PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik /e na 116. seji dne 16. 11. 1988 obravnaval Predlog resolu-cije o poliliki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v letu 1989 in sklenil, da ga posreduje delegatom skupščine v obrav-navo in sprejem. IZVRŠNI SVET PREDLOG RESOLUCIJA o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 v letu 1989 1. UVOD V družbenem planu za srednjeročno obdobje 1986-1990 smo v občini Ljubljana Vič-Rudnik načrtovali povprečno 3,7 odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda. UgcAavljamo, da dosežene stopnje rasti vletih 1986, 1987 in glede na ocenjeno rast v letu 1988zaostajajoza planiranimi terda tudi vzadnjih dveh letih tega srednjeročnega obdobja ne moremo pričakovati rasti, ki bi nado-Knadila zaostanek pri realizaciji družbenega plana. Poleg sploš-nih vzrokov so na taka gibanja v občini vplivala predvsem gibanja na področju naložb, ki niso bile realizirane po načrtovani dina-miki in obsegu. Resolucijo za leto 1989 pripravljamo v razmerah predlagane reforme gospodarskega sistema. Reforma naj bi bila vsestranska, radikalna, vnesla naj bi spremembe v razvojno poliliko in s tem v strukturo gospodarstva. Pomembne spremembe bodo tudi v sistemu družbenega plani-ranja, vendar pa so za sedaj te še v skupščinskem postopku. To resolucijo sprejemamo v skladu z veljavno zakonodajo. Koncipi-rana je tako, da bo glede na nov zakon o planiranju lahko pomenila v letu 1989 kratkoročni program ukrepov ekonomske politike in drugih ukrepov, ki zagotavljajo pogoje za uresničeva-nje družbenega plana. Osnovni cilj ekonomske poiitike v letu 1988 je usmerjen v zniža-nju in ustavitev naraščajoče inflacije. Rezultati na tem področju niso doseženi. Stopnja rasti cen je ob prehodu v zadnje trime-sečje leta že dosegla predvideno rast za celo leto. Obseg proiz-vodnje je bil v devetih mesecih za 0,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. Po ocenah organizacij združenega dela naj bi približno takšno rast proizvodnje dosegle tudi v celem letu 1988. Izvoz je v občini zelo porasel. V prvih devetih mesecih je bil za 32,6 odstotka višji kot v letu 1987 kot v enakem obdobju lani. V letu 1988 je zaposlovanje na področju gospodarstva ostalo na isti ravni kot preteklo leto. V negospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 1,1 odstotka. Povečalo se je v izobraževa-nju, znanosti, kulturi, zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko se je v DPS, SIS in DPO število nekoliko zmanjšalo. 2. RAZVOJ MATERIALNE OSNOVE ZDRUŽENEGA DELA 2.1 GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA Po ocenah organizacij združenega dela naj bi v letu 1989 količinski obseg industrijske proizvodnje povečali za 2.5 odstotka. Na osnovi J^ocene in predvidevanj obsega proizvodnje ostalih področij planiramo rast družbenega proizvoda v višini dveh odstotkov. Obseg izvoza naj bi povečali za 15 odstotkov in uvoza za 10 odstotkov. Glede na izredno zaostreno stanje pri poslovanju večine indu-strijskih organizacij in nujne spremembe v strukturi proizvodnje je v letu 1989 vendarle težko napovedovati povečanje obsega v primerjavi z letom 1988. Prehod od količinskega povečanja h kvalitetnemu izboljševanju proizvodnje je nujno. Ta pa bo gotovo v letu, ko naj bi izvedli gospodarsko reformo, za organiza-cije, ki ne bodo sprejele novih razvojnih usmeritev, usoden. V letu 1989 je potrebno računati še vedno z visoko stopnjo inflacije - tudi zaradi velikega prenosa \z leta 1988, upadanjem domačega povpraševanja, izvoz pa verjetno še vedno ne bo mogel prevzeti vloge generatorja gospodarske rasti, predvsem zaradi obstoječe strukture gospodarstva. Na področju osebne, skupne in splošne porabe bomo povzeli usmeritve iz republiške reso|ucije. 2. 2. ZAPOSLOVANJE • * ' Zavzemamo se za polno produktivno zaposlovanje delavcev ter stimulativno nagrajevanje zaposlenih. Možnosti zaposlovanja se bodo zmanjšale, brezposelnost pa bo naraščala. Z načrtovanjem razvoja, modernizacije, reorganizacije ter s poinim produktivnim zaposlovanjem bo v organizacijah združenega dela prišlo do presežka delavcev. Zato bodo organizacije združenega dela sku-paj z Medobčinsko gospodarsko zbornico, Skupnostjo za zapo-slovanje ter z izobraževalnimi in drugimi institucijami razvijale programe prekvalifikacij in dokvalifikacij, ki bodo omogočali nadaljnje produktivno zaposlovanje. 2. 3. MEDNARODNA MENJAVA Na področju ekonomskih odnosov s tujino je nujen hiter pre-hod na trajnejše rešitve sistema in politike. Doseči moramo večje, selektivnejše in dohodkovno učinkovito vključevanje v mednarodno menjavo ter povečan devizni priliv. V letu 1989 organizacije načrtujejo, da bodo ob ustreznih ukrepih zunanje trgovinske politike, s prilagajanjem asortimana ter pove-zanim nastopom na tujih trgih dosegle 15 odstotno rast izvoza. Velik porast izvoza planirajo predvsem v DO Plutal, DO IGO, DO Hoja in DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav. Pri povečanju uvoza bodo imele prednost organizacije, ki pro-izvajajo za izvoz na konvertibilno tržišče ter uvoz opreme. Velik delež uvoza bo po planih organizacij zavzemala oprema za znan-stveno-raziskovalne in visokošolske organizacije. Z liberalizacijo uvoza, ki predvideva, da bo do konca leta 1989 50 odstotkov celotnega uvoza na režimu prostega uvoza, bomo povečali tudi učinkovitost izvozno usmerjenih organizacij. Glede na že sprejete ukrepe in novosti na področju zunanje trgovinske menjave ter spremembe, ki so še predvidene (sistem vzpodbujanja izvoza, vlaganje tujega kapitala, spremembe pri deviznem varčevanju), bo potrebna v letu 1989 v vseh institucijah temeljita preučitev vseh sprememb in aktivna priprava na tvorno in pravočasno vključevanje v celovito reformo gospodarstva. 2.4. NALOŽBE V gospodarstvu bi bilo potrebno prestrukturiranje, vendar pa glede na finančne rezultate in nizek obseg sredstev akumulacije organizacije ne načrtujejo večjih investicij. Razpoložljiva sred-stva bodo usmerjena predvsem za rekonstrukcijo in moderniza-cijo že obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Nadaljevana bo izgradnja industrijskih con, ki sicer ne bodo imele takojšnjega odraza na večanje družbenega prizvoda, pomenijo pa hujnost za dolgoročnejše omogočanje prestukturiranja in razvoja. Pregled načrtovanih naložb: NALOŽBE V TEKU IN DOKONČANE NALOŽBE Hoja TOZD Tesarstvo in žaga - dokončanje gradnje žagalnice ter servisnih in infrastrukturnih objektov Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav - dokončanje II. faze tovarne - kompletiranje elektronske opreme EGS - nadaljevanje izgradnje republiškega centra vodenja s pripadajočim informacijskim sistemom PTD Center Kemije - nadaljevanje izgradnje je odvisno od rezultatov lokacijskega postopka. Integral DO Tovorni promet Viator Ljubljana - nadaljevanje II. faze tovornega terminala v coni VP - 1/2 Rudnik - dokončanje projektne dokumentacije ter začetek gradnje kosovnega skla-dišča. GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki - nadaljevanje izgrad-nje obrata betonskih polizdelkov . Pohištvo Rožna dolina - dokončanje izgradnje proizvod-nega objekta v coni VP - 2/4 s preselitvijo sedeža in proizvodnje na novo lokacijo DO Lesnina TOZD Veletrgo^na - dokončanje II. faze visoko-regalnega skladišča v skladiščno prodajnem centru v coni VP-2/3 Splošna obrtna zadruga Galeb Izola - dokončanje izgradnje Centra drobnega gospodarstva II. ob Tržaški cesti SDK Centrala Ljubljana - izgradnja prostorov za sektor računalniške obdelave podatkov in ekspozituro Ljubljana Vič-Rudnik Metalurški inštitut - naloža v pilotno proizvodnfo - I. del talilnolivni sklop, se izvaja v obstoječih prostorih inštituta na Lepem potu GP Grosuplje - dokončanje izgradnje obrtnih delavnic v industijski coni VP - 6/1 Plutal podotok MGS Slikoplesk - Termoplast - začetek in dokončanje I. faze proizvodno skladiščnega objekta v VP-2/3 Avtomontaža TOZD Utensilia - investicije v manjkajoča orodja NALOŽBE, KATERIH ZAČETEKDZD PLANIRAJO V LETU 1989 Rašica TOZD Konfekcija Horjul - začetek izgradnje novih proiz-vodnih prostorov, modemizacija opreme Merkur Kranj - izgradnja prodajnega centra Rudnik - sanacija zemljišča in priprava na gradnjo centra PAP podjetje za avtomatizacijo prometa - začetek gradnje objekta s poslovnimi, skladiščnimi in servisnimi prostori na Pe-ruzzijevi KIP - začetek in dokončanje izgradnje linije za proizvodnjo visokoognjeodpornih aluminijastnih materialov v novo pridoblje-nih prostorih na Koprski ter začetek izgradnje proizvodne linije za kemično vezane proizvode Mercator KIT DO Rožnik TOZD Dolomiti - začetek izgradnje trgovine osnovne preskebe na Brezovici ter priprava dokumenta-cije za železnino v Velikih Laščah Agrotehnika Gruda - izgradnja poslovnega in prodajno skla-diščnega objekta z veznim elementom na obstoječi objekt AGG v coni VM-2/1 Avtocommerce TOZD Volan - začetek izgradnje prodajnoser-visnega objekta na Brezovici IUV TOZD Galanterija - začetek izgradnje novega proizvod-nega objekla na obstoječi lokaciji v VM-2/1 ob Tržaški cesti Kompas TOZD Magistrat - pričetek izgradnje skladišča za oskrbo turizma pri Tovilu Zastava avto Ljubljana-začetek II. faze izgradnje prodajnoser-visnega centra Vič. Surovina TOZD Ljubljana - izgradnja skladiščno proizvodnega in poslovnega objekta v VP-6/1 - sanacija zemljišča in priprava na gradnjo 3. GOSPODARSKI RAZVOJ 3.1. INDUSTIJA '•',.• V letu 1989 bodo organizacije iz industrije posebno pozornost posvetile racionalizaciji gospodarjenja in tehnološkoorganizacij-skim sprerhembam. Kvalitetna preobrazba industrije se bo odra-zila v pospeševanju inovativne dejavnosti, spodbujanju tehnolo-škega napredka in v večji delovni storilnosti. OZD bodo v letu 1989 izvajale različne aktivnosti: - uvajanje novih prlzvodnih programov v DO KIP, DO Avto-montaža TOZD Utensilia, DO IGO, DO Slovenijales Nastro, DO Avtomontaža TOZD Tovarna grelnih naprav, DO Zmaga. - modernizacija proizvodnje: DO Slovenijales Nastro, DO llirija Vedrog, DO Hoja, DO Iskra Merilna elektronika, GP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki, DO Surovina TOZD Ljubljana - razrešitev proizvodnje na zahtevnejše elemente, ki zahtevajo več znanja v DO Plutal - optimizacija proizvodnega programa in postopno opuščanje neakumulativnih programov v DO Tovil, DO Iskra Merilna elektro-nika, DO IUV TOZD Galanterija Za kvalitetno preobrazbo industrije bo potrebna čimprejšnja modernizacija iztrošene opreme in uvedba takih proizvodnih programov, s katerimi se bodo organizacije čim hitreje vključe-vale v modnarodno delitev dela. Navedenim zahtevam za kvali- tetno preobrazbo pa morajo še zlasti posvetiti vso pozornost tiste organizacije, ki ne dosegajo načrtovane rasti industrijske proiz-vodnje. . . . . 3.2. DROBNO GOSPODARSiVt) V spremenjenih pogojih, ki jih prinaša novi obrtni zakon, priča-kujemo velike premike predvsem na področju neproizvodnega dela v osebnem delu in sicer na področju intelektualnih storitev in deloma tudi storitev na nekaterih mejnih področjih družbenih dejavnosti. V večjih organizacijah ne pričakujejo pomembnejših spre-memb in sicer predvsem zaradi slabega likvidnostnega stanja. V pogojih nujne strukturne preobrazbe je tako pričakovati pove-čanje vloge in pomena manjših organizacij združenega dela. Obrtna zadruga Galeb Izola bo dokončala Center drobnega gospodarstva II, kjer je predvideno približno 60 novih proizvodno storitvenih enot drobnega gospodarstva. Na področju cone VP 6/ 1 Plutal bo na podotoku MGS končana izgradnja obrtnih delavnic na okoli 13000 m2, na podotoku P-3 bo začeta izgradnja objektov, namenjenih predvsem za družbeni sektor drobnega gospodar-stva. V coni VP 1/2 Rudnik-območje DG bo v skladu s stopnjo komunalne opremljenosti pričeta in delno končana izgradnja obrtnih delavnic. V coni VP 3/2 - Brdo bo sprejet zazidalni načrt ter pričeta priprava m urejanje zemljišč. V delu industrijske cone VP - 2/3 Koprska bo končana izgrad-nja obrtnih delavnic na še nezazidanem delu, kompletirani bodo komunalni priključki in s tem podani pogoji za pričetek obrato-vanja. V CDG II bomo vzpostavili materialno osnovo za sistemsko spodbujanje drobnega gospodarstva. Z delom bo pričel novo ustanovljeni regijski podjetniško inovacijskih center - PIC Ljub-Ijana. Glavna dejavnost in namen PlC-a bo svetovanje in inženi-ring pri ustanavljanju ter zagotavljanje materialnih pogojev za novo ustanovljene enote drobnega gospodarstva - prostor, kapi-tal, servis na področju informatike, finančno računovodskih poslov in marketinga. Za čimprejšnje izvajanje funkcij PlC-a bomo omogočili oblikovanje sklada poslovnih prostorov in sklada rizičnega kapitala, s kateriml bo upravljal PIC. 3.3 KMETIJSTVO Glede na naravne in tehnološke možnosti je kmetijska proiz-vodnja na območju občine usmerjena v živinorejsko proizvodnjo. Večina kmetijskih zemljišč na območju občine je zatravljena, živinorejski proizvodnji pa je podrejena tudi raba njivskih povr-šin, ki so zasejane pretežno s krmnimi rastlinami. 2a leto 1989 je planiran naslednji obseg setve pomembnejših kultur (v ha): vrsta MLM MKZ Ljubljana MKZ V. Lašče SKUPAJ posevka TOZD vse družb. vse družb. vse družb. Posest. organ. organ. organ pšenica 80,5 100 20 50 230,5 20 oljnice 48,5 48,5 krompir 250 19Q 440 koruza - zrnje 122 300 , ' 20 . 442 . koruza - silaža 80. 1.000 ; 80 1.160 detelja 45 • 20 65 trav. det. meš. 48 ' * 10, 58 pašne meš. 60 ' • 60 krmski dosevki 45 ' . S) 75 vrtnine 0,5 5 5,5 Od celotnega obsega rastlinske proizvodnje bodo kmetijske organizacije odkupile oz. proizvedle naslednje količine: vrsta prozvodnje EM MLM TOZD Posestva MKZ Lj. TZO Vič MKZ V. Lašče Skupaj občina pšenica oljnice krompir vrtnine 402 349 280 3.750 70 175 2.850 857 349 6.600 70 Intenzifikacija rastlinske proizvodnje z agro in hidromelioriza-cijami, založnim gnojenjem ter drugimi agrotehničnimi ukrepi, se bo v letu 1989 odražala v živinorejski tržni proizvodnji, ki bo naslednja: 7 V . .; ¦•' : ¦' • ¦¦.'¦'• '¦'¦'*?; :'-:. : VI2/5 Jožef Štefan ¦ ~ • ' - VP3/2 Brdo VS 2/12 Sibirija VS40/6Gudnje VS 10/3Malavas . VP 2/3 Koperska VS 3/2 Vič VP 9/1 Škofljica VS 12/6 Gabrovec VS 2/2 Trnovo - del (kolegij raziskovalcev) . • ., UREDITVENI NAČRTI , , VR 1/2 Ob Ljubljanici VR 2/1 Ob Ljubljanici " VP 2/1 Tobačna tovarna VR 2/7 Slovenija avto VR 3/4 TRC Bokalce VB 3/5 Botanični in živalskj vrt VR 7/1 TRC Bokalci LOKACIJSKI NAČRTI Tržaška cesta Dolenjska cesta Priključek ceste na Brdo VT 1/1 Rakovnik - induslrijski tir Zadrževalnik Božna Naročili bomo izdelavo prostorsko ureditvenih pogojev za vse planske celote. Izdelovali bomo naslednje zazidalne načrte VS 1/6 London /¦ ¦-" ;.. ; VS 2/4 Langusova cesta . ¦ '¦] VS 2/10 ob Tržaški cesti ' . VM 2/1 ob Tržaški cesti . ' - ! * VS 29/8 Velike Lašče : . ' . . . VP29/1 Velike Lašče . - • VP35/1 Horjul VO 41/1 Polhov Gradec , : ¦¦ ¦'.'-. UREDITVENI NAČRTi ¦ ' . ' , VR5/1 Črnavas . VR6/1 Južni park , ' . ' ' '[ ¦. ¦ ' : VR 6/3 Črna vas ¦ ' ' VP16/1 Vrbljenje ' " . , ;' '¦'.;" VP20/1 Podpeč ' ; . VE20/1 Podpeč > ' ^ VP 21/1 Podpeč .• . ' ¦'..,'¦ ¦ ^ VP 21/2 Kamnik , • ; VS25/1 Turjak ... , ¦¦¦'-;• ¦... ' VS29/1 VelikeLašče . ' ' ¦.'.-'.-: • VS35/1 Horjul ;.... . \ ; VP 40/1 Babna gora Dokumentacija za realizacijo Eipprove ulice, Gradaščice in Malega grabna. S tem ko bodo izdelani našteti prostorsko izvedbeni akti in prostorsko ureditveni pogoji, bo omogočena gradnja na območ-jih kjer se pojavlja največja potreba in kjer sc znani investitorji. Od Mestnih urbanističnih služb bomo zahtevali preprečevanje novih črnih gradenj in striktno odstranjevanje predvsem črnoz-grajenih počitniških in drugih objektov na kmetijskih zemljiščih, zaščitenih iz naravovarstvenih ali kulturnovarstvenih razlogov. 5. 2. Stanovanjsko gospodarstvo V 1989 letu bomo pričeli z gradnjo 436 stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Od tega bo 346 enot v več družinski gradnji in 90 enot v enodružinski gradnji. V tem letu bo dokončanih 259 stanovanjskih enot v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji. Prenova se bo nadaljevala v Eipprovi ulici. Od večjih objektov se bodo začele aktivnosti za prenovo Eipprove 19 (30 stanovanj) ter Ziherlove 38 (55 stanovanj). V pritličjih prenovljenih objektov bomo v skladu z usmeritvami zagotovili čim več poslovnih prostorov. Glede na razpoložljiva sredstva in možnosti bomo skrbeli za odstranjevanje barak v primerih, ko bodo stanovalci preseljeni v stanovanja. V sodelovanju z inšpekcijskimi službami bomo preprečevali nastajanje novih črnih gradenj in skrbeli za odstra-njevanje oz. legalizacijo (v kolikor je možna) obstoječih objektov. Poudarek bomo dali tekočemu vzdrževanju družbenega stano-vanjskega fonda in izkoriščanju nefunkcionalno zasedenih oz. uporabljenih podstrešij. 5. 3. Pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč V letu 1989 bomo pridobivali in opremljali stavbna zemljišča za - stanovanjsko gradnjo VS 1/3, 1/4 Galjevica, VS 1/5 llovica, VS 1/6 London, VS 2/t Krakovo, VS 2/4 Langusova, VS 2/4 Trnovo, VS 2/7 Murgle, VS 2/ 10 Ob Tržaški cesti, VS 2/11 Rakova jelša, VS 2/12 Sibirija, VS 3/2 Vič, VS 3/3 Vrhovci, VS 4/4 Lavrica, VS 8/2 Dobrova, VS 9/10 Škofljica, VS 13/1 Želimlje, VS 14/1 Ig, VS 21/5 Kamnik pod Krimom, VS 29/3 Velike Lašče - ostala gradnja VP 1/2 Rudnik, VI 2/2 Tehnična knjižnica, VO 2/1 Ob Bobenč-kovi, VP 3/2 Brdo, VP 4/2 Lavrica, VP 6/1 Lavrica, VP 6/1 Plutal, VP 9/1 Škofljica ter druga zemljišča v skladu s plani in programi investitorjev. Preko sklada stavbnih zemljišč mesta Ljubljane bomo uveljav-Ijali predkupno pravico občine na stavbnih zemljiščih v prosti prodaji, predvsem na območjih žarišč.črne gradnje in na območ-jih kjer so izdelani oz. predvideni za izdelavo prostorski izvedbeni načrti. Zaključili bomo komunalno opremljanje Grbe, Trnovega in Žičnice, razen Cestne povezave med Tržaško in Kopersko. 5. 4. Komunalno gospodarstvo Zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja bomo na področju komunalnega gospodarstva z maksimalnim angažiranjem vseh razpoložljivih sredstev (sredstva KSLO, sredstva KS, sklada stavbnih zemljišč, OVS, investitorjev, krajanov, in drugih udele-žencev) skrbeli za izboljšanje komunalnega standarda tako v mestu in naseljih mestnega značaja, kot tudi v Krajevnih skup-nostih. Na področju razširjene reprodukcije bomo v skladu s prioritet-nimi opredelitvami KSLO nadaljevali z deli, ki so bili že dosedaj pričeta (sanitarna deponija - Barje). VODOVOD Nadaljevali bomo z že pričetimi deli in sicer vodovod Dolgi most - Brezovica, Cesta v Mestni log - Opekarska, Cesta XVIII divizije. Pričeli bomo z gradnjo vodovoda ob novi Kardeljevi. V programu krajevnih skupnosti bomo izvedli sanacijo vodovo-dovv KS Horjul, KS Podpeč-Preserje, KSTurjak, KS Rob. Gradili bomo vodovod ob Peruzzijevi (Črna vas - Cesta XVIII divizije), Pijava Gorica-Smrjene, KS Črni vrh, v KS Polhov Gradec, Pod-peč-Preserje. ¦ '. KANALIZACIJA . Nadaljevali bomo z gradnjo primarnega kanala ob južni strani Galjevca, ob Kardeljevi cesti, Murgle IV. faza ter gradili sekun-darna omrežja v območju Kozarij, Polhovega Gradca, Horjula in Iga. Nadaljevali bomo z deli na čistilni napravi za Vnanje in Notranje Gorice. PLINOVODNO OMREŽJE V 1989 letu bo DO Energetika zgradila nove 'plinovode in regulatorske postaje za območja Rudnika, Plutala ter plinovod po novi Kardeljevi cesti, poi Cesti na Brdo in v Rožni dolini, od Jamove do Ceste II. ter omrežje na območju VS 1/4 Galjevica. TOPLOTNO OMREŽJE Nadaljevali bomo s priključevanjem uporabnlkov in nov vroče-vod Aškerčeva-Hajdrihova ulica. ELEKTRIČNO OMREŽJE ; Zgradili bomo 10 KV kabel od RTP Vič do cone VO 1/2 Rudnik ter nadaljevali z zamenjavo dotrajanih omrežij. Zgradili bomo novo TP Tržaška (ob cesti IX. Korpusa), TP Iški Vindgar, TP Brezovica-nadvoz, TP Vrzdenc-graben, TP Hru-ševo, TP Gradišče. Na območju Krajevne skupnosti Velike Lašče ter KS Turjak bomo nadaljevali z izgradnjo TP Adamovo, TP Podulaka in TP Hrustovo. Nove aktivnostl bomo vodili za TP Rogatec, TP Čateš in TP Ščurki. OBJEKTI KOLEKTIVNE KOMUNALNE RABE ' Poleg rednega vzdrževanja bomo na objektih kolektivne rabe opravili še naslednja dela: CESTE: '¦ ¦' ..'•¦' • . ¦'.' - Pričeli bomoz aktivnostmi za izgradnjo Kardeljeve cestedo priključka na avtocesto, urejali bomo križišče na Oolenjski cesti (Orlova-Peruzzijeva), nadaljevali bomo z urejanjem cest v KS Rožna dolina, začeli z deli za izvedbo priključka na AC na Brdu ter urejali druge ceste skladno s programi KS. Vodili bomo postopke in pričeli z deli na preboju Ceste v Mestni log do Opekarske. 5. 5. Promet in zveze ' . TELEFONSKO OMREŽJE Nadaljevali bomo s priključevanjem uporabnikov na območju centrale Škofljica, potekale bodo aktivnosti za izgradnjo centrale v Notranjih goricah in naročniškega omrežja na območju KS Rakitna, Podpeč Preserje, Notranje, Vnanje gorice in Golo-Za-potok, ter povečanje centrale na Brezovici. Za centralo Rakovnik se bodo vodlle aktivnosti preko gradbenih odborov v posameznih KS s tega območja s pripravo podatkov in dokumentacije za krajevno kabelsko omrežje v posameznih.KS. Obseg vlaganj v PTT omrežje bo (v veliki meri) odvisen od rezultatov pristopa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Območne SIS za PTT promet. Organizirano bomo skrbeli za urejanje kabelsko televizijskega omrežja predvsem v strnjenih stanovanjskih območjih. 5. 6. Vodno gospodarstvo Po sprejemu lokacijskega načrta za suhi zadrževalnik Božna, bomo začeli s postopki za pridobitev ustreznih dovoljenj za gradnjo. Poleg tega bomo skrbeli za vzdrževanje vodotokov in objektov na njih ter osnovne odvodne mreže na Barju. V skladu s programi na področju kmetijstva bomo sodelovali pri pripravi in izvajanju melioracij na kmetijskih zemljiščih. 6. KRAJEVNESKUPNOSTI Za uresničevanje nalog krajevnih skupnosti, ki izhajajo iz druž-benega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 ob težnji enakomernejšega razvoja vseh krajevnih skupnosti, bomo v letu 1988 zagotavljali po področjih: a) krajevna samouprava - kar najbolj neposredno vključevanje zainteresiranih delov-nlh Ijudi in občanov za posredovanje, uveljavljanje in usklajeva-nje njihovih interesov, mnenj, pobud in predlogov; - tesnejšo povezanost med skupščinami krajevnih skupnosti in temeljnimi delegacijami ter delovnimi Ijudmi in občani zaradi poglabljanja delegatskega sistema in samouprave; - uveljavljanje vloge organiziranih javnih razprav in zborov občanov v KS; - sodelovanje med sosednjimi krajevnimi skupnostmi, zlasti pri realizaciji nalog skupnega pomena; b) skupne potrebe - izvajanje planskih nalog po usklajenih planskih dokumentih krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela ter samouprav-nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in materialne pro-izvodnje v občini in mestu; - nadaljnje uresničevanje petletnega programa zagotavljanja prostorskih pogojev ter vzdrževanje zgradb po krajevnih skupno-stih v okviru finančnih možnosti; - da bodo krajevne skupnosti, ki so ali bodo postale imetnice pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih uporabljajo, pristo-pile k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev amor-tizacije zgradb in drugih poslovnih prostorov ter na ta način prispevale k čimbolj racionalni uporabi amortizac'je (združena amortizacija); > ;¦ .,.¦•-.'¦ c) financiranje krajevnih skupnosti - usklajen sistem financiranja krajevnih skupnosti preko novega družbenega dogovora o financiranju krajevnih skupnosti na območju Ijubljanskih občin; - sredstva za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in delegatskega sistema preko občinskega proračuna, v skladu z dogovorom na ravni mesta, ob upoštevanju zakonskih možnosti in pravic; - sredstva za razvojne programe krajevnih skupnosti bomo združevali s pomočjo sofinanciranja delovnih Ijudi in občanov ob sodelovanju samoupravnih interesnih skupnosti materialne pro-izvodnje; d) informiranje - zaradi usklajenega delovanja pri obravnavanju interesov v krajevnih skupnostih bomo sprotno informirali delovne Ijudi in občane preko občinskega glasila; - zaradi hitrejšega reševanja aktualnih problemov ter boljše informiranosti bomo organizirali redne posvete predsednikov svetov in tajnikov krajevnih skupnosti z izvršnim svetom ter upravnimi organi. , 7. SPLOSNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Na področju obrambnih in samozaščitnih priprav bofno uspo-sobljali kadre s tega področja zaradi kakovostnejše realnejše izdelave obrambnih in varnostnih načrtov, usklajevali obrambne priprave med posameznimi dejavnostmi, skrbeli za boljšo kadrov-sko popolnitev vojnih sistematizacij pomembnejših nosilcev obrambnega načrtovanja, usklajevali samoupravne splošne akte s predpisi s področja splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, nadaljevali z usposabljanjem pripadnikov narodne zaščite in izpolnjevali varnostne ukrepe ter dograjevali sistem upravno-vojnih zvez. Na področju civilne zaščite bodo aktivnosti usmerjene v dogra-jevanje načrtov za uporabo sil in sredstev civilne zaščite v pri-meru vojne, izrednih razmer in naravnih ter drugih nesreč, vklju-čevanju društev, ki so posebnega pomena za civilno zaščito in njihovemu usposabljanju ter ureditvi skladišč opreme civilne zaščite. Nadaljevale se bodo aktivnosti na usmerjanju mladih za voja-ško-obrambne poklice. Materializacija obrambnih priprav bo potekala v skladu s spre-jetimi plani in v okviru danih materialnih možnosti. f-..- ¦ '¦¦. 8. POŽARNA VARNOST SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik in Občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik bosta tudi v letu 1989 nadaljevali z ustvarjanjem pogojev za izboljšanje požarno varnostnih razmer v občini. Posebno skrb bosta posvečali^preventivni dejavnosti ter stro-kovni vzgoji gasilskega kadra ter gasilskih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih, v gospodarskih organizacijah, šolah, vzgojno-varstvenih ustanovah ter širšega prebivalstva s tečaji, s strokovnimi predavanji in propagandnim gradivom posebno v mesecu požarnega varstva. Vzpodbujala bosta gospodarske organizacije za ustanavljanje gasilskih enot in industrijskih gasil-skih društev in sodelovale pri ustanavljanju pionirskih gasilskih društev »Mladi gasilec« v šolah. SIS za varstvo pred požarom občine Ljubljana Vič-Rudnik in Občinska gasilska zveza Ljubljana Vič-Rudnik bosta sodelovala tudi v programu investicij v letu 1989 v okviru dotoka finančnih sredstev in sofinancirala naslednje-investicije: gradnjo gasilskih domov, večje adaptacije in redno vzdrževanje gasilskih domov, nabavo, vzdrževanje in popravila gasilskih vozil, nabavo, vzdrže-vanje in popravila motornih brizgaln, izpopolnitev alarmiranja - nabavo siren, dopolnjevanje UKW zvez med društvi - nabava in montaža UKV radijskih postaj, gradnja vodnih virov in bazenov, nabavo RBH zaščitnih sredstev, nabavo specialne tehnične opreme za gašenje in reševanje. 9. OBČINSKI UPRAVNI ORGANIIN STROKOVNE SLUŽBE V letu 1989 predvidevamo nadaljevanje akti«nosti za zmanjše-vanje družbene režije, za racionalizacijo dela in poslopkov ter nadalje zagotavljanje ustreznih pogojev za delo. Na ta način bomo lahko nudili občanom kvalitetnejše storitve pri uveljavlja-nju njihovih pravic in izpolnjevanju družbenih obveznosti. Vzpo-stavili bomo tesnejše sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in jim nudili pomoč pri reševanju njihovih problemov. Dograjevali bomo informacijski sistem, ga vključevali v raču-nalniško mrežo in v enotni informacijski sistem državne uprave na vseh nivojih. Še naprej bomo z računalniško obdelavo odprav-Ijali podvajanja pri vodenju evidenc ter z medsebojnim sodelova-njem skrbeli za boljše informiranje delavcev uprave in tudi ob-čanov. Na področju dohodkovnlh odnosov bomo stimulirali dobre delovne razultate in še nadalje usklajevali osebne dohodke upravnih delavcev z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. 10. UKREPI ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE Nosilci nalog prevzemajo odgovornost za njihovo uresničitev' in jih morajo upoštevati oziroma vnesti tudi v svoje plane v letu 1989. Izvršni svet bo mesečno spremljal izvajanje resolucije in o izvajanju obveščal skupščino (spomladansko in jesensko poro-čilo). Izvršni svet in upravni organi bodo podrobnejši program svojih aktivnosti za uresničitev resolucijskih ciljev opredelili v svojem programu dela. OBRAZLOZITEV Pri pripravi resolucije smo upoštevali pripombe iz razprave, se dodatno posvetovali z organizacijami združenega dela in delov-nimi skupnostmi, družbeno-političnimi organizacijami in medob-činsko gospodarsko zbornico, ter tako pridobili dodatne podatke oziroma usmeritve potrebne za ta dokument. Skupščini občine predlagamo, da predlog resolucije sprejme. V obravnavi osnutka resolucije so bile dane nekatere pri-pombe, ki so ali splošne ugotovitve ali pa takšne pripombe, ki jih pri sestavi resolucije nismo v celoti upoštevali. Te so^bile: • : I. Družbeno-politični zbor skupščine občine: '¦¦'.., .! 1. Globalni okviri razvoja-2.1. Priponiba se nanaša na nujnost prehoda od kvantitativnega h kvalitativnemu razvoju. To je ugotovitev, ki jo resolucija vsebuje. i 2. Zaposlovanje - 2.2. Pripomba se nanaša na probleme zaposlovanja - tehnološke viške, program samozaposlovanja, enoletnem davku na osebni dohodek. Menimo, da »davek« na osebni dohodek zaposlenih ni ustre-zen. Organizacije združenega dela morajo pokazati večjo zavze-tost pri pripravi razvojnih programov, ki bodo omogočali odpira-nje novih delovnih mest in ustanavljanje novih organizacij. Ustva-riti je treba tudi boljše pogoje za zaposlovanje na področju drobnega gospodarstva. 3. Mednarodna menjava - 2.3. Niso storjeni bistveni premiki na področju izvoza... Ocenjujemo, da bo izvoz v letu 1988 precej višji kot v letu 1987, kar je premik glede na prejšnja leta. Ustreznejša tečajna politika in ureditev odnosov na tem področju pa bo verjetno vzpodbudil tudi druge organizacije za večje vključevanje v mednarodno menjavo. 4. Naložbe - 2.4. Pripomba se nanaša na usmerjanje družbene akumulacije. Pripomba je ugotovitev in jo je pri usmerjanju družbene aku-mulacije potrebno gotovo upoštevati. Menimo, da to v resoluciji ni treba še posebej poudarjati. ' ; . . 5. Gospodarski razvoj - 3. • , ' ; ¦ >¦ Problem inovativne dejavnosti... Podobno pripombo je dal tudi delegat Graber Herman. V pojasnilu pa je tudi odgovor na pripombo 8. Raziskovanje - 3.7. Tržno gospodarstvo nujno zahteva nenehno vlaganje v razvoj, sodelovanje z znanstveno-raziskovalnimi organizacijami in tudi ustrezne mehanizme za pospeševanje inovativne dejavnosti v organizacijah združenega dela oziroma podjetjih. 6. Kmetijstvo - 3.3. V kmetijstvu moramo zagotoviti dolgoročno politiko, ki bo omogočala kmetijskim proizvajalcem čimbolj dosledno izvajanje "načrtovane proizvodnje. ¦ Strinjamo se s pripombo, da je potrebno v kmetijstvu zagotoviti dolgoročno politiko predvsem na področju ekonomskih ukrepov. V skladu s pristojnostmi občine so bile smeri razvoja in ukre-pov, ki naj bi zagotovili možnosti stabilnejše kmetijske proizvod-nje opredeljene v srednjeročnih in dolgoročnih aktivnostih, ki so v občinski pristojnosti in jih lahko kmetijski proizvajalci v sodelo-vanju s pristojnimi občinskimi upravnimi organi tudi realizirajo. To pa so predvsem: usposabljanje kmetijskih zemljišč s hidro in agromelioracijami, dvig proizvodnje lastne kvalitetne krme, kvali-tetnejše delo pospeševalnih služb in sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi organizacijami. načrtna selekcija živine ter zago-tavljanje kvalitetnega dela veterinarske službe. Resolucija kot letni planski dokument pa samo konkretizira posamezne naloge in aktivnosti iz dolgoročnih planskih doku-mentov. 7. Socialni razvoj Tesnejše povezovanje med združenim delom in osnovno šolo ter večje prizadevanje za razreševanje stanovanjskih problemov. Pripombe \z prvih dveh odstavkov so že smiselno upoštevane v besedilu resolucije. Glede usmerjanja učencev je, glede na delitev nalog med mestom in Ijubljanskimi občinami, smiselna vključitev v mestno resolucijo. Večji poudarek kadrovski funkciji v OZD sodi v posebno poglavje, ki opredeljuje politiko zaposlova-nja v prihodnjem letu in velja za vsa področja. Glede stanovanj-ske politike, kakšne posebne prednosti delavcem družbenih dejavnosti, brez spremembe zakonov in aktov stanovanjske samoupravne skupnosti, ni moč zagotoviti. Zato je nerealno resolucijo dopolniti s predlaganim besedilom. II. Zbor združenega dela skupščine občine 1. Zaposlovanje - 2.2 ' Problemi zaposlovanja, tehnoloških presežkov... Z ugotovitvami in pobudami se strinjamo. Sodelujemo že in pomagamo pri izmenjavi kadrov med posameznimi delovnimi organizacijami. 2. Urejanje prostora in varstvo okolja Problem črnih gradenj ter nesistematičnost pri večkratni upo-rabi različnih komunalnih del... V resoluciji točka 5.1. je v zadnjem odstavku zajeta zahteva, ki so jo izrazili delegati. III. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine: 1. Krajevna skupnost Želimlje: Izgradnja ceste Želimlje-Pijava Gorica V resoluciji so poimensko navedena samo dela, za katera so že znani investitorji in so uvrščena v njihove programe. 2. Krajevna skupnost Malči Belič: a)Trgovina - 3.5. Predlagana je vključitev v resolucijo izgradnja trgovine v sose-ski VS 2/10 V družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990 gradnja trgovine na območju krajevne skupnosti Malči Belič ni načrtovana in zanjo tudi ni dogovorjenega nosilca naložbe. Resolucija pa je dokument o izvajanju družbenega plana v posameznem letu tega srednjeročnega obdobja. b) Pridobivanje in opremljanje stavbnih zemljišč - 5. 3. Zakaj ni vključena v resolucijo cestna povezava med Tržaško in Koprsko? Zaradi izjemno visokih stroškov (rušitve, križišče na Tržaški cesti, most) je sklad stavbnih zemljišč ni dal v program za leto 1989 in zato ne more biti predmet resolucije. . 3. Krajevna skupnost Golo-Zapotok a) Pripomba, da se vidi realizacija v letu 1987 v poglavjih drobno gospodarstvo, kmetijstvo, turizem, varstvo okolja in urejanje prostora. Verjetno je mišljena realizacija v letu 1988. V skladu s progra-mom izvršnega sveta in skupščine občine, izvršnj svet mesečno spremlja realizacijo v tekočem letu, tromesečno pa tudi skup-ščina občine. b) Kaj so to mejne dejavnosti v poglavju socialni razvoj? Na področju družbenih dejavnosti poznamo Zagotovljen, dodatni, skupni program, mejne dejavnosti itd. Zagotovljen pro-gram je tisti, ki ga določa zakon kot obvezni program. Dodatni program je tisti, ki se oblikuje dodatno, poleg zakonsko določe-nega programa, odvisno od finančne moči družbenopolitične skupnosti ter potreb uporabnikov. Med mejne dejavnosti sodijo društva. njihove zveze in družbene organizacije, ki s svojo dejav-nostjo dopolnjujejo osnovno dejavnost. Med te sodijo tudi huma-nitarne organizacije: Rdeči križ ter društva in zveze invalidov. Zaradi pomembnega dela teh društev ter velikih problemov, ki nastajajo v njihovem financiranju je dogovorjeno, da njihovo financiranje regulira v bodoče poseben samoupravni sporazum. Patronat nad posameznimi društvi naj bi prevzela ena samou-pravna interesna skupnost. Vir financiranja mejnih dejavnosti pa bo ostal isti, saj so tudi do seda) zagotavljali sredstva SIS družbe-nih dejavnosti. c) Probtem preskrbe z vodo, telefonskega omrežja, cesta Ig—Golo—Rob, elektro omrežje V programu je razrešitev vodovodnega rezervoarja na Kureščku, medtem ko glavno vodovodno omrežje, cesta Ig-Go-lo-Rob ter elektro omrežje ni v programu za leto 1989. 4. Krajevna skupnost Podpeč - Preserje a) Usmeritve so načelne in neobvezne Resolucijske usmeritve so konkretno določene in sicer v skladu z obstoječo situacijo, kot je to tudi omenjeno v osnutku resolucije. Konec leta 1988 in v začetku leta 1989 bodo uvedene reforme. Pomembna je predvsem gospodarska reforma, ki bo pomembno vplivala na nadaljnji razvoj gospodarstva. b) Uresnlčevanje planov SIS-ov materialne proizvodnje in financiranje le teh v krajevnih skupnostih Izvajanje planov SIS materialne proizvodnje ni stvar opredelje-vanja v resoluciji. c) Študija možnosti razvoja turizma Ljubljana—Podpeč-Ra-kitna Študija turističnega razvoja Rakitne je bila pred leti že izdelana, prav tako je bila letos narejena naloga Primerjalne prednosti turizma v Ljubljani, kamor je vključeno tud krimsko-rakitniško območje. Dodatnih študij verjetno več ne potrebujemo, treba pa je zadeve materializirati. Glede na obstoječo situacijo ni mogoča takojšnja realizacija celotnih projektov, pač pa je potrebno, po etapah, z malimi koraki, razvijati turizem in gostinstvo na tem področju. Na ta način so že bili tudi pri nas doseženi uspehi. d) Oskrba prebivalstva ter ureditev odnosov med najemniki in najemodajalci prodajnih prostorov. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Odlok o naj-višjih najemninah na območju Ijubljanskih občin, Odlok o namembnosti poslovnih prostorov na območju občine Ljub-Ijana Vič-Rudnikso predpisi, ki urejajo odnose med najemniki in najemodajalci. Določbe teh predpisov so dolžni upoštevati tako privatni kot družbeni najemodajalci. Z opredelitvijo lokacije mar-keta na območju krajevne skupnosti Podpeč-Preserje in pre-verbo možnosti investitorjev bo izgradnja trgovine Jahko vklju-čena v naslednje srednjeročno obdobje. 5. Krajevna skupnost Ig a) Trgovina Formulacija v osnutku resolucije v celoti ustreza dejanskemu stanju in možnostim. Je zelo obvezujoča tudi za krajevno skup-nost, tako glede zemljišča kot glede pridobivanja investitorja, ki ga za ižansko trgovino še ni. Menimo, da ob vsem tem dodatno širjenje naloge na infrastrukturo in izgradnjo drugih družbeno potrebnih objektov ne bi bilo primerno. b) Kanalizacija Kremenca—Ig—Draga Ta investicija ni v programu komunalnih investicij, zato ni vključena v resolucijo. c) Gradnja podaljška Kardeljeve ceste do Iga Ta gradnja ni v programu gradnje cest, zato ni vključena v resolucijo. d) Razširitev prodaje in izhodnih vodov . , -Ta investicija ni v programu. e) Vodovod Brest-Mafena-lška Loka-lg Pripombe ni mogoče upoštevati zaradi pomanjkanja sredstev. 6. Krajevna skupnost Rožna dolina a) Priprava dokumentacije za izgradnjo osnovne šole v Rožni dolini Priprava dokumentacije je predvidena v Družbenem planu občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. Vendar pa niso zagotovtjena sredstva za financiranje priprave gradbene dokumentacije ter odkup zemljišč. V teku je obravnava gradiva prostorske problematike osnovnih šol v občini s predlogom grad-nje novih objektov v bodoče. 0b tem bo dana tudi pobuda mestni izobraževalni skupnosti za financiranje priprave za gradnjo posa-meznih nujno potrebnih objektov. Menimo, da med nje sodi tudi šola v Rožni dolini. <¦ ¦ ¦ b) Gregorinov podvoz Gregorinov podvoz je še vedno element dolgoročnega plana Ljubljana 2000. 7. Krajevna skupnost Milan Česnik a) V tem trenutku je neizvedljivo oziroma težko napovedovati dinamiko rasti za naslednje leto, zato resolucija naj ne bi vsebovala teh napovedi V razpravi o osnutku resolucije so bila mnenja o napovedih razvoja zelo različna. Po eni strani so nekateri delegati menili, da je potrebno usmeritve še bolj konkretizirati, po drugi strani pa so bili predlogi kot ta - da resolucija ne bi vsebovala konkretizacij globalnih razvojnih ciljev. b) Kratice za prostorske plane Kratice so povzete iz dolgoročnega plana Ljubljana 2000 in pomenijo: V - Vič S - površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti 0 - površine za osrednje dejavnosti 1 - površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo P - površine za proizvodnjo, skladišča, terminale M - površine za mestne javne službe in servise : T - površine za promet ^ ' G - pretežno gozdne površine '"' G* - gozdne površine z rekreacijo K - kmetijske površine - K* - kmetijske površine z rekreacijo Z - površine za pridobivanje naravnih surovin R - parkovne, športno-rekreacijske površine 8. Krajevna skupnsot Trnovo a) Povezava vodovoda na lokaciji Cesta v Mestni log - Ope-karska Ta povezava je del koncepta primarnega vodovodnega obroča Ljubljane in bo povezovala že zgrajena dela po cesti v Mestni log in na Livadi s kasnejšim podaljškom po Cesti XVIII. divizije. Kako bodo dela potekala pa lahko odgovori izvajalec del. ' . 9. Krajevna skupnost Pijava Gorica a) Izdelava prostorsko ureditvenih pogojev za območje Vrh nad želimljami Prostorsko ureditveni pogoji za območje Pijeve Gorice so v programu izdelave v letu 1989. 10. Krajevna skupnost Barje a) Ukinitev predvidene cestne povezave v podaljšku Karde-Ijeve ceste čez Barje do Tomišlja in naj se Kardeljeva cesta nadaljuje ob potoku Volar do Ižanske ceste. Sprememba trase bodoče povezave Kardeljeve ceste z južno stranjo Barja je stvar sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Ljubljana 2000. b) Zazidalni ali ureditveni načrt za območje VS 5/1 Ižanska cesta. Po dolgoročnem planu Ljubljana 2000 je za to območje predpi-sano urejanje s prostorsko ureditvenimi pogoji, ki so že sprejeti in je gradnja mogoča v skladu s prostorsko uredltvenimi pogoji. - 11. Krajevna skupnost Brdo Zahtevek, da se pri izdelavi zazidalnega načrta za VP 3/2 Brdo ne dovoli gradnja žagalnice SCT. Zadeva ni predmet resolucije. < ¦ -