo Sokolstvo moglo pokazati do| -1" ' l 'Hite^dobe, Skui^e,.vajo.io.izvajal«,..nad; V župaK so osnovali tajniške «** « ČešKoslovašIto Sokolstvo se ~ ležilo olimpijskih1 telcom v Ant ^ (4. mesto) in poslalo zastopstv0' fogd;. Krajinskemu zletu Jugo.dove1. Sokolstva v Maribor; leita 1921 ^ stopilo na Francoskem v 10 jil Osijeka z velikim uspehom 01 a® i, članic. ao0J' Moono mase oehoslbvaške£a J, stva so nas obiskale 1922 ob P ^ Vi jugoslovensKga vsesokolskeg*/ vaIo*j Ljubljani, kjer sl je češka teKn 0 , težkih honbi pribori^ mesto v mednarednifi teflona®* koga pomena za stališče turških delegatov na mirovni konferenci v Lau-sanni. Na programu te konference je med drugimi točkami organizacija ob-seane propagande za islam v nemoha-medanskih državah ter priprava trgovinskih pogodib med islamskimi državami, da se emanoipira.io od zapada. Kakor poroča list »Anthroposophie«, je Za03l v Berlinu izhajati nov islamski Propagandni časopis, ki ima značilen Podnaslov »Ein Weigweiser zur Eet-mng und znm Wiederaufbau«. Izdajajo ia urejujeta ga Yabar in Satar Kheiri, oba indijska profesorja iz Del mja.. V enem izmed programatičnih člankov tega lista so naglasa, da nio-Blimski narodi lahko postavijo na bojišče 70 milijonov za orožje sposobnih mož. Vprašanje Javorine. Med Češkoslovaško in Poljsko se vrši že od konca J°me sem borba za ozek obmejni pas, atero si laste tako eni kakor tudi drugi. Por radi tega ozemlja je jako mučen in zclo slabo vpliva na prijateljske odnošaje poeli bratskih slovanskih držav. Zadeva le bila predložena v arbitražo vrhovne-svetu, ki pa se kakor izgleda, tudi ne !?0re odločiti, komu bi prisodil to ozcjtf Vsled intervencije poljske vlade bi se 'lo moralo vprašanje Javorine rešiti že a zadnjem zasedanju vrhovnega sveta, rakrat ko se je odločevalo tudi o usodi asega Prekmurja, toda to se ni zgodilo n sicer kakor sporoča vrhovni svet — aai dr. Beneša. Vrhovni svet naglaša, da * °dločitev glede Javorine imela lahko 'a Posledico demisijo češkoslovaškega Puanjega ministra dr. Beneša, česar pa ^vezniki v tem trenotku, ko je vsled o-•icntskega vprašanja vsa Evropa v te- j'e položaju, ne morejo želeti in ra-skinejo vprašanje Javorine za pol leta sv ?eXne£a reda. Ta sklep vrhovnega j0x 'Zzval v poljskem časopisju od5 en odpor in ogorčenje; vsi listi napa- drJ°RVr^0vn' svet’ mn 3"e oseba • Eeneša, kakor pa končna likvidacija st 'cn3ga spora med Poljsko in Češko- VUSk0. li.ft noivirlo^i lnrli govi načrti gled Kalifata. Ko :Io pobegnil na angleško ladjo, jo poklical k sebi tudi svojega najvišjega svečeniku, Seik-ul-Islama vseh muslimanov ter stvo, da jo prinašajo poslanci kalifa | — Beograd za svojo prehrano. Beo- pod — angleškim varstvom. Posebno v, grajska mestna občna je najela pri Na-Egiptu in v Indiji je sovraštvo musli-j rodni banki večje posojilo, da nakupi _™ —minov do Angležev tako veliko, da bo; moke za svoje prebivalstvo. Povsod se bivšega prosvetnega ministra Tevtik- že to dejstvo samo odločilo, da se ti brigajo za mestno prehrano, samo v na* pašo^ in mnogo drugih svojih zvestih muslimanski narodi ne bodo mnogo ali! šem Mariboru ne! ter jim naročil, naj potujejo v vse mu- pa se sploh ne bodo brigali zanjo. Po-; — Novi dečji domovi. V budžetu mi- slimanske zemlje, kjer naj agitirajo izkus carigrajskega sultana-kalifa,; nistrstva za socialno politiko za prihod-sanj, da se postavi ves muslimanski splezati nazaj na dvorni prestol, bo nje budžetno leto se nahaja tudi postav« svet proti njegovi^ detronizaciji in torej sko.ro gotovo ponesrečil in s tem ka 500.000 dinarjev za snovanje novih odvzetju kalifata. Seik-ul-Islamu, ^ ki bo končano za vselej doba musiiinske ’ dečjih domov v onih večjih mestih naše je odpotoval na to pod^ angleško zaščito politične skupnosti izvirajoče iz vere.! države, v katerih jih še ni. 7 Izdajo k tamkajšnjim muslimanom, Mesto vere bo odslej tudi med musli-j — »Die Wacht am Rhein« na blo-jo izročil posebno proldamacijo, v ka- mani odločevala macijonalna ravest.' kaški zabavi. Djakovsiki »Narodni list« tari pravi: »Jaz sem kalif 380 milijo- Ponavlja so torej v Grijentu sedaj zgo-1 poroča, da se je na blokaski zabavi ta-nov muslimanov, a, _ angorska vlada do\ '.na Evrope izza početkov novega mošnje čitalnice prepevala zloglasna zeli, da potepta principe naše religije, veka, ko se je krščanska skupnost u- j »Wacht am Rhein«, toda, noben od Moker mene, da ugodi interesom Franci- maikniia nacijonalnemu individualis-1 kaških odbornikov ni tega zahranil. ??,! met~7 8 prestola mojih očetov in ka- Orijent stopa v novo dobo svojo zgodo-j Menda so si frankoblokaši Viljemovo liiov. Toda vi, muslimani v Indiji, pri- vine, v dobo nacijonalizima in pešanja ' himno izbrali za svojo! znavaite še vedno mojo suveremteto autoriitete religije. Muslimanski narodi i — Propast domačega izuma. Hrvat kalifa, in verskega poglavarja .n^ jaz Orijenta se bodo ločili po svojih na- Stjepan Hosu je izumil posebno vrsto vam iikazujem, da izvršujete moje u- rodnostih in kakor izgleda, bo prene- j letal brez motorja, ki vzbujajo na ce-kaze. ' Enake spomenice in proklama- hala s tem tudi skupnost verskega po- j lem svetu veliko pozornost. Izumitelj cije ne poslal tudi v Egipt,_ Arabijo, glavarstva, mesto nje pa bo nastopil; je delal šest let na svojem izumu, žr-eotzas, Ferzijo, Afganistan, itd. I; sistem narodnih kalifov, kakor jo pri toval zanj vse svoje imetje, stradal in. prezebal, samo da dovrši svoj izum, ki je za našo državo velike važnosti. Do-čirn ostali narodi doprinosa j o za tako stvari velike žrtve, stoji naš domači iznajditelj na razpotju: ali pusti svoj Kakšen bo uspeh teh proklamacij? pravoslavnih narodih uveljavljen *se- Probujajoea se nacijonaina zavest mu- daj princip narodnih patrijarhov. — slimansirili narodov jemlje precej moči Turško imenovanje Abdula Medsida in upliva tej pimldainaciji. Tako Arab- za novega kalifa bo ostalo najbrže pra- j*’ _• j1-1’ ' 01^ci,_ Indijci kakor voveljavno le za, Turčijo, dočim bodo mmijturou na razpotju: an pusti svoj dingi muslimani gledajo danes na od- druge muslimanske države in province: izum, da propade, ali pa ga proda tuj- STSa S5-, T.č* “ n<“ii0- h «—"»*> °®“<> ter cejn, ki £» poaljajt SS? kakor pa na ver- imenovale svoje kalife. To bo storila1 Sam ne more več zmagovati stroškov, -žn 'Z q- ^ J-arJa- ^1?° po'v^'?a,1t okorno gotovo najprej Arabija, potem j za dovršitev svojega izuma, a naša odTJv-r vojni, ko se niso hoteli pa Egipt in druge države in province, javnost ga ne podpira. Potrebno mu je oddati njegovemu pozivu na sveto Posledice tega bodo gotovo v vsakem ' - vojno pcroifci antanti. Mno^o pa, prepTC- ozi-rni nodogrlodno. čuje uspeli tej poMamaciji tudi dej-^ R/Sadžarski fašisti. Doli ir~’ Ne^a^er' listi napadajo tudi 8Iab~C-5a zunaniesa ministra, češ, da je tu C -n ^rez vP^va Pfi vrhovnem sve-na' es^°sl°vaški listi zopet odgovarjajo želo Vajan^a i'1 polemika postaja ba n^i2' na8eni ntnenju bi bilo tre’ in uv’ t° 1 straneh malo več treznosti Polo^05« ter bratskega popuščanja. Smem Vr°Pe je momentano tak, da jjn, Slovani upati na svobodno ■,°cilost le, ako bomo složni, ako pa °°nio prepirali med seboj radi Javo-1?». Vzhodnih Galicij, Macedonij itd., a|gra,Tno lahko še ono, Irar imamo, vsled tega želimo, d,a. bi so ta dolgo-Vkini in mučni spor mod bratskima varna Poljsko in' Češkoslovaško '^Droreje poravnal na podlagi br«t-B*cg,a sporazuma v ^.Novbustanovijcna CM podružnica g aainici priredi v nedeljo 3. dec. ob popoldne v prostorih gostilne krš”1 kmetski posojilnici« burko: »Ka-sti'6? ^SI>0C^ — kak sluga«. Ker je ei-lar ^i®6 namenj«®- tuk. ubogim šo-J®m, vabi odbor na obilno udeležbo. Ji Priglasitev msebnih žrebcev k , J-vanlu. Na podstavi zakonitih (?la1S°V °. Kceucovanju žrebcev raz-°d(H r]C1;a:iins1^ uln’ava za’ Slovenijo hib- v za kmetijstvo, da morajo lastni! 1 Zre‘-)cev, ki nameravajo v prihod-Gmenilni dobi spuščati svoje &!a$iv fAX Vl^0menitev tujih kobil, pri-l92o žrebce najpozneje do 15. dec. (Polh-1'*. 011e,Tia okrajnem glavarstvu Strat|\ ekspozituri, mestnem magi-sta,,.’ v čigar okolišu je žrebec po-izvrž-eT1'. Priglasitvi žrebca, ki se ,oW;i Pismeno ali ustmeno se mora naznaniti: ime, priimek in • ž-rebeevega lastnika, b) pa-Irpi r<>d- starost in barvo, kakor*tudi V v katerem stoji žrebec. Opozarja Pod pi.8? za žrebce toplokrvnih pasem ^ s”rimi leti in za mrzlokrvno žreb-st,51o tremi leti splošno ne daje dopu-sPuščanje. Svoječasno se bo kje in kdaj bo pregledovala 1,0'Ja priglašene žrebce in dajala ijrigiasen< ^tila (licenco). kovT A0'70 telefonsko centralo z javno lepjh' !,,co so otvorili v Straži na Do-^žbo0m- °l>en&m pa telegrafsko za Mogoče 30 bil kdo presenečen, da je ' je bilo popolnoma potlačeno, politična, madžarska vlada v zadnjih dneh na- socialna in kulturna reakcija je zavja-stopila proti tzv. fašistovskim organi- dala v vsem javnem življenju. Prebu-zacijam na, Madžarskem, da je razpu- jajoči se Madžari so sedaj v strahu, da stila njihov taoor ter odredila policij- si bo Friedrich s pomočjo nezakrinka-sko preiskavo o namenih in stanju te-. nega fašizma pridobil vpliv nad ulično ga gibanja. Presenetljivo je to za,tega- maso, zato pritiskajo na vlado, da jih delj, ker je bila Hon.-tyjeva vlada vse do 1 reši konkurenta. To je glavni vzrok, zadnjih dni naklonjena fašistovskemu. zakaj se je vsegamogočni madžarski gibanju, ki je nastajalo in rastlo pod terorist Julij Gomhos uprl novam,u omoraca>. List bo izhajal začasno v nedoločenih rokih in bo prinašal poročila o vsem, kar jo v zvezi z eksistenco jugoslov. pomorcev. Priporočamo ga. vsem bivšim pripadnikom mornarice in drugim, ki se zanimajo za položaj pomorcev v naš j dr-žavL Naroča se na Sušaku, Tvornička ulica št. 16. Posamezna številka stane 2 dinarja. Nakup palač za naša poslaništva. naj bi v Washingtonu kupila hišo nase tamkajšnje poslaništvo. Poslaništvo je že dobilo neko zelo ugodno po-rnidvp; v nakup ponudena palača se nahaja v isti ulici, kjer je Bela hiša (■vladna palača Združenih držav). Bale se namerava kupiti tudi v Berlinu in v 1 arm' Palače za naša poslaništva. ,. ~ Podružnica Narodno banke v Ce-tinju. Na zadnji seji upravnega odbora i\ a rodne banke je bila sklenjena ustanovitev podružnice v Cetinju. V to svrho je odobren kredit 10 milijonov dinarjev. Nova regulacija Beograda. Komisija za izdelavo generalnega načrta mesta, Beograda je sklenila, da se mo- T®0 ki še na Kneza Mihajla ulici dvigniti in prezidati v stilu že tamkaj se nahajajočh modernih zgradb. Nobe- samo okrog 150.000 K, a v celem bo« gaitem Zagrebu — kakor poročajo zagrebški listi —- ne more naj'ti človeka, ki bi se za to interesiral. — Taka je pac usoda naših domačih iznajditeljev. Tuje izume hvalimo na vse pretege, ponašamo se radi z vsem, kar je veliko, dobro, in lepo, toda o žntvah. noče nikdo slišati, — Svetovna produkcija sladkorja. Računa se, da se bo v letu 1923-23 pridelalo na celem svetu 178,240.000 stotov več, kakor letos. To pa radi tega, ker se je v Evropi povečalo pridelovanje sladkorja. , — Odkrito staroslovansko svetišče Retra. V vojvodini Meklenburig-Slr©« litz so odkrili v bližini Feldberga te-melje ^ veličastnega staroslovanskegai svetišča Petre. Izkopali so nadalje nasipe mesta, mnogo porušenih, starodavnih lesenih zgradb in trojo mest-, nih utrdb, o katerih poročajo zgodovi-niarji, da jih je porušil leta 1066 Burki« hord vom Hiilbeistadt, ko so so Slovani uprli zoper kristjane. 2e v 16. stojet.ru1 so iskali zgodovinarji sledove velikanskega slovanskega svetišča iz poganske dobe, toda še le sedaj se je to posrečilo. Na podlagi izkopin si je še 1« mogočo predstavljati pravo velikost tega velikanskega slovanskega svetišča s svojimi visokimi stolpi in stolpiči in žirtveniki. Vsled zime je izkopavanje ustavljeno ter se 5>o nadalje, valo prihodnjo pomlad, — Lloyd George postane novinar. Bivši angleški premijer Lloyd Georga je sklenil s telegrafsko agencijo »,Tu« najted Press« pogodbo, da napiše sto člankov, katere bo agencija objavila po vseh svetovnih listih. Honorar pa, ki ga dobi Lloyd George, presega vse dosedaj izplačane honorare. — Snežni metež v Kanadi. Iz Kanade poročajo, da tam že cel teden vladajo strahoviti snežni meteži. Ves promet je popolnoma ustavljen," Prvi dan se jo pripetil nenavaden dogodek. V; Sydneju je nastal velik požar, ki ae je razširil že skoraj na cel trgovski del mesta- V ^ tem pa je nastal tak strahovit snežni metež, da je ogromni požar, ki bi ga sicer ne bilo mogoče pogasiti, v kratkem zadušil in tako mesto rešil katastrofe. Veliki snežni zameti v Šlcziji. — noaermn zgrauo. JNobe- -p. v oicziji, _ na hiša ne sme biti nižja kakor 20 me- i n,? .. .nov* veliki snežni zameti v f-ovrako pa bi katera stavba presegala! r.?.18 '1.131 nenj8ki Šleziji povzročili veto višino, se mora višek arhitefctonično : ,x "f °vi,r7 ^ zelGznižki promet, Nasta-okrasiti. Dalje si je komisija pridržala i S° p j? zamude, pravico, da sme spremeniti smer ali ■ n ., f° fkivkn na tujce v Nemčiji, širino ulic tudi tam, kjeT so bile grad-! nta7®ka vlada je protestirala v Ber-koncesije že poprej podane. Ka- i mu in. Tp veleposlaniški konferenci kor se vidi se Beograjčani zelo in ten- j Pristojbine, ki jih pobira zivno zanimajo za zunanji iagled svo- TA- , tujcev, pri čemur se naj- mr«. _____i _ •_ w i i » no 1 TVniro.Hn4-l _ ««■ — -- jega mesta in naše prestolnice. — Srečno mesto. Zaključni računi gospodarstva mestne občine osiješke, izkazujejo za upravno leto 1921. suficit 11-579.838 K. To je menda pač edino poslan* melkTnS, TSL^.S^ Pavmo m predložil beograjski viadi. ampak saiicit. “neka, Kn.14 ^ J j. , WLUUT 50 naj- bolh prizadeti podaniki Velike Brila- mje. - mor'lec. V francoskem pristanišču mesta Ha vre se je dogodil te dni nenavaden slučaj, ki je gotovo prvi svoje vrste. Neki, pri gradnji nove hiše zaposleni zidar se je v bližiii gradilišča iz samomorilnega namena ustrelil a glavo ter bil na mestu mrtev. Ostali delavci, ki so slišali strel, so takoj pohiteli k njenrn ter ga skušali dvigniti, pri čemur pa se je sprožil samokres, katerega je držal mrtvec krčevito v roki in krogla je zadela enega navzočih tako nesrečno v glavo, da je takoj izdihnil. Tako je samomorilec po svoji smrti postal še — morilec. Dr. Beneš častni doktor strass- kourške univerze. Pariški (Sorbonnski) univerzi, Iki je podelila častna doktorata prezidentu češkoslovaške republike dr. Masaryku im zunanjemu ministru dim Benešu, se je pridružila tudi stara francoska univerza v Strass-bourgu, iki je odlikovala dira Beneša s častnim doktoratom filozofije. Zanimivo je, da je dir. Beneš koneal vseuči-lAščno študije v Franciji, kjer si je že davno pred vojno pridobil doktorat dijonske univerzo. — Umetni potres. Nemški geofiziki bo priredili v noči od 23. na 24 in od 26. na 26. t. m. umetni potres, čigar središče je bilo na gori Heidelstein (bavarsko-pruska meja). Na točno določenem mestu so razstrelili večjo ■mmrraifin treskavib snovi, katerih učinek ao točno zabeležile seisimografične postaje. Ta poskus služi y znanstveno svtrbe. — Avstrijski varuh. Avstrija je dobila svojega varuha, ki ga je postavila Zveza narodov, da nadzoruje njeno gospodarstvo, zlasti pa pri postopanju z mednarodnim posojilom. Ta funkcija je bila poverjena županu mesta Rotterdam. v Holandiji, dru Zimmermnn-mu, ki velja v svoji domovini kot odličen narodmo-gospodarski strokovnjak. — Sovjetska Rusija za kapitalizem. Havas prinaša iz Laueanne izjavo načelnika ruske trgovinske delegacijo v Rimu Vorovskega, ki so mudi na lau-Barmski konferenci kot opazovalec. Na vprašanje glede evolucije boljševizma v Rusiji je Vorovskij odvrnil: »Ta evolucija načelno ne obstoja, Sovjeti pa se dobro zavedajo, da ne bodo dosegli svojih namenov, če ne izpre-menijo metod. Rusija hi zrela za komunizem. Čuti potrebo živeti in se razmahniti. Edino le kapital ji lahko pripomore k temu; da. pa se Rusiia odpre tujemu kapitalu, mu je treba zajamčiti primeren dobiček. To je skrivnost pogodb, ki' smo jih nedavno sklenili.« — Boljševiki razkrivajo oolagoma svoj pravi obraz. Z nemško pomočjo bo razdrli rusko fronto in uničili rusko državo za celo stoletje. Iz njihovega »protimilitarizma« se je izcinila ena najmočnejših armad na svetu, iz njihovega »komunizma« pa nastajajo prave židovske kupčije s tujim kapitalom. •Divini sadovi »proletarske diktature«! — Oropan angleški parobrod. V pristanišča v Macao se je 19. t. ra. vkrcalo na angleški parobrod »Suian« med mnogimi Evropejci tudi več Kitajcev, namenjenih v Hongkong. Kitajci so se zadržali dostojno In mirno, kio pa je bil paznik na odprtem morju in je nastala noč, so Kitajci nenadoma pograbili za skrito orožje ter napadli ladijsko posadko ter Evropejce in jih Opleniti; več oseb so tudi ranili in par eelo ubili. Ko bo izvršili ta drzni čin, 00 prisilili krmarja, da je zavozil k obali, kjer so v nekem skritem zalivu čakalo na roparje naročene džunfce, na fcaltera so se vkrcali ter zapustili oropani »Soiam«. Roparji so odnesli s parnika denarja in vrednosti v skupnem iznosu 30.000 funtov sterlingov. — Rusko notranje posojilo. V Moskvi izvršujejo priprave za razpis 6% nega posojila vi znesku 100 milijonov zlatih rubljev. j — Fašistovska kolajna v spomin zavzetja Rima. Italijanski fašisti so sklenili Izdati spominske kolajne, s katerimi bodo odlikovani vsi oni fašisti, ki so se udeležili zadnjega fašistovskega pohoda na Rim. — Odbor za pomoč glodajočim raskfm intelektualcem. V Rimu se je te dni sestavil odbor za zbiranje sredstev v pomoč gladu jočim ruskim duševnim delavcem. Polog drugih osebnosti so v odboru tudi sedanji naučni minister Giovamni Gontile, dr. Umbor-to Zanatti-Biamco in dr. Ettore Lo Gu-to, znani prevajalec ruskih del in docent ruske literature na rimski univerzi. Odbor jo izdal proglas m italijanske intelektualce s prošnjo za denarne pristpervike. kj naj se pošiljajo v Rim. Koroške testi. Naj v miru počiva! »Koroška domovina«, nemškutar skl list, ki je zlil toliko srda in gnojnice na poštene Slovence, pravi v svoji zadnji številki, da preneha izhajati! Da, da, zmanjkalo je fickov! Avstrijci izropali šolsko poslopje. Razmejitvena komisija je priznala nam vas Libeliče in šolo Tunel. Ko so pa naše oblasti prevzele šolo v Tunelu, je bila tudi ta, kakor Iibeliška, popolnoma izropana. Odneseno jo bilo: vsa šolska oprava, kakor klopi, omara, tabla, stoli, mize, pljuvalniki, vsa učna sredstva, kakor učila, slike, zemljevidi, knjige, knjigo šolarske in učiteljske knjižnice, vsi uradni spisi. V sobi šolskega voditelja je podrta peč in se vidi, da se je to pred kratkim zgodilo. Tudi v šolski sobi, ki je bila namenjena za drugi razred, manjka peči. Pobitih ie tudi mnogo šip. Šola je bila izropana na. povelje libeliškega župana. Nekaj stvari jo shranjenih menda v Sorgen-dorfu (pivovarna grofa Thuraa), nekaj pa v Pliberku. Nerazumljivo je, da Avstrijci vse lahko store — naša vlada pa vse to mirno gleda in nima sredstev — da talce nepravilnosti prepreči oziroma popravi. Kako pride prebivalstvo k temu, da mora še enkrat nabaviti predmete, kot jih je nabavilo svoj čas? Ld res ni sile, ki bi primorala koroško vlado, da vrne ukradene predmete šoli v Tunelu, šoli v Libeličah, občini v Libeličah in požarni hrambi v Libeličah? Potem pa pišejo v svojih listih, da smo mi balkanci! Opozarjamo naše poslance na ta škandal. G listanj. Volilni shod so imeli soei-jaiisti minulo nedeljo. Vseh poslušalcev se je zbralo okrog 60. Govorila sta pekarski mojster Koren in tajnik Gol-majer, oba iz Celja. Najbolj raztogotil se jo sodrug Golmaler, radi tega, ker so si upali meščani postaviti rud cekarjem . po robu. »Mesarčki, peki in obrtniki nimajo pravice postavljati lastno kandidatno listo,« tako je zaklical. Mi pa nismo tako ošabni in mislimo, da po zakonu lahko vsakdo postavlja liste, kakršne hoče! Ce imamo pravico plačevati davke, imamo tudi pravico voliti svojo ljudi. Kolikor nam je zim no, delavci v jeklarni, kolikor niso hišni posestniki, ne plačujejo ne občinskih in. ne šolskih doklad, nam torej nimajo pravice odrekati lastne kandidatne liste. A]i je vas strah! Ne bojte se, ne bodemo rudi tega znižali cene masti ali molči, da bi s tem nalovili volilee, kakor se je na shodu trdilo — kdor je za nas, je itak za nas in tudi nihče od volilcev ne zahteva kaj takega od trgovcev. Kar se tiče trgovine, bodite pa lepo mirni. Vi imate svoj kauzum, imate svoj tovarniški konzum, kaj se potem toliko repenčite! Meščani od delavcev prav nič niso odvisni — gostilno imate sami svojo, trgovino svojo, mesarijo svojo! Pustite nas meščane torej pri miru! Vi meščani pa si zapomnite plemeniti izrek sodruga! Naj ne bo tržama, ki ne glasuje za meščansko listo! Meščan za meščana — delavec pa za delavca, pustimo vsakemu svojo. Guštanl. (Umor.) Minulo zimo so našli obešenega posestnika p. d. Pušnika (Andrej Havli) na Selovcu. Sedaj pa je izpovedala njegova žena, da ga je umoril njegov sin s svojo ženo in nato obesil. Orožniki so oba prijeli in gnali v zapor. Celjske vesti. Krajevna organizacija JDS za Celje je imela v pondeljek, dno 27. t. m. svojo sejo, na kateri so se razmotrivala razna gospodarska vprašanja. Tudi se je sklenilo prirejati prijateljske strankine sestanke. Seja celjskega obč. odbora. Prihodnja seja celjskega obč. odbora se vrši v pondaljpk, dno 4. dec. z običajnimi poročili odsekov. Tekom decembra bo tudi proračunska seja za loto 1923. Celjsko stanovanjsko vprašanje se jo tekom letošnjega leta rešilo praktično vsaj v tolilco, da sta doslej pod streho dve večji stavbi, namreč dvonadstropna stanovanjska hiša Zlatnike in trinadstropno poslopje Jadranske banke. S tem pridobi Celje prihodnje leto okrog 20 stanovanj, i v Celjski aprovizacijski odbor je po svoji dosedanji sestavi bolj za povišanje nego za znižanje cen življenskih potrebščin, ker prevladujejo v njem pridobitni sloji. Radi tega je prišlo v zadnji seji do krize, ki se more pravilno rešiti lo na ta način, da bodo zastopali konsumente prevdarni in na raznih dobičkih nainteresirani sloji. Celju preti celo povišanje cen pri mesu, ker je v zadnji seji aprviz. odbor sklenil proti glasovom konsumentov dopustni pribitek na živo težo živine 107 % proti 100%, kakor so predlagali zastopniki konsumentov. Tudi zastopnik pekov je izjavil, da so cene pri kruhu danes neprimerne. Sklenilo so je dobiti potrebne informacije iz Ljubljane in Maribora. Simfonični koncert v Celju. Mariborska vojaška godba priredi v soboto, dne 2. dec. t. 1. v veliki dvorani hotela Union simfoničen koncert pod osebnim vodstvom kapelnika g. Majorja. Začetek ob 8. uri. Predprodaja, vstopnic v trafiki Kovač. Nepoboljšljiv goljuf ja Jurij Mailee, pristojen v Padeški vrh pri Konjicah. Že edna.jst.krat predkaznovan, se je izdajal pod raznimi imeni za lesnega trgovca ter ponujal večjo količino drv. V Žičah se mu je res posrečilo izvabiti od nekega lesnega trgovca aro, dočim pri drugem v Peklu ni imel več sreče. Orožniki so ga pravočasno zasačili i,n pod ključem razmišljal je sedaj o velikih teakočah pri lesni trgovini. Demokratski sestanek v Sv. Lenartu v Slov. Goricah 29. novembra zvečer je bil jako lepo uspel. Mala dvorana Sokolskega doma je bila zasedena od zavednih naprednjakov iz domačega trga in od Sv. Trojice. Predsedoval je g. dr. Gorišek, ki je uvodoma toplo pozdravil poslanca dr. Kukovca, prvič po daljšem presledku v osrčju Slov. goric. Dr. Kukovec je v obširnem govoru podrobno razjasnil politični položaj, zlasti tudi naš narodni položaj ob moji, ki nujno zahteva tesno organizacijo vseh narodnjakov ne-le po trgih in mestih, ampak tudi po deželi. Ne morejo nas zadovoljiti stranke, ki operirajo samo s stanovskimi gesli in puščajo vnemar nacionalni moment. Tudi naš zunanjepolitični položaj je tak, da nujno zahteva naše skrajne pozornosti in intenzivnega dela za probujo jugoslovanske zavesti mod narodom. Urednik Špindler je s konkretnimi argumenti podprl potrebo tesnejše in podrobno izvedeno organizacijo v političnem pogledu, povdar-jal pa jo zlasti tudi potrebo kulturnega dela. Za slednje bi naj bil baš Sv. Lenart izhodišče in žarišče za celi svet-lenartski okraj. Govoril je še dr. Gorišek in nato pri triurnem poteku zaključil zborovanje. Poslanec dr. Kukovec je še po zborovanju dajal na mnoga vprašanja razna pojasnila, zlasti navzočim obrtnikom. V najkrajšem času se vrši občni zbor strankine organizacijo pri Sv. Lenartu. Hi POZABITE! V SOBOTO, DNE 2. DEC. OB 20. (8.) URI SE IQRA V SOKOLSKEM DOMU V STUDENCIH KOMEDIJA ..ZMEŠNJAVA NA ZMEŠNJAVO*' Mariborske vesti. Maribor 30. novembra 1922. m KaEor pes kost je pograbila škrbasta^ tetka s Koroške ceste »Taborje-vo« tiskovno napako ter kliče državno pravdništvo na pomoč, naj zapre vse taborite in list sploh ustavi, ker jo tiskarski škrat v pojasnilu glede meslne hranilnice napravil iz »varnosti« »nevarnost«, kar je opazil vsak šoiarček, če je čital dotično objavo. To so vedeli tudi gospodje krog »Straže«, ki so dobili od upravnega odbora mestne hranilnico popolnoma isto izjavo. Toda po svoji znani, bivšim feldfcuratom lastni anjmoznosti so nedolžno napako takoj porabili v svojo gnusno afP 3 jo proti mestni hranilnici, ki bv bogu ni domena klerikalcev, no zaveua joč se, da so se s to otročarijo sann ° smešili do golih kosti. m Epilog k pekovski slavi 45. polka. V včerajšnji Številki »Marbur-* ger Zeitumg« čitamo izjavo g S- L!i Orosila in Noska, ki sta jo dala znanemu sotrudniku tega lista šele po njegovem članku, v katerem jo skušal n spravljiv način komentirati njun nastop pri g. polkovniku Draškiču gka slavo 45. pešpolka. Čudimo _so, da s dotična gospoda šele sedaj obcut1 a potrebo, da opravičita svoj nastop Pr® javnostjo, dasi je bil Nemcem z.na.._ strani vržen očitek o neiskrenosti Mihovega gesla »staatstreu«. Mi snio ce stvar z zanimanjem zasledovali ^ smo glede včerajšnjega članka v »Ms * burger Zoitung« zaprosili g. polkovni fca Draškiča za pojasnilo. G. oolkovm nam je izjavil, da sotrudnik »M. Z.« . točno reproduciral svojega raz^vol~“ z njim; ni res, da je g. polkovnik P trdil resničnost dr. Oroslove i?*U ' Gg. Naslco in dr. Orosel sta v &vo:,eo^ ustmenem razgovoru prosila 8- P kovniika, naj intervenira pri da Nemcem no ho treba izobešati ^ stav povodom slavnostne proslave svoibojenja Maribora. G. polkovn1^^ na to odvrnil, da ni govora o ' slavnostni proslavi, ki bi silila beD & k izobešanju zastav. To sta dek?a vzela lojalno na znanje in spomenico, ki je g. polkovnik M pjk čital v njuni navzočnosti. Ta spo® ^ ca pa jo daleko pomembnejša, g? nji zahteva g. Nasko v imenu ^ a cev, da naj se pukovska slava P1® -9 na kateri drugi dan, (Ta odstavek^ jasno citiran v včerajšnji M. 2.) A _ ni res, da bi g. polkovnik spravil kovsko slavo v zvezo s praznike® Mihajla; omenil jo lo, da ta slava čajno pado na praznik sv. Mihaj-f' ^ pa polk izrecno slavi dan razorom® u nemških čet v Mariboru. G. polko'. ^ tedaj ni potrdil popolno resničnosti -Oroslove izjave, kakor zatrjuje V čevalec M. Z. Kar sc tiče diskreti®^ pa jo treba omeniti še to, da je d ^ mariborski Nemci (vseeno, ali P° no društvo ali kako druigo zastal# ld. mu oni takoj no odpovedo k® _j,g tence) zahtevajo preložitev pnk0^fe^ slavo na kateri drugi dan. Razor®5^ nemškega »Sohutzvvebra« je bila ^ na konsekvenca takratnih pohtJ ^ vojaških razmer, ker v mestu .Jf1 mogli obstojati dve oboroženi s’"' ^ sakemu človeku, ki pozna ra2®cr^kj. jasno, da »Sebutzvrohr« ni bila na organizacija ali navadna 0-straža, marveč da jo imela naD- ^ hraniti Maribor Nemški Avstriji- ^ vega decembra jo bilo tudi fnrk®*^ izvršeno ujedinjenje in s tem se ^ čete postale del dotakratne srbske ^ ske, ki jo bila skupina zmagovitni ^ tantnih čet. Razoroženje »Sehutzvp ra« hi se tedaj morda izvršilo P®1 pozneje, toda izvršiti bi se ®°ra 're,jd pra.šamo šo enkrat: kako si ®a,a^o »državi zvesti« Nemci dovoliti ‘ poseganje v zadeve noše vo.roc0 ^ njena dejanja reducirati na mv0 kega »Schuitzwehra«! . ^ m Narodno-gospodaraka okcif® ^ Mariboru. Včeraj zvečer se jo v)r” ^ gostilni Orovič od obrtnega 0(^se,?aI-;eK moOvratsko stranko sklicani sp* narodnih obrtnikov, trgovcev. oZp gih pod jetnikov, ki so sklenili Zv^6. rom na izzivalno nastopanje n®1 ga kapitala olb meji izdati za noV°taitl5-ličon »Mariborski koledar« z {$-nim leatastrom narodnih obrtnik govcv, industrijcev, zdravni - vetnilcov, gospodarskih pisarn, nih zavodov itd. Koledar, ki P® Slovbnsko trgovsko in slovensko^^.^ no društvo, se bo v več tiso« 1Z jj-t razširil med ljhdstvom na včerajšnjem sestanku je bil V'oc],’jor* poseben redakcijski in Hnančm ^ Redakcijski odlw>r vodi dr. finančni pa trgovec Pinter. ■ 0po-izido šo pred božičem ter ze a« ^ zarjamo nanj vso slovensko ja m Dar PTL. Gospa Baier - » aSjala tovarne za brusne _ kamne, J° jih derajnomu glavarju 4000 K, (josP* vporabi za dobrodelno namep ; pj-kv* glavar jo izročil znesek protjt /Maribor; l. decimbra"R12.> /»ajisrBiriBiv MDOM lozni ligi, s čemur je imenovana gospa J1923 v Gotzovi 3vo*boI veliki venček, Postala ustanovnica lige. Posnemajte! m Občni zbor »Podpornega drnštva Ea revne učence državne realke v Mariboru se je vršil v petek 24. novembra. Iz tajnikovega poročila je povzeti, da ima društvo loto« 72 rednih, 17 de-• smrtnih članov, (Id plačajo 50 Din.) in 3- ustanovnike (ki plačajo najman' 100 Din.) Blagajnik je poročal, da je bilo S072.15 Din. dohodkov in 5146.45 Din. izdatkov, torej za 1922-23 prebitka Sk25.70 Din. Ker je prejšnji nemški odbor svoj čas naložil večino razpoložljivega premoženja v vojna posojila (2775 Din.), zato ta denar ni yštet med sedanja aktiva. Za nabavo šolskih knjig in Pisarskih potrebščin se jo izdalo 3380 Djn in v gotovini so je razdelilo med učence 1355 Din. Delovanjo društva se namreč zdaj omejujo bolj na to, da Preskrbi revnim učencem potrebno jpijigo in učila. Za 10 atlantov je treba ^eti 1200 Din., in kaj je to pri toliki uinožini prosilcev! — Nato je bil za 1922-23 znova izvoljen prejšnji odbor ^Podpredsednik dr. Viktor Kae, ta jnik Bran Ravnihar, blagajnik Ivan Bogo Do in arhivar dr. Maks Kovačič). Tudi Preglednika računov sta ostala ista ktr. Ant. Jerovšek in Matej Dolenc). 1 ‘redsednik društva je po pravilih ved-u° vsakokratni ravnatelj realke. — Društvo je res potrebno in vredno obi-Podpore. To so uvideli tudi reaiei sa-^ bi so med seboj nabrali 1611.45 Din. odbor I. Z.) ,pi Mariborski koledar. Vsakogar iz Pridobitnih slojev v Mariboru, ki. želi v seznamu narodnega katastra v kiriborskem koledarju, opozarjamo, u se zglasi pri Slovenskem trgov-Kem in obrtnem društvu ali pri taj-iku koledarja uredniku »Tabora«, 2unu, kjer so dobijo tudi vse podrob-® /urormacije, zlasti pa tudi glede in-■^ttanaa. 111 Ustanovni občni zbor društva j n®Vaniskih najemnikov za Maribor ei °bške občine Pobrežje, Studen-Novavas, Krčevina in Laj-cem}! se vi'ši v nedeljo dne 3. de-a ra. ob 914 uri v mali kazinski Dorn^u' V Mariboru. Dnevni red; 1. feitar," ° pripravljalnega odbora. 2. Bodn'pe BPavil. 3. Referat okrajnega fazm •’ ffosP°da Vrabla o pravnem fta-n Cr^1. toed hišnim posestnikom in -^kim najemnikom. 4. Voli-bredsednilca, njegovega namest-p'va>^8 odbornikov in preglednikov. 5. Točitev letne članarine. 6. Slučaj ^ Nas “tv, ,mo- svete glede kandidatov za družne funkcijonarje sprejema pred- J^Pik pripravljalnega odbora gospod f^tajemačelnik Mohorko na Koroš-kolodvoru, oziroma gospod vižji ®Včni upravitelj Meglič v uradnem opju Ciril Metodova ulica, II. nad-;^P.ie, soba 9. — Sprejemanje članov jj. vrši pol ure pred ustanovnim obč-111 zborom. Pripravljalni odbor. I§ck\ Miklavžev večer mariborskega Pn ~T* Opozar jamo že danes na to le-braV^tev, ki se vrši dne 5. deeem-zej0 . Narodnem domu. Vstopnina je v _ ^ka, le 5 dinarjev. Vstopnice so C^aji v trgovini Baloh na 'hi zvoV tlfu- Začetek je točno ob 8. .,w/r’ ^ se program hitro izvrši Ncs_ a<3no naiPozneje ob 'A 10. uii wrfnlpra7n5 k dno 1. 'docem-■m r,_ banke ne uradujejo, o 'katerem že lahko danes trdimo, da ho ena nnjlepših prireditev prihodnjega predpnsta. Natančnejše bodemo pravočasno priobčili. m Poučevalni odsek Izobraževalnega društva privatnih nastavljeucv v Mariboru sporoča; tem potom obiskovalcem raznih tečajev, da 6e vsled državnega praznika v petek dne 1. decembra pouk ne bode vršil. m Plesni odsek Izobraževalnega društva privatnih nastavljencev v Mariboru vabi tem potom ,vse svoje člane in prijatelje društva na. Miklavžev večer, ki se 'bode vršil dne 2. decembra v veliki dvorani Narodnega doma. A-ranžer plesni učitelj g. P. Nemec. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Konec ob 4. uri zjutraj. Za, obilno udeležbo prosi odJbor. m Ujet morilec. Kotorska oblast v Cirkvenici je obvestila tukajšnji policijski kom isarijat, da hoče nek Ivan Katuman, ki je obdolžen zavratnega umora, pobegniti preko meje na Francosko. Včeraj se je v Mariboru res po javil ta možakar, ne vedoč, da ga že pričakuje roka pravice. Ko se je misli' odpraviti preko meje, je bil aretiran ter oddan pristojni oblasti, m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. Marodno gledališče. Repertoire: Četrtek', 30. novembra. Nečak. Ab. A. Petek, 1. decembra. Ilirci. Svečana predstava v proslavo Narodnega praznika. Izven ab. Soboto. 2. decembra. Običan čovek Ab. C in kuponi. Nedeljo, 3. decembra. Nečak. Izven abon. , te -j , •rM,uivt) uti ujra«.i »i|0jiOi Mlj»s »z delavstvo, ki išče zaslužka v UT‘Vdne strani smo dobili ob-n r]at*Q v Avstriji in Nemčiji ,ra pa§u velika brezposelnost. ®0ajo f.,? 111 nemška podjetja odpu- umoma svoje nameščence, naj- hr, s .a inozemee, našo ljudi. V sled ke (je|Var','mo vse naše delavce in dru- Striin je umri osamljen v svojem stanovanju^ — tudi od gilad«. Ko so njegovi učenci silama odprli stanovanje svojega odličnega profesorja, se jim je nudila strašna slika: truplo je bilo KaS ! pokrito s paraziti. Umetnik GraibavskJ ; je končal s samomorom. SkblpitorMg ■ Blocha so ustrelili, ker je pisal svež ' zetu, da je bil prisiljen izdelati sporne-: T^oze Luxenburg, Marxa n dru-, gih. Vee sreče je imeti znani slikar tfteri ljavm, avtor slovite slike »Baibg«, kS} je dobil dovoljenje, da sme odpotovati.; v inozemstvo, to pa zato, ker je izdela®' portrete Lenina, Trockega in Lunažaar- j skega, s katerimi pa niso bili poy.saai. zadovoljni, " v— —1 Smuo B/ ST fB O U« 'Mariborj 1. decembra 192?. ^. Bernhard KellennAim: PREDOR. Roman. ODaJjeJf »Predor jih požira več in več!« (94) in Ruhr ter na Šlesko. 'Angleški rudarji in topilftičarji; varnosti, da jih bo Jakota izstradala. Ljudje so v s. -' po Yorkshireju, Northumberlandu, Durhamu in južnem • novanjih prezebali, in kdor je bil slaboten _ in na;).‘Y Walesu so proglasili simpatijsko stavko. Canada in! žen, je bil pogubljen. Vsak dan so se dogmah poz .v Države so se pridružile. Pošastno iskro je zaneslo črež; plenitve, sabotaže, tatvine. Grozila je posast Alpe v Italijo in črez Pireneje v Španijo. Zastalo je na' Iucije revo- tisočc krvavo rdečih in mrliško žoltih tvornic po vseh : Toda, mednarodna delavska zveza sc ni urnah- pii sebe in svojo obitelj. — Fabricant Klepstcdt, Ho boken, se je zagnal pod vlak podtaine železnice« — Vest, da se je stari Jakob VVolfsohn ,vj Szentesu obesil, je ostala č.isto neopažena. _ Vladala je panika! Zaplala je tja črez in po Franciji, Angliji, Nemčiji, Avstriji in Rusiji. Najprej je preplavila Nemčijo ter jo v enem tednu, kakor Zedinjene države, potopila v, nemir, tesnobo in strahoto. Industrija, ki si je šele opomogla od posledic okteberske katastrofe, je zaplula na dno. Njene papirje, — železo, jeklo, cement, baker, kabli, stroji, premog — ki so zaradi predora pognali neznansko cvetje, so potegnile strmoglavljene predorske delnice s seboj v globočino. Premogarski kralji in topilničarski baroni so s predorom zaslužili ogromne imovine, sedaj pa niso hoteli riskirati niti beliča^ Mezde so znižali, uvedli počitkovanje ter na tisoče delavcev pognali na cesto. Zaposleno delavstvo je proglasilo, da j »Predor jih požira več in več!« }vau.v Pnsianisein, im w ^ »Mr. Harry Stillwell, banker, Chicago sc je ustre- njem. v brodovja, da » štrlel dimnik pri dimniku. Sde . — Broker \Viffiamson, 26. cesta, uničen, je zastru- herm dan je bil neocenljvo drag. Ker pa je panika d, 1 m cmm nhifPii _ FahHp.nnt Klenstedt. Ho- nar jemala tudi drugim industrijam, je milijonska ai dneva v dan naraščala. Raz . . . , . . , itične. Železnice, elektrarno, pli-! veleupmkov m je prišel sam,+da bi imel govor,eca, •emoga. V Ameriki in Evropi ni. žara* svoje nadloznosti m storil ze dvajset let. bd. Mav in ninvhn namtkov črez' dikat ne sme pasti! Casi so Obupni 111 padec smduUi« i kat še vedno stal pckoncu. Bil je podoben razbiti laoJj • in je „ves preluknjan hreščal v vseh sklepih, a je staj. To ie učinil Llovd. Lloyd je sezval zborovanje ” sar mada brezposelnih iz dneva^v_ dan naraščala, mere so postajale kritične narne so bile brez premog vozila niti desetina vlakov in plovba parnikov črez - --- —- v.. . „ ~ . ■ . T->- . „ r<*. Atlantsko morje je bila malone vsa zausta-C;ena. { b,l..svcta povzročil nepovedno gorje. I l^doi _se v ■ Dogajali so se izgredi. Na WestfalskC% so tres- ^^.,a J® rav 1 preuaarno. če bi se ketale puške strojnice in v Londonu so se ladjeniški lian lici LtblU. djatsisoissiiv uviu v v j 1 1 • / Lon.-f01 „ brezposelnim solidarno, in je delo popustilo s trdnim m Kanitai. namenom, da se bo tokrat borilo do poslednjega diha in se ne bo v drugo dalo primamiti z obljubami, ki jih ti krivoprisežniki itak prelomijo, brž ko zopet posije solnce. Kadar so časi dobri, jim je delavstvo dobro dovolj, da jim pomaga množiti milijone, kadar • pa so časi slabi, jih gonijo od sebe. Naj se rudniki le utope in talilne peči otroška jo! Stavka se je pričela kakor vsaka druga. Vzplamenela je v kotlini okoli Lilla, Clcrmont-Ferranda in St. Etienna, švignila ha ozemlje ob rekah Mosel, Saar in Ruhr ter na Sleško. Angleški rudarji m topilnicam delavci spopadli s policijo, da je tekla kri. To se je zgodilo 8. decembra. Ceste pri ladjenicah West India Docks so bile ta večer pokrite z mrtveci, delavci in redarji. 10. decembra ie angleška delavska unija proglasila generalno stavko. Francoska, nemška, ruska in italiianska so storile isto in naposled se je pridružila ameriška unija. To je bila novodobna vojna. Niso se po malem spopadale prednje straže, vršila se je popolna bitka! V strnjenih frontah sta si naspreti stala delavstvo Že črez malo dni so se čutile strahote tega boja. Statistične številke hudodelstev, pomivanja otrok in dojenčkov so šle grozotno kvišku. Hrana za milijone ljudi je po železničnih vozovih in bočinah. ladij gnila in se ugonabljala. Vlade so na pomoč jemale vojaš;tvo. Toda čete, sestavljene iz proletarcev, so se pasivno protivile, so vršile, kar jim je bilo ukazano, uspeha pa Ie ni bilo nikakega, in časi niso bili takšni, da bi se smele rabiti ostre represalije. Proti božiču so bila velika mesta Chicago, Newyork, London, Pariz, Berlin, Hamburg, Dunaj. Petrograd, čisto brez luči in v ne- storil taktičen pogrešek, bi bila njegova usoda odločena za vselej in razvijajoča se industrija bi bila vržena za dvajset let nazad- (Dalje prihodnjič.) Glavni urednik: Ra divo j Rehar, Odgovorni urednik: Rudolf Ozim. Petek KLUB- Ocstovanje M-tetira ulit na gosi ELLA KASTELIZ B-A-R 1. decembra veliki elitni koncert velika Prodala soli. V soboto, dne 2. decembra 1922 ob Vi 16, (Vaf) uri popoldne se bo v smislu Čl. 343 trg. z de. vršil* ra tovornem glavnem kolodvoru južne železnice V Mariboru javna dražba pol vagona (5000 kg) soft v ICO vrečah po 50 kg. Drožbeni pogoji se bodo pred dražbo razglasili. V Msriboru, dne 29. novembra 1922, 2389 Dr. Josip Barle, kr. notar. 'r Pomnožen orkester, salonska godba 3. ICaplanek Začetek popoldan ob 41l* Koncert komponistov NAVADNE CENE 3 2305 KAVARNA SOK -KiU [Gumijevi podpetniki bi podplati n«pravijo Vale obuvalo trpežno elegaut egautno. DoMv« se r voeh bolj lih IrgovTnah nsnla in na debelo pri: »ERSON-KAUČUK D. D. Zagreb. WII*onov trs 7. 9380 10-1 Prima koroški bali krompir tor orehi 86 dobijo v vsaki množini po ugodni ceni pri Feliksu Pučko, trgovina delikates, Maribor, Aleksandrova cesta 31. 2384 KLOBUKE Iter razno modno ln galanterijsko blago t relikt Ipj 3318 Izbiri in najceneje pri 10—6 rsn Jakob Lah. Maribor, Glavni trg 2. ■ BBBBHHHHlllilBHiBgBBSH S ene, slame, drva, premog, lito, krompir, sadje in druge deželno pridelke kupuje in prodaja ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandrova cesta št 57. Telefon št. 88. 1321 Mala oznanila. Damski plašč na prodaj. — Stolna ulica 1, UL nadstropje, vrata 9. 2386 Delavci se vzamejo na hrano. Vpraša se pri hišnici Gosposka nlica 23. 2387 2-1 Sprejme se takoj soliden gospod kot sostanovalec k mirnemu solidnemu gospodu. Vpraša se Maistrova ulica šlov. 18 pri hišnik«. 2388 Stroj za šivanje (Rir.gschiff), omara, postelje, divan, 8 k g perja, žimnice, sfrik madrace, nočne omarice, mize, umivalniki, stensko zrcalo brušeno, otročja postelja, pregrinjala za po.telje. Vpraša se : Rotovški trg 8, I. ndstr., Jero. 2390 Primerna Miklavževa In božična darila! Elegantne bele oblete, kostumi, plačči, kožuhi, klobuki, čevlji, kovčeki, ročna dela, perilo, lepi stekleni nadevki, zelo lepe vaze, nipe, različne ure. zlati in srebrni okraski, velike žliee iz kina-srebra, karfindl, podobe, okviri za podobe in fotografije, kozarei 2apivo, vrči, male mizice, garnituio za pušače in različne stvari se kupuje najceneje v Mariboru Cankarjeva uliea 2, Ih ndstr , lov«. 2394 Tovarna pohištva Koroška cesta 46, Hochnegger in dru-govi, ima v zalogi spalne in jtdilce sobe kakor tudi kuhinjske oprave po tvorniških eenah. Sprejme tudi vsako mizarsko delo. 2346 10—5 Popolnoma nova narabijena apalnica iz trdega lesa se po ceni proda. Vpraša so od 14.—16. ore Vrazova ulica 3, m. ndstr. 2378 3-S Dobro hrano dobijo gospodje in gospe. Koroška cesta št. 18, dvorišče. 3 >75 2—2 Primoran nakup! Elegantna damsko kostum«, primerne za božična darila: Črni kostum, bogato s sealsk:nom obložen, drap aukneui plašč, drap ko-itum, vijoličasta plozna obleka* in ena eape-obleka. Vprašati pri barvarju Nedog, Gosposka ulica 33. 2372 3-3 Koristito se. z najsolldnejšim* cenami v novi modm trgovini B. Veselinovič & Komo., Maribor, Gosposka ulica 26 2370 8—2 Išče se meblirana soba za solidnega gospoda. Pismene ponudbe pod „Činovnik“ na upravo. 2368 3—3 Zastave različnih velikosti po zelo /nižani ceni prodaja razstavni odbor Pokrajinske obrtne ra stare, Aleksandrova cesta 2?. 2360 5-5 Zamenjava stanovanja. — Snažno stanovanje v Sodni ulici z eno sobo in kuhinjo se zamenja s stanovanjem z dvema sobama in kuhinio, event. tudi v okolici. Naslov pove uprava. 5-4 Božična darila Preproge Zavese 1 Odeje 2349 10~3 i Pregrinjala | Kožuhi I Podobe Lesene svetiljke /ft Kristalni kozarci Umetni porcelan Pohištvo Majvečja izbira j Znižane cene j Trgovina pohištva KAROL PREK MARIBOR Gosposka ul. 20 i 1 za takojšnji nastop iščem. Stanovanje, hrana in pfflfl!e prosto. Ferdinand Brukmeister, Vas Blauc Št. Gornja Kungota. 23^ Dobre kranjske klobase Velika izbira konjaka in likerji Dnevno sveže pitane go^8 kakor tudi drugo špecerijsko in delikatesno nudi po najnižjih dnevnih cenah v tvrdka Vračarič Sori] Jurčičeva ulica 11. ^ Najnižje cene! manufakturnemu blaga za obleke, Per^ 9j 2—1 in krojaškim potrebščinam so pri tvrdki 2 M. Feldi)* Grajski trg št 1 IVJarihor Vetrinjska nliw Ceniki zastonj Ogled orosf asasesšs^Hži Stojnina na železnici SST za Din 10-- na wro! Za brzo prevažanje dospelih pošiljk se pr p JADRAN d.zo.2- Največje in najstarejše podjetje za prevažj l0.6 32 vozov, 5 pohištv. vozov, 2 tov. avtomob^ ^ ^ ijftftfatti in Mižite!« iMmEB jBttEHi M TMrtf .jterihari*«