M aše gospodarjenje v letu 1973 LETO Vlil ŠTEVILKA 4 april 1974 1. UVOD s, Uvodna razmišljanja v tem ?anku so nadaljevanje opisa ^Uzbeno-ekonomskih dogodkov *etu 1973, ki sem jih obdelal v jjplasniku" 1. decembra prejš-v^ga leta. Obravnava teh sicer Wošnih (in samo na videz odmaknjenih od naših prizadevanj) j!0jgajanj je nujna: smo sestavni .. gospodarskega tkiva znotraj 'asih meja; če hočemo dobro ^■podariti, moramo dobro pojiti mehanizem funkcioniranja 'asega gospodarstva; in ne nadnje si moramo tudi mi priza-®vati za dvig nivoja poslovnega -'nasanja. Tekoča likvidnost gospodar-LlVa je bila bistveno izboljšana v ^ugi polovici lanskega leta; za-; rednejšega izvrševanja te-; 5°nih obveznosti in večje fi-.^nčne discipline, oboje pa je **9 mogoče na račun pospešene Jnisije v drugi polovici leta. Ji j*gače povedano, v pivi pologi lanskega leta so bili denar-j'"blagovni odnosi poslabšani faradi protistabilizacijskcga ob-BPnja družbenopolitičnih kupnosti in negospodarskih ?rganizacij ter hitre rasti izdat-5°v. prebivalstva - skratka podnje). zaradi česar so ..davek" Plačale investicije. Kot rezultat razvoja proizvod-je začela zaposlenost v drugi Polovici lanskega leta ponovno ^itreje rasti. Seveda je bilo po-J.Canje proizvodnje moč real iz i-y 1 le s povečanimi nvesticijami. asti v gospodarstvu. Oboje. Povečana proizvodnja in večja j:aPoslenost, pa sta povzročili lj?Ve težave: zaloge v vseh ob-vkah. so zopet začele naraščati. 'Odar pretežno v obliki zalog tovih izdelkov. Z upoštevajo^ znanih podatkov, da zaloge j ^govini stagnirajo, to pomeni. a celotno breme razvoja zopet (t0si industrija. Trgovina postaja °t že tolfkokrat doslej) spet „170 k zaustavljanja gospod ar-razvoja. Menim, "da je do-, danjim ugotovitvam o pomanj-obratnih sredstev v trgo- Skupina delavcev IMP, ki sodelovali pri razširitvi letališkega poslopja na orniku vini nujno dodati novo karakteristiko: prenizek nivo poslovnega duha, ki je poudarjenega pomena prav v trgovinski dejavnosti. Slednje je verjetno sploh vzrok za stalno pomanjkanje obratnih sredstev (zaradi šibke ekonomske izobrazbe seveda napačno usmerjene investicije). Dalje - pričakovanja, da povečana likvidnost gospodarstva ne bo vodila v novo inflacijsko gibanje, so se izkazala za nereal- na. Likvidnost v gospodarstvu od začetka novembra naprej ponovno pada. Nekateri podatki govore, da smo priče najmočnejšemu inflacijskemu valu po reformi. Zato lahko pričakujemo, da bo problem likvidnosti zopet na dnevnem redu in bo za ,,rešitev" ponovno zahteval pospešitev emisije. Zaradi inflacije, ki jo imamo in ki je dvakrat višja od inflacije v inozemstvu, se hitro izčrpavajo vzpodbude za izvozno usmeritev, ki so nam jih omogočile zadnje devalvacije dinarja. Na našo'nezrelost za realno reševanje problemov kažejo tudi tendence, ki dajejo (ali to skušajo) prevelik poudarek zunanjim (izven. naših meja) vzrokom za visoko stopnjo domače inflacije. Kajti nesporno je, da približno (samo) eno tretjino inflacije uvažamo. drugi dve tretjini pa ustvarjamo sami; v glavnem na račun velikih razlik, ki obstoje v ekonomski in sploh socialni razvitosti Jugoslavije; po drugi strani pa na račun stalne dirke (zlasti v zadnjih letih) za ohranitvijo realnih osebnih dohodkov. Stagnacija (tudi padanje) realnih osebnih dohodkov je seveda eden glavnih vzrokov za stagnacijo produktivnosti dela. Od tod (Nadaljevanje na 2. strani) Pokazatelji zaključnega (Nadaljevanje s 1. strani) ta te. Od teh j>a je odvisen naš jutrišnji položaj, zasebno in v sledi, da lahko celoten porast podjetju. obsega poslovanja, o katerem je In to pomeni, da se moramo nekaj spredaj povedanega, pri- osloniti na tiste kakovostne de-pišemo novozaposlenim. Po do- javnike, s katerimi razpolagamo mače povedano pa to pomeni, sami, in to je v naših razmerah da delamo slabo, ker ni napred- prav gotovo kakovostna delovna ka in da smo v težki situaciji, sila, ki pa nujno zahteva razreši-Pot iz nje pa vodi samo preko tev sistema delitve osebnih dopovedane produktivnosti dela, hodkov. Vedeti je treba, da smo kajti vsi poskusi, da izboljšamo z večletnim omejevanjem raz-situacijo z zmanjšanjem splošne ponov in raznih plafonov oseb-družbene potrošnje, niso rodili nih dohodkov destimulirali prav uspehov; investicije iz ustvarjene tiste ljudi, ki lahko v bitki za akumulacije v Jugoslaviji pa so kakovostno proizvodnjo dajo tako ali tako že nekaj časa na največ (bodisi neposrednih pro-spodnji meji 10 % od v vsakem izvajalcev, bodisi strokovnih de-letu ustvarjene vrednosti družbe- lovnih mest). Začeti bo torej nega proizvoda. treba večletno bitko za nov Uvodne informacije sklenem v sistem meril in vrednosti dela, ki naslednje: dogajanja v letu 1973 bo povzročila določeno dife-so ponoven dokaz, da politika renciacijo glede na trenutno sta-uravnilovke ne vodi nikamor, da nje. To bo najtežja od vseh ope-še vedno nismo razčistili, kaj po- racij, ki je ne bo moč opraviti meni družbena kaj kolektivna brez jasne in čvrste politične lastnina in na podlagi tega nismo orientacije in podpore, izvedli načina našega obnašanja do dela; da se še vedno zateka- REZULTATI mo k iskanju krivde izven nas, DftCl nVANIi 1Q7T izven delovnih kolektivov, ne FUSLUVATNJA !*/•> težimo pa za tem, da bi najprej Dosežki leta 1973 so s koli-razčistili odnose v svoji sredini (-inskega in kakovostnega sta-in bi stimulirali pridne in dobre hšča ugodni in planske naloge delavce, ki imajo tudi sicer raz- presežene. S tem je uresničena čiščen odnos do dela, do ožjega napoved o prodoru IMF Ljub-kolektiva in do vloge podjetja Uana v vr^ najvecjih slovenskih kot celote. podjetij. In tako je podana stic- Nedvomno nam bo dosledna na točka s prvim odstavkom iz sprovedba ustavnih dopolnil Llvoda o ^ nujnosti spremljanja precej pomagala, seveda če si širših družbeno-ekonomskih do-bomo ustvarili čiste račune in če gajanj. Vsakodnevno smo sredi bomo znali razločiti med samo- vrtinca gospodarskih dogajanj, la upravljanjem kot proizvodnim zahtevajo stalno budnost in stal-odnosom, ki lahko resnično pri- no naprezanje po preseganju že pomore k boljši družbeni kUmi doseženega. V tejtočki bom pri-ter delovnim rezultatom in teh- kazal samo količinske pokaza-nologijo dela v teh samouprav- tel je; kakovostni bodo sledili v nih odnosih: ta je tista, ki orno- točki 4, ko bo govora o uspes-goča in daje konkretne rezul- nosti poslovanja. rez«"] TrnVela:! Realizacija pa TOZD, v 10* din nost; da je PMI v preteklosti bil podpoprečno dinamiko rasti, če njunktumi indeks prej | zares’ prostorsko omejen zaradi jo primerjamo z dosežki pod- bednega povečanja reali2®, neustreznih skladiščnih in uprav- je tja, čemur je iskati vzrok v ^ ne toliko premalo skW nih prostorov; da so se težki tre ustanavljanju projektivnih biro- p0„0(jb). a nutki v TEN nadaljevali tudi v jev za izvedbeno dejavnost v v pnkritie realizaciie 197’ij "“/o r ----- - - Pokritje realizacije D""Vri letu 1973 (majhna dinamika ra- okviru posameznih IUZD; m odgovori na vprašanje, s *<>% ___sploh otežkoča pokrivanje končno je razveseljiva visoka deležem vstopajo preno visokih fiksnih stroškov); obe stopnja rasti tudi na nivoju c e- njenih p0godb v planirano1. TOZD s področja kovinsko-pre- lotnega podjetja, kije hitrejša od zacj;0 za jeto 1974; kot ta* J delovalne dejavnosti pa izkazu- republiškega poprečja in ki je pokazateij direktno met'|(L jeta visoke konjunkturne ten- končno v minulih petih letih kakovost dela prodajnih ^ dence v zadnjem in tudi v vseh omogočila trikratno povečanje (pri kvarni je upoštevana »••/vfnlrliVi nntiVi latih • A o vvmiol'. i«-oi4nrtcti nnclovan in 1 I : • • \ preteklih petih letih; da projek- vrednosti poslovanja, tivna dejavnost (izločena) kaže eksterna realizacija). Tabela: 2 Lelo I. kvari. 11.kvari. lil. kvari. IV. kvari. Skupaj 1S6S 14,05 23,77 26,0 7 34,51 100 1970 17,77 25,13 26,36 30,74 100 1971 20,42 22,47 24,63 32,40 100 1972 19,03 25,51 24,41 30,25 100 1973 20.56 23,99 25,33 30,12 100 3. POGOJI POSLOVANJA j Ogledali si bomo (s ( skega vidika) najprej de silo in nato še naložbe. V tabeli št. 4 zasledim^ dobne zakonitosti kot v 1 „■ št. 1: da je številčno naj") nejša TOZD OVK, da ima ^ Iz tabele št. 2 je očividen se- za izboljšanje tehnologije dela, merno največ vajencev; da .j zenski karakter dejavnosti naše- mimogrede povedano ie to eden največjo dinamiko zaposl0’^ ga podjetja, ki v bistvu povzroča od pokazateljev neizkoriščenih pM. da je PMI prostorsko % sunkovitost v poslovanju: od ne- rezerv v načinu poslovanja. Od- ;en'p0 en; strani, po drugi P3,, ustrezne finančne strukture na- prava sezonskosti poslovanja se tteba razšixiti predmet poS!> ložb, visoke vezave v obliki obra- bo izkazala z izenačenjem ude- ^ja jPdi na proizvodno deja rpnlivnriip v nrvem in tret- • J _ •______j:*: t-oVnVO’ OVK F*fZ h?/ thi bc »B bru itn Bik Po trie Pti to til Us »r (s- Pr 01 bi tovalnih naložb, kar seveda rela- ležbe realizacije v prvem in tret- jn preko nje narediti kakov^, tivno onemogoča plasiranje jem kvartalu. -----n, o.™; tohnO1™ ustvarjene akumulacije v naložbe Tabela: 3 1972 1973 Indeks 1973/72 Konju ki ur. indtks Pokritje realizoc.74% OVK 24. 909 07.316 349,4 254,7 46,06 PMI 20. 100 50.745 209, 1 206,2 72,37 PM 14.231 16-471 115,7 72,3 27,91 EM 61.221 76-500 125,0 100,3 56,00 TEN 22.990 24.005 104,7 93,0 34,07 traa 0.910 6.611 74,1 57,3 9,44 LIVARNA 6.559 2.629 <0,1 32,3 10, 57 TIO - 1.227 — ~ IMP- SKUPAJ 175.502 273.504 155,0 121,7 30,10 premik tudi v sami tehn‘j'3 montažnih storitev; da je 81 j zaposlenih v skupnih služba* ^ rastlo relativno manj kotv' podjetju; in da gre pripisat' a hitro rast zaposlenih na • celega podjetja predvsem j vršeni integraciji (so pa tu« „~ šotne že v uvodu omenjen« j,-dence ekstenzivnega 89SP, „,elj nja, ko rast proizvodnje tej* ji predvsem na več °Pr gjul urah, manj pa na dvigu pr° tivnosti dela). Pokazatelj deleža izvršenih # na delovni nalog po norrrn^jl na celotni fond časa je, gl°n tj! gledajoč, najprej problem ^ skupaj struktura*/. 1973/ 72 1973/67 OVK 192.012 26,42 137,2 367,0 PMI 95.600 13,15 101,4 302,2 PM 51.591 7,10 160,1 540,5 EM 132.930 10,29 115,4 200,0 TEN 61-010 0,50 111,6 102,4 TRAA 75.756 10,42 129,4 327,9 LIVARNA 30-761 4,23 124,0 340,0 TIO 21.764 2,99 — ~ PB 11.374 1,56 110,5 211,1 AP 1.532 0,21 123,0 207,3 CO 1.666 0,23 111,1 139,1 ZASTOPSTVO 14.403 1,99 336,4 IMP - SFRJ 600.009 93,55 131,4 310,5 IMP - SKUPAJ 726.971 100,00 120,0 305,4 redno dt ite* 1. razmer j indeks 1973/72 •/• vseh izgube ur s le nega OVK 666 116 183 049 1.369.899 65,65 345 PMI 301 102 56 357 661.415 66,33 315 PM 249 15 7 40 289 544.837 66,21 318 EM 457 106 115 572 1.043. 667 66,47 326 TEN 361 109 34 395 715.956 47,55 405 TRAA 296 103 29 325 606•729 46,93 365 LIV 181 100 3 164 359■160 56,79 379 TIO 195 11 206 367. 409 47,03 430 PB 67 112 - 67 176. 251 66,46 307 AP 15 107 - 15 29. 353 64,05 339 CO 16 - 16 33. 560 72,04 376 ZASTOPSTVO 22 - 22 44.671 20,61 357 SKUP SL. 157 115 157 313. 666 334 IMP - SFRJ 3.003 119 471 3.474 6.254.694 59,21 358 IMP-SK. 3. 177 116 471 3.646 6.656.626 55,30 35 3 voja tehnologije dela (P mače zahtevnosti proizvo procesa), potem pa tudi VP J nje učinkovitosti dela reZJv služb po TOZD in v skup»'j strokovnih služb na ravni V jetja. Na vsak način pa )e „„p,’ stremeti za boljšo sestavo * ^ slenih v raznih režijskih slu kot jo imamo danes. Tabtla.5 „»/ S kratkim pregledom tabele časovnih primerjavah največjo št. 1 ugotovimo: da je daleč naj- dinamiko rasti PM (vsled nizke močnejša TOZD glede na ustvar- primerjalne osnove); da kaže jeno realizacijo OVK; da ima v področje EM relativno zasiče- Konjunkturni indeks v tabeli št. vprašanje: ah je porast realizacije 3 je izračunan iz sorazmerja in- spremljan z enakim ali večjim deksov povečanja realizacije in (če je indeks preko sto) tempom povečanih prenosov pogodb iz zagotavljanja del za prihodnost, leta 1972 in leta 1973 (indeks Na področju montaže je situaci-prenosa pogodb/indeks realiza- ja vsekakor ugodna (saj je tudi cije); kot tak nam odgovori na za PM ugodna, ker je njen ko- neto OVK S3- 1!i PMI 27-085 PM 14-694 EM 39 140 TEN 31- 162 TRAA 32-709 LIVARNA 10-565 TIO 22-609 PB 6 943 IMP-SKUPAJ 281.221 7Z? 16 l0^’ obnašanja bolj malo ntf več pa temeljit in sistem ih pristop. Razlika med n računa za leto 1973 9:6 ^91 ve,bruto akumulacija in OD v I. 1973, v 101 din 'SKUPAJ Razna posojila Davek na posl. rez. Bruto akumulacija Bruto rentabil. Pop. OD usl var. 11. -31.12.73 6.531 1. 736 66.006 63,36 2. 790 2. 736 661 16.467 55, 29 2. 705 725 26 6 4.772 29, 60 2. 521 3.131 792 17.116 36, 77 3.022 1.656 306 7.660 20, 16 2. 613 1. 656 511 12.663 26,72 2.906 361 164 3-662 24,04 2.510 352 60 600 2,85 2.075 435 133 1.566 30,93 6.096 19.229 6.206 113.136 30,98 2.754 naložbami nastopa zaradi Jjjottizacije: po ekonomski lo-rj1 je treba izkazovati naložbe neto principu; v naših razmah pa je to zahtevo potrebno H uagoditi, ker ni trga kapitala t s° podjetja presneto malo pri-u nevna za dobro ime preko jSfjenega dobička ali tudi (Lulike v realizaciji" imenovane Pn?0 v*no v novih mehovih!). r,'hobneje sem to problematiko v „Glasniku“ 1. decem- 4. POSLOVNA USPEŠNOST 1973 UsV. IMP je bila kot kriterij t Pesnosti poslovanja vpeljana n "tabiln°st že v letu 1971. Zato ."ista mogla presenetiti niti niaV' nnnin družbenega usmerjanj?. delitve osebnih dohodkov Dn? .. uveljavitev ustavnih do-d- TOZD so pridobile po-Pod tU(ii za iniciativo na njg°čju zmanjšanja ali povečajo angažiranih naložb (stremeti Ifj ?a minimalnim angažiranjem, jen - Pomeni dobro gospodarji^’ izobraževanje kadrov, pri-LojVanja tujih naročnikov, itd). Pteri 0 b°do prišle do izraza vse ni, ,?sti decentralizirane orga-sob Jc' TOZD mora biti spora 7j?a, da se stalno obnavlja in Severi^3 v vseh pogledih. Vse to si02~a zaostruie probleme po-hih 6 usPešnosti: poslovnih re-VZdu|uV’s naložb, delovnega v0H J3* " Stališča preučitve go-»,* 0 razbremenjevanju si je kj),n pojavom nevestnega od- Zainteresirati jih mora za in sekretariatov v našem predsednika Tita m ^ podjetja in izdelati programe nos;'1 do dela in družbenih aktivno samoupravljanje, za podjetju pa je, da neiz- akcijski program. hiu organizacij (skupno s sin- , sredstev, malomarnosti ter večjo delovno, storilnost in prosno zahtevajo od članov naJ pregledajo svojo dikatom); osnova za delo vsem oblikam razsipništva in disciplino, za boljšo orga- ZK red in disciplino, da nost in delo do sedaj. ZK je še vedno lani sprejeti parazitizma. nizacijo in tehnologijo. Kjer- prično z ocenjevanjem in akcijski program, na podlagi - Vsi ukrepi, sistemski, koli se bo potem tak so- kritiko dela posameznikov, pisma predsedstva ZKJ in ekonomski in administrativ- ni $ »te M Sekretar sveta Zh PAVEL AVŽLAH* rSg t s Izvršnega biroja. ni, ki so storjeni s ciljem — Nadaljevati s kadrov- ekonomske stabilizacije, naj skim evidentiranjem in sode- prispevajo k ponovni uve-lovati pri izvedbi volitev; v ljavitvi načel gospodarske in IMP imamo po naših sta- družbene reforme, tržnega tutih 976 samoupravnih gospodarjenja in izgraditve mest, vključenih pa 723 de- sistema zavestne planske lavcev IMP, ki sodelujejo v usmeritve ekonomskih in organih upravljanja podjetja, družbenih gibanj. — Potrebno je oživiti — Politika ekonomske delo mladinske organizacije stabilizacije se lahko uspeš-v okviru TOZD in podjetja s no uresničuje samo z od-pomočjo ZK in sindikata; ločno pripravljenostjo in do-važna je naša pomoč pri iz- slednostjo komunistov, ki vedbi mladinskih akcij in delujejo v vseh organizacijah zagotovitev prisotnosti mla- združenega dela, v vseh dine v samoupravi podjetja državnih in političnih orga-in TOZD; vodstvu mladine nih. Odnos do vprašanj, od je treba pomagati prven- katerih je odvisen uspeh po-stveno pri formiranju mla- litike stabilizacije, naj bo bi-dinske organizacije, njene stveno merilo za ocenjevanje sheme ter določitvi politike rezultatov vsakega posamez-in metod dela; važna je žago- nega člana in organizacije tovitev vpliva na šolanje in Zveze komunistov, vseh sa-vzgojo ter uvajanje vajencev moupravnih in državnih v - delo podjetja ter mladih v organov, vseh družbenopo-samoupravljanje. litičnih organizacij. — Studijski sestanki naj Že uvodoma omenjeno ostanejo tudi naprej stalna pismo opozarja na ogrože-oblika za idejno-politično iz- nost uspeha naše celotne obraževanje v OOZK; za politike, če organizacija ZK NAGRADA za posebno prizadevnost Ob zaključnem obračunu Staneta Božiča, PK de- kontrole kvalitete poslovnega leta 1973 so lavca—strugarja, za posebno naloge opravlja brez -člani delavskega sveta Tovar- prizadevnost pri delu v pre-ne regulacijskih armatur in teklem poslovnem letu na- V času svojega ,°Yg' fjt| aparatov analizirali poslovne gradi z enkratno denarno na- njega dela v tovarn* J ^ j. rezultate, uspešnost poslova- grado v višini 2.000 din. ____________ kazal, da mu ni vseen0, /lrl nja, vzporedno s tem pa tudi STANE BOŽIČ se je pri so opravljene delovnJyj^ stroške poslovanja. Na osno- podjetju zaposlil 31.3. 1964 loge, kako je izvršen k (6i, u:i:----+ : __ j -_______ _____... m/ —1 —____:.... i Vi 1^ v !!i vi teh analiz so bili sprejeti na delovnem mestu PK stru- plan proizvodnje, k1 i 6w ustrezni sklepi, ki so se na- garja. Ves čas svojega dela viden dnevno, ^ našali predvsem na izboljša- pri podjetju je kazal po- kvartalno in letno nje poslovanja v letu 1974 in sebno prizadevnost pri delu. nico, ra kateri de*3' na zriranjšanje števila izgub- Delovne naloge uspešno sprotno, prizadeval S1* [ii‘ ljenih ur. opravlja in pri delu dosega so bile planirane naYegcv‘t; k, Po razpravi o rezultatih nadpovprečne rezultate, presežene, ker po Al ^ poslovanja so člani delavske- Kljub pospešenemu količin- mnenju so delovn ^ ga sveta na predlog obrato- skemu obsegu izdelave pro- uspešno opravljen0 ,aI)ji M - ........ - * .... - -ijiu P vodstva sprejeli sklep, da se izvodov pa po poročilih če so dosežene m A A Delo organov upravljanja «C28 POdjelja k "t gl ^o. februarja obravnaval ^ Saren' ^andni obračun po-Hi. v preteklem poslovnem ’ijč ■ Pregledu sklepov zadnje jSor ^ na podlagi predloga d* ve 'a za razvijanje sistema de-e1 Sliphodka in osebnih do-it ^ttikV sprejel nekatere spre-11: Š Pravilnika o delitvi oseb-1 !■ S a,°“°dk°v. Šoferjem tovor- l«lc '^mobilov in kombijev se , hodka za podaljšani de-■ 'teu Cas prizna poseben do-prevoženega kilometra, [1? j S^rju, ki vozi avtomobil f "V tone nosilnosti: 0,04 din v -d prevoženega kilometra, lij ,°krju, ki vozi avtomobil t' n-d° 3 tone nosilnosti: ' Vtja din od prevoženega ki- Sl šoferju, ki vozi avtomobil X kne nosilnosti: 0,10 din d Prevoženega kilometra. spremembe: šo- tifjj ^lomobilov in voznikom Srn ®v Se prizna poseben do-vozniška dovoljenja za X ,JC B. C in D v višini 80 delavce, ki delajo na e znižana dnevnica (ter. % enk) od sedanjih 38 din iNmsn2 din’ zn.lžana dn?j / - Pa se zviša na dm 55. ' X znesek znižane dnev- se zviša na din 40. din 36 znesek din 48 pa na din 52. Znižana dnevnica, ki je določena v pravilniku, se lahko v izredno težkih pogojih po sklepu delavskega sveta TOZD poveča na 55 din na dan (dosedaj 50 din). Delavcem in vajencem pripada poleg znižane dnevnice še dodatek za nočnino v višini do 30 din, razliko nad tem zneskom krije vsakdo sam. Črtajo se določbe pravilnika, da pripada delavcem in vajencem dodatek za nočnino nad zneski 3 oziroma 2,50 din. Obširno poročilo o finančnem obračunu za preteklo poslovno leto je podal Alojz Kosi. Delavski sveti posameznih temeljnih organizacij pa so že obravnavali popis sredstev po stanju 31. decembra 1973 in sprejeli sklepe o preknjižbah ugotovljenih presežkov in primanjkljajev. Iz poročila o finančnem obračunu je razvidno, da je bil celotni dohodek v preteklem letu za 20 % večji kot v predpreteklem. V razpravljanju o delitvi dohodka je bil ugotovljen tudi presežek osebnih dohodkov, glede katerega je bilo predlagano, da se razdeli delavcem v-treh obrokih ob izplačilu osebnih dohodkov za marec, april in maj. Ugotovljena so bila sredstva za poslovni sklad in sklad skupne porabe. Posebno postavko predstavlja obračun amortizacije po prejetih internih amortiza- cijskih stopnjah. Amortizacija znaša 22,5 % več kot v letu 1972. Iz poročila je nadalje razvidno, da so se v primerjavi zletom 1972 nadomestila osebnih dohodkov za čas bolezni v breme podjetja povečala za 20,70 %, neto osebni dohodki so se povečali za 30,6 %, prispevki iz delovnega razmerja za 22,2 %, prispevki za socialno zavarovanje za 40,3 %, prispevki za otroško varstvo in otroški dodatek za 90,9 %, prispevek za zaposlovanje za 34,1 %, prispevek za Bosansko krajino za 30,4 %, stanovanjski prispevek za udeležence NOV za 280,6 % in stanovanjski prispevek za podjetje za 137,4 %. Terenski dodatki znašajo 49 % več kot v letu 1972, nagrade vajencem pa 27,2 % več. V nadaljnjem po-ročio vsebuje realizacijo počitniške skupnosti, pregled prihodkov in odhodkov enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, pregled sredstev skupne porabe itd., kar vse je objavljeno na drugem mestu v posebnem članku. Po daljši obravnavi, v kateri so bila pojasnjena razna vprašanja, je DS sprejel poročilo o popisu sredstev, potrdil obračun amortizacije, odobril delitev dohodka za poslovni sklad in sklad skupne porabe, razdelitev presežnega, dela osebnih dohodkov v 3 obrokih in dotacijo sindikalnemu odboru v znesku 510.000 din za skupne akcije sindikata, v okviru po ugotovitvi, da izpolnjujejo mladinske organizacije in za svet pogoje razpisa in so se glede po-OO Z K. Gornji znesek pa se raz- sameznih kandidatov ugodno deli na temeljne organizacije po izjavile tudi družbenopolitične stanju števila zaposlenih na dan organizacije v podjetju, pred-31. decembra 1973. lagala, da se za nadaljnja 4 leta V nadaljnjem je Alojz Kosi izvolijo: poročal o ugotovljeni izgubi _ za pofnočnika gl. direk-podjetja oimplex v času do pr,- j-0Ija janez Stanovnik, diplo-pojitve 1. januarja 17 73. V raz- mjjanj pravnik pravijanju so -ugotovili, . da je . izguba nastala zaradi nerealnih _ ~ za direktorja finančno ra-kalkulacij, slabega vodenja, sla- cunovodske službe Alojz Kosi, bih delovnih navad in nerealno mag- oec-.. . za direktorja prodajno pro- ti. v " J svojem 10-letnem 'V Pri Podjetju je svoje de- jVg- Skušnje nesebično | Va!na novosprejete de-I 'Ovjn ki so se priučevali %orhStru8arskemu poklicu Hh opravljanju delov-ii °8 na stružnici, tj 1^ . ' ?rX(J,eg0Vega dose d a nJe8a i!%o Manja P" delu je raz-r!%te’ a je vedno zastopal lipa v Proizvodnega pro j M (]e, rJe velikokrat oprav !?elovn 0 tudl v podaljšanem '! ^ ČASI 1 irt nr\ 1 -v , - ■ kada času in vedno ta r je bilo to po iSF : r:“" na delavskem no med člani sveta t,0 še nmi čutiti, da si želi-;KektivJnogo takih članov ;!č’ ha ' ^ot Je Stane Bo-Seh področjih dela. Rl'DI BUKOVEC -*)•- «*V •«'vi*.- prikazanih podatkov. Jurij Zavec. je pri tem poročal o in te- jektivne službe Stanko Kolbezen gracijskem postopku in poudaril, _ za direktorja projektivnega da so kljub prikazani izgubi z biroja Jože Kranjc, dipl. ing. integracijo podjetja Simpjex do- stroj. seženi tudi pozitivni pokazatelji, _. z'a direktorja kadrovske in iocno poročno s številkami bo splošne službe Anton Križan lahko dal na prihodnji seji. _ za direktorja službe za dela Nato so bila pojasnjena neka- v inozemstvu in blagovni izvoz tera vprašanja, predvsem da je Jože Naglič, dipl. ing. el. sedanje poslovanje^ TOZD i 10 ■ _ za direktorja nabavne služ- Idrija pozitivno, četudi obseg be ih uvoza Ferdinand Volovec, poslovanja ni bil tak, kot ga je dipl. oec. bilo pričakovati; kritje izgube gre v breme rezervnega sklada, - za direktorja službe zastop-katerega sredstva so itak imo- jtva inozemskih tirm Janez Mr-bilna, se pravi, da sredstev re- klavc, dipl. mg. agr, zemiega sklada ni mogoče upo- Delavski svet je predlog ko-rabiti v kakšne druge namene. misjje sprejel in soglasno izvolil Kako se bo kritje izgube v breme na "navcdena vodilna delovna rezervnega sklada odražalo v mesja imenovane kandidate, posameznih temeljnih organizacijah, pa je točno določeno Na predlog odbora za stano-v samoupravnem sporazumu o vanjska vprašanja, družbeni stan-združevanju. dard in rekreacijo za spremembo „ • • i-,c . u ■; pravilnika o dodeljevanju stano- Po razpravi je DS odobril ^ . posojil zaJ stanovanjsko kritje izgube, pripojenega pod- . Jadnjop jeJ DS sprejel pred-jetja Simplex v breme sredstev la|ane spremembe ^pravilnika, 'rezervnega sklada podjetja. O cf,otni PravjJnik z 50vim be- SS*cTS! g«”J- Glavni odbor sindikatov Slo- . venije, lokalne forume in Go- DS je nato po predlogu An tonsko banko z zahtevo, da se na Križana imenoval izdajateljski ponovno podaljša rok za od- svet Glasnika IMF, ki ga se-plačevanje kreditov, ki so bili stavljajo delegati iz vseh te-dodeljeni bivšemu podjetju meljnih organizacij združenega Simplex. Jurij Zavec bo na pri- dela. Sprejel je tudi programsko hodnji seji poročal o pozitivnih zasnovo, š tem da se obstoječi straneh pripojitve podjetja pravilnik dopolni in osnutek v S im ples k IMP. celoti objavi v Glasniku, nakar se V nadaljevanju seje je pred- predloži v potrditev delavskemu sodnik komisije za razpis de- svetu podjetja. lovnega mesta glavnega direk- Na prošnjo Kliničnih bolnic torja po izvršenem postopku Ljubljana - Klinike za kirurgijo glede na sklep komisije pred- srca. in ožilja ter Inštituta za lagal, da se na delovno mesto rentgenologijo za finančno po-giavr.ega direktorja za nadaljnja moč'je DS sklenil, da se načelno 4 leta ponovno izvoli tov. Stan- strinja z dodelitvijo finančne poko Krumpak; komisija je namreč moči pri nabavi potrebnih apa-ugotovila, da izpolnjuje vse po-, ratur in opreme v Kliničnem goje razpisa in so njegovo kan- centru v Ljubljani, prošnje pa je didaturo podprle tudi družbeno- odstopiti odboru za gospo-politične organizacije občine darjenje, da jih prouči in pred-Ljubljana-Bežigrad ter občinska laga ustrezen znesek in . na-skupščina sama, kakor tudi membnost. družbenopolitične organizacije v Na pr0šnj0 Edhema Agano-. podjetju. viča za plačilo razlike v osebnih Delavski svet je nato soglasno dohodkih za čas bolezenskega izvolil Stanka Krumpaka za glav- dopusta zaradi nesreče pri delu nega direktorja podjetja IMP za se ugotovi, da je Aganovič med 4-letno mandatno dobo. tem že vložil tožbo, zato DS o V nadaljnjem je DS poslušal prošnji ne bo razpravljaj ker bo poročilo komisije za razpis vo- ° tem itak odločilo s„lisce, dilnih delovnih mest. Komisija je G. K. Statistika in statistično informacijski sistem s 1. UVOD Delavci v naših proizvodnih in montažnih TOZD večkrat negodujejo, ko morajo pošiljati plansko-analit-sti službi podjetja najrazličnejše podatke za statistične namene. Zaradi tega, da bi odgovorne delavce seznanil, zakaj plansko-analitska služba potrebuje podatke oziroma kam jih naprej posreduje, sem se odločil, da napišem ta članek. Vsa podjetja so po Zakonu o statističnih raziskavah, ki imajo pomen za vso državo (Ur. list SFRJ, št. 13/73) dolžna pošiljati republiškemu in zveznemu zavodu za statistiko podatke, ki so potrebni za posamezne statistične raziskave. Torej je plansko-analitska služba le posrednik podatkov med TOZD in zavodoma za statistiko: zbere in uredi jih v predpisano obliko. Naj navedem samo nekatera poročila, ki jih pošiljamo republiškemu zavodu: mesečno poročilo industrije IND-1 (proizvodnja, poraba, prodaja in zaloge), prognostično poročilo, letno poročilo o izvršeni proizvodnji IND-21, letno poročilo o podatkih zaključnega računa KGI-01, letno poročilo gradbeništva GRADB-11 in 12, letno poročilo o porabi materiala in o zalogah GRADB-13, četrtletno poročilo o dejavnosti v tujini GRADB-33, mesečno poročilo o osebnih dohodkih RAD-1, letno poročilo o osebnih dohodki RAD-10 in 20 ter še mnoga druga. ki zbirajo statistične podat- vodstvo in evidenca sistema- informacijski sistem sestavke. Statistika kot znanost pa tično registrirata pojave, ki ljajo zvezni zavod za stati-pomeni teorijo in metode so množični. To pa je edina stiko, republiški zavodi za statističnega proučevanja. stična točka s statistiko. Na- statistiko in poročevalske Statistiko kot znanost men zbiranja podatkov v enote. V glavnem pokriva opredelimo takole: statistika knjigovodstvu in evidenci je potrebe po statističnih in-je veda, ki s številčnim pro- predvsem registrirati posa- formacijah vseh uporabni-učevanjem množičnih poja- mezne dogodke in stvari, kov v bazi in na vseh nivojih vov, z metodami, ki so njej brez težnje, da bi iz teh po- nadgradnje (verjetno bolj lastne, odkriva zakonitosti datkov dali sliko ali analizo slednje kot prvo), množičnega pojavljanja in celote. V statistiki pa je regi- Statistično informacijski podaja kakovostno analizo stracija (zbiranje podatkov) sistem spremlja pojave s svo-pojavov. Iz te opredelitve le sredstvo, ki omogoča, da s jimi raziskavami po treh spoznamo, da ima statistika statističnimi metodami ana- osnovah (področjih): svoje področje - množične liziramo pojav in množico i. človek - vse kar je pojave (proizvodnjo, po- podatkov kot celoto. v neposredni zvezi z njim zveza lahko tehnično re2 3 * * *' lizira; — podatki naj boa0 takoj na voljo uporabi11 kom. 4. KAKŠNA JE NEPOSREDNA KORIST STATISTIČNO v OBDELANIH PODATK0> ZA PODJETJE? % h N; H % CSV| A !?< k jhi s Iti Naše podjetje je osnovi3 poročevalska enota, ki P°s k k k *esi rabo, itd.) - in svojo metodo, da s kvantitativnim proučevanjem analizira kvalitativne odnose množičnih pojavov. Tako na primer količina proizvodnje, proizvedena v enoti časa, pokaže produktivnost dela, itd. 3. STATISTIČNO INFORMACIJSKI SISTEM Osnova za kakršnokoli odločanje, to velja tudi za planiranje, je kvalitetna, Seveda pa moramo stati- objektivna in pravočasna stiko ločiti od evidence, ker informacija o stanju v družbi bi mogla na nekaterih po- na sploh ali na posameznih dročjih nastati zmeda v raz- področjih. Če želimo dobiti mejitvi med statistiko in evi- te informacije, moramo denco. Kakor knjigovodstvo imeti informacijski sistem, ni statistika, tako tudi evi- ki bo zbiral, urejeval, analizi-denca na splošno ni stati- ral in posredoval informa-stika, čeprav se knjigovod- cije, ki so potrebne za odlo-stvo in evidenca ukvarjata z Čanje, množičnimi pojavi. Knjigo- Jugoslovanski statistično 2. KAJ JE STATISTIKA? Z imenom statistika razu- memo več stvari. Statistike so številčni podatki, s kateri- mi opisujemo pojave iz naj- različnejših socialno-eko-nomskih področij. Kot stati- stiko razumemo tudi delo pri zbiranju statističnih po- datkov. Z imenom statistika obeležujemo tudi organe (npr. zavode za statistiko), IMP - LJUBLJANA TOZD OVK Splošna služba Odbor za medsebojna razmerja OBVEŠČA, da imamo v TOZD OVK prosto delovno mesto za VOZNIKA MOTORNIH VOZIL Kandidati morajo posedovati vozniško dovoljenje tudi za motorna vozila E-kategorije. Sprejeti kandidat bo opravljal delo izključno na avtodvigalu. Prijave sprejema splošna služba OVK, Ljubljana, Titova 37. TOZD (družina, zdravje), 2. delovna organizacija — vse kar je v zvezi z njo (finance, proizvodnja, poraba, zaloge itd.), 3. teritorij — vse kar je v zvezi z njim (kmetijska proizvodnja, industrijska proizvodnja, narodni dohodek itd.). Na osnovi takšne delitve so oblikovani tudi osnovni registri: 1. centralni register prebivalstva, 2. register organizacijskih enot, 3. register teritorialnih enot (področij). Seveda pa današnji statistično informacijski sistem ni brezhiben. Poglavitne slabosti sedanjega sistema so nedvomno: počasno objavljanje rezultatov in pomanjkanje analitične nadgradnje pri posameznih raziskavah, pa tudi nezadovoljiva vsebinska aktualnost. Zato bo potrebno sistem izpopolniti, da bo zadovoljeval naslednje zahteve: — v njem se naj integrirano obdelujejo podatki iz vseh področij družbenih aktivnosti s tistimi znaki, ki se najbolj rabijo, in se naj tam tudi arhivirajo; - posamezni znaki naj bodo definirani tako, da se lahko vežejo s čim več drugimi znati, istočasno pa naj bodo opremljeni z indentifikacijstimi elementi, da se medsebojna lja podatke Zavodu SRS i \ ' ' laVl ti h statistiko v register organlZ cijskih enot, torej naši P° datki predstavljajo vložek statistično informacijski s stem. Le-ta informacije 0 dela in kot izhod oziro^ rezultat obdelave se poj3 * ljajo razne publikacije zav dov za statistiko. Naj navedem neka16f6 izmed njih. Zvezni zavod za statistik0 izdaja: Statistični godišnj3 **’ Statistični koledarček, T deks, Mesečni pregled n\e narodne statistike, Statisti zunanje trgovine CCRI SFRJ mnoge druge publikacije. Zavod SRS za statistik0 pa izdaja: Statistični leto? SRS, Družbeni razvoj S” ’ Mesečni statistični pregl®0’ Nekatere pomembnejše P° datke gospodarstva SRS.! še več posebnih publika® h M Ha its tti 1; ti la Si it ti Seveda pa omenjene ne bi smele biti le gole s vilke na papirju, namefif ien® v »11VV IIU PUPUJU) J -fl le prikazovanju družbene^ poprečja, ampak bi Pr° vsem morale služiti kot p°. najpr°j vratna informacija m-ji t poročevalskim enotam . večino W osnova za veliko ------ v hovih poslovnih odločit®^ Žal pa lahko ugotovimo, .j za sedaj te informacije ve ^ del služijo le za odločanja višjih ravneh, v podjetjih P se jih še ne poslužujemo volj. Ponekod je temu vzr neznanje, pri nas pa P011?^ kanje delavcev za razisk na tem področju. PAVEL kra-^ O organiziranosti mladih Prehodom na TOZD je |Jn°, da se ustrezno osta-družbenopolitičnim or-nj^acijam in samouprav-t|,j! organom reorganizira tg mladinska organizacija, Se $e pravi v vsaki TOZD naj ^Manovi mladinski aktiv c«, °ma aktiv mladih delav-v(AMD). Phvi v mladih delavcev J) l tavljajo vsi delavci do sle«; a starosti, ki so zapo- v TOZD. Kdo naj ta c vodi? Na ustanovnih pmrencah AMD in TOZD, k aaj bi, jih imeli v prvih aprila, bi izvolili sekre-rla p aktivov, s sekretarji U- Sekretariate po polnih TOZD pa naj bi s Ja vi j ali mladi delavci iz lava sredin, tako mladi de-I na montažah, kot mladci v delavnicah, va- ste^> mladi delavci z nižjo, ustanovni konferenci in višjo izobrazbo. ap^jeli tudi program dela te 1Va mladih delavcev, v ka-111 bi bilo zajeto: ibiT-^Polnievanie ustavnih P v praksi v TOZD ttdadv.°Vna nal°§a aktiva delavcev mora biti 0?je uresničevanje ,0tvnih načel v praksi, ki 1 Jo biti jasno opredelje-Programu mladih v in OZD. Samo s tem jjatjT. Pride do izraza dele-itij*1 princip, ki zagotavlja r^ Pj6. tistih sredin, v kate- l'lev,SamouPravno sporazu- vanje ap^°t vsi delavci naše samoto >Vne skupnosti, se mora- Posebno pa mladih °ga Zato je naša na-Postj a.Poiščemo vse mož-dia. resevanja tega proble- 4 5 4 4 ■ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ *4 4 ‘ 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 - 4 4 4 4 4 2 4 4 4 4 4 4 4 4 4 - 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 t0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000k — izobraževanje v gospo- nju mladih v okviru aktiva darstvu mladih delavcev, in hkrati Kadrovska struktura na- narekuje tesno povezavo sin-šega gospodarstva narekuje dikatov, ZK m ZM. načrtno izobraževanje in _ dmžbenopolitično izo-usmerjanje kadrov. Naloga braževanje aktiva mladih delavcev je, da / podpre tako stremljenje in , Prizadevanja vse nase pri tem aktivno sodeluje, družbe pn nadaljnji uspešni Zlasti pridejo v poštev učen- lz8radnJ1 soeraiizma zahte-ci v gospodarstvu, mladi de- vajo od nas mladih delavcev lavci v dopolnilnem izobra- ve iko družbenopolitičnega ževanju in štipendisti. dela' Normalno je, da ne J r moremo mladi druzbeno- — aktiv mladih delavcev politični delavci že v začet- in druge družbenopolitične ku dosegati vrhunskih rezul-organizacije tatov, ampak se moramo v Interesi mladih in samo- ta namen družbenopolitično upravni socialistični sistem izobraževati. Tovrstno izo-ter družbena politična usme- braževanje moramo izvajati ritev naše družbe nas obve- že ob vstopu mladega dežuje, da pristopimo še aktiv- lavca v delovno organizacijo, neje k načrtnemu organizira- zastopnike mladih iz najšir- ših krogov in voljene predstavnike pa še dodatno izobraževati v obliki posvetovanj in seminarjev. — šport in kultura Vsi delovni ljudje, tako tudi mladi delavci potrebujemo poleg svojega dela tudi razvedrilo, v obliki množičnega športa in kulture. Aktiv mladih delavcev se mora v povezavi s sindikatom zavzemati za stališče, da se čim večjemu številu ljudi zagotovi potrebna duševna in telesna rekreacija. Le tako lahko od našega delovnega človeka pričakujemo popoln efekt dela, kar pa je v dobrobit celotne družbe. — informiranje ■ '"grv-nv*r -*'-T*rT~'***~ • ■ Msaaxxsr?:-. ~ ?■ ■- ~ Točne in pravočasne informacije so osnovni pogoj za delo vsake organizacije ter za izvajanje akcijskega programa. Šele ko dosežemo realizacijo teh dveh pogojev, lahko pričakujemo uspešnejše in kvalitetnejše delo organizacije; torej, če hočemo, da bo delo aktiva mladih delavcev naletelo na najširšo podporo mladih, moramo organizirati pravočasno, objektivno in uspešno informiranje. Upam, mladi delavci, da se boste ustanovnih konferenc aktivov mladih delavcev udeležili v čim večjem številu in se z vso vestnostjo lotili zadanih nalog. R. B. Letošnje igre gradbincev v megli ^ HM v A >< ■ KLjub muhasti zimi, ko so le redki še upali v izvedbo_ letošnjih zimskih športnih iger gradbincev ŠIG 74, je požrtvovalnim organizatorjem uspelo s skrajnimi napori izvesti eno najbolj množičnih tekmovanj v letošnji zimi. C0NS0RT1UM projektivnih organizacij Slovenije je prejel prijave 65 kolektivov s skupaj 780 tekmovalci. Negotovo vreme pa je povračilo nekaj odpovedi, tako da je na igrah od 21. do 23. februarja 1974 tekmovalo nekaj nad 670 članov gradbenih podjetij Slovenije, Takoj po svečani otvoritvi ŠIG 74, ko je pokrovitelj iger tov. Drago Petrovič, republiški sekretar za gospodarstvo, poudaril pomembnost te športne manifestacije in zaželel sodelujočim čim več športnega užitka, se je po Kranjski gori razširil pravi športni duh. Med starimi znanci se je hitro vzpostavilo tekmovalno vzdušje. Vprašanja o tem in onem, kako ste pripravljeni, kje ste trenirali, so letela vsevprek. Kaj hitro po stemnitvi pa se je druščina začela razhajati in odpravljati k počitku, kajti zgodaj zjutraj se začenja tekmovalni dan. Tekmovalci so bili razdeljeni v pet tekmovalnih skupin, tekmovalke pa v dve. Jutro ni bilo nič kaj prijetno, saj je gosta megla dovoljevala le majhno vidljivost. Na startu pa so že klicali tekmovalke po vrstnem redu na progo. Zelo strma in v meglo zavita proga za veleslalom je zahtevala od tekmovalk mnogo znanja in ,,korajže“. Mnoge izmed njih ji niso bile kos in so morale predčasno končati. Tudi starejši moški, ki so startali na isti progi, niso imeli dosti več uspeha. Toda za nas je bila ta skupina dokaj uspešna, saj je bil zmagovalec naš član Jože Naglič, ki je kar za 1,5 sekunde prehitel tekmece. Na drugi daljši progi pa so že merili moči moški od 33 do 40 let, med njimi zelo uspešno tudi naši fantje, saj se je vseh 5 uvrstilo med prvih 30. Za prijeten zaključek tekem v veleslalomu pa so poskrbeli moški do 33 let, katerim je tudi megla prizanesla: med njimi je bilo tudi nekaj bivših državnih reprezentantov. Med teko elitno zasedbo, kjer je bil zmagovalec Blaž Jakopič pred drugimi reprezentanti, moram posebej poudariti odlično 7. mesto člana naše ekipe, Franca Žaklja, ki ga poznamo kot vsestranskega športnika. Naslednji dan pa se je v prelepem sončnem vremenu pomerilo rekordno število tekmovalcev in tekmovalk v tekih. Žreb je namenil prvi start prav naši Zlatki Ivanuša, ki se je prvič v življenju podala na tekaško progo in nas vse razveselila z osvojenim odličnim 10. mestom. Malo je razočarala lanska dobitnica srebrne kolajne Darinka, toda brez treninga se pač ne da doseči najboljših rezultatov. Dokaj uspešni so bili tudi starejši moški, razveselili pa so nas mlajši na daljši progi 4 km, kjer sta Cvajner in Grad osvojila 1. in 2. mesto daleč pred vsemi. Tekmovanje je pokazalo: kdor želi biti v taki konkurenci med boljšimi, mora resno in redno vaditi, kajti samo tako je lahko kos zahtevnim progam in vremenu. Z osvojitvijo III. mesta v ekipni konkurenci smo lahko ob tako skromnih pripravah zelo zadovoljni, naj pa nas opominja, da bi v bodoče z več resnosti in treninga lahko ponovno posegli tudi po boljši uvrstitvi. 3. Miro Svetina 40. Milan Krajc 49. Janez Marinko Kovinar, Jes. IMF IMF REZULTATI TEK ŽENSKE, 2 km - nastopilo 38 tekmovalk 1. Štefka Potočnik Geod. zavod, Lj. 2. Slavica Kunstelj Sava, Jes. 3. Ljudmila Vidic Projekt, Kr. 10. Zlata Ivanuša IMF 11. Darinka Golubič IMF 20. Lidija Roš IMF TEK MOŠKI NAD 33 LET, , 2 km — nastopilo 78 tekmovalcev 1. Franc Naglič Projekt, Kr. 2. Viktor Brezovšek Gradles, Medvode 3. Jure Dolenc Projekt, Kr. 12. Jože Naglič IMF 24. Anton Oven IMF 30. Maks Meršnik IMF TEK MOŠKI DO 33 LET, 4 km - nastopilo 96 tekmovalcev 1. Drago Cvajner IMF 2. Emil Grad IMF 3. Zdravko Vozič Gradis, Lj. 13. Branko Gornjak IMF VELESLALOM ŽENSKE - m oval k nastopilo 87 tek- 1!» r 4UI\ 1. Viktorija Klofutar Pionir, N. m. 2' Jožica Tavžeij Ind. biro, Lj. 3. Krista Košič Proj. biro, Velenje 17. Hermina Rusjan IMF 25. Rožica Žižmond IMF 29. Lidija Roš IMF VELESLALOM MOŠKI NAD 40 LET - nasto- pila 102 tekmovalca I. Jože Naglič IMF 2. Franc Gašperin Sava. Jes. VELESLALOM MOŠKI 33 DO 40 LET - 1 stopilo 115 tekmovalcev 1. Stanko_ Klinar Kovinar, Jes. 2. Janez Čop Sava, Jes. 3. Ivo Čučnik Kovinar, Jer. 10. Alojz Štrucelj IMF 15. Rudi Ceršak IMF 21. Anton Oven IMF MOŠKI DO 33 LET valcev 1. Blaž Jakopič 2. Slavko Pajntar 3. Mirko Klinar 7. Franc Žakelj 10. Ervin Puh 42. Tomo Lovrenčič nastopilo 196 ‘teku10- Sava, Jes. Elim, Jes. Sava, Jes. IMF IMF IMF EKIPNO — nastopilo 65 ekip 1. SAVA, Jesenice 2. GRADIS, Ljubljana 3. IMF, Ljubljana 4. PROJEKT, Kranj 5. TEHNIK, Šk. Loka 6. SLOV. CESTE, Ljubljana Prireditelj je prve tri plasirane v vsaki skup1*!, nagradil z lepimi kolajnami in za ekipe pript3^ zelo lične pokale. S kolajnami pa je razvess tudi 3 najbolje uvrščene starejše moške nad D let. | Prehodni kristalni pokal pa bo leto dni kras vitrine gradbenega podjetja „Sava“ z Jesenic-Po zaključku iger j' izator razglasil p°a jetje ..Konstruktor11 u ibora za organi torja iger ŠIG 75. u • ANTON LAp „ f i s A y j Pred novo počitniško sezono ■m M svoji prvi seji je novo-sj^lieni odbor za stanovanj- In kako bomo letovali letos? ^vprašanja, družbeni stan- ^ iti ral/rannlin nkfoir in rekreacijo obrav- zaključni račun počit- . Novozgrajeni pocn fke skupnosti za leto 1973 domt vFlesl Je zakiJ“cl! hrx * m rrotiiA ca?nnn S ii So-Iv OVK in TRAA, kjer iv Zahtevali lanskoletne »j. Predvideva zvišanje re- . . . - a’je odbor smatral, da dni, m sicer: 1., 11., 21. junija Obvestilo prvomajske Pfaznike želimo, da bi J* dom v Fiesi odprt, f®lo vabimo vse inte-esente, Jki želijo pre-^veti praznike v Fiesi, nam najkasneje do th aPr**a pošljejo pis-?ene prijave na na-dov- IMF — splošna Ljubljana, Ti- ihl'kolektiva ne bodo pri- saj bo regres vse- vsem pa. da bi bil dom oskrbo- C?-!« is, —e« bivanja v po-yIskern domu. da bi sezono čim iVfi P°daljšali, so cene za in ----------------------- SPtemSP-remenjene’ in 80 - =-______j- .—er, • — ™ 5e členile le za čas glav- tem mestu ne moremo graditi z°ne Od 1. julija do 31. novega zaradi pogrezanja zemlje. Ir^a 107d J Z manjšo adaptacijo in ure- .Vite slo — **«*“•»' **•'" tezisci moral siuzm h %,0 KUpnosti lahko pravo- namenu tudi v tej sezoni. t„:0(P°Čili za dopust, Skupno imamo na razpolago v 1974. se člani naše de- Sf d°pusta prebiti V do- škrbeli za turistične sobe v ne-rolrij. P°djetja, da jih iz- posredni bližini naših domov. W !n najkasneje do 20. Da bi pri razporeditvi pn-%?,1974 nreko svoiih javijenih gostov uneh lažje sta-P* sli,»k P,- Jlisce, prosimo vse, da v prijavi 5thrx , uzb ali pa tudi dl- kie bi želeU letovati, / a'vlHo v delavski sveti posa- tozb cun manJ" ,V F«f.Je «CZn*h TOZD. Predlog no- g°stom na razpolago 16 sti- 5 _____•___i m -.c rinnstelinih soh 12 rivnnn- ji penzionskih storitev riposteljmli^sob ,^12 dvojto- skupaj 90 ležišč. _____ Dom bo predvidoma itle' zviš^ne le za76’%’^Ker (xlPrt od 1- junija 1974 dalje izmene pa bodo vsakih 10 — 1., 11., 21. in 31. julija — 10., 20., 30. avgusta — 9. in 19. septembra. Za prijetno bivanje v domu bo tudi v letošnji sezoni skrbel tov. Silvo Hočevar, za kuhinjo pa Ančka Beletova, ki je s svojimi sodelavkami že v lanskem letu poskrbela, da so bili gostje tudi s hrano nadvse zadovoljni. Prav tako kot dom v Fiesi, bo tudi dom v Lošinju odprt od 1. junija dalje - izmene pa bodo vsakih deset dni, dnevi izmen pa tako kot v Fiesi. Predvidevamo, da bo podjetje SAP v letošnjem letu obdržalo direktno avtobusno linijo Ljubljana - Veli Lošinj — Ljubljana, zato smo naše izmene prilagodili voznemu redu podjetja SAP. V kolikor pa bi nastopile ev. spremembe, bomo to pravočasno sporočili že v naslednji številki Glasnika. Tako kot v preteklem letu, bo tudi v letošnjem letu posle upravnika prevzel Pavle Potokar, ki 'oo s svojo ekipo poskrbel za dobro počutje naših gostov, za domove na Veliki pianini in Pohorju pa se plača turistična taksa posebej po odloku občinske skupščine. Plačilo storitev počitniškega doma je tudi v letošnjem letu možno v treh zaporednih obrokih. Prvi obrok se vplača ob odhodu na dopust, ostala dva pri naslednjem izplačilu rednih mesečnih prejemkov. Vse storitve, ki niso zajete v ceni penziona, pa se plačujejo takoj sproti v domu, prav tako se vsaka ugotovljena škoda na napravah počitniškega doma plača takoj. ANKARAN V Ankaranu je članom na' voljo počitniška hišica s 4 ležišči. Tu smo vezani na pre- LOŠINJ Že dve sezoni smo letovali v obnovljenem domu v Lošinju. Lepo urejene sobe so zadovoljile vse dopustnike, manj pa so bili zadovoljni v kuhinji, saj jim je pomanjkanje električne energije onemogočilo, da bi lahko in lažje nudili gostom še več. pred- Wr višji kot pa cena de- van s t0Pl0 vodo- Letos bo v tem A' unevn„__ . pogledu bolje, dobili smo nov priključek, seveda pa je bilo to povezano z novimi dodatnimi finančnimi stroški. Že leta ugotavljamo, daje po-n.™jn_r, čitniški dom v Ulici Kaštel v sla-P„ bem stanju, izdelan je bil načrt "" ™ za gradnjo novega, vendar na manjšo adaptacijo m ureditvijo sanitarij bo ta dom s 24 ležišči moral služiti svojemu l,Jži|:*ej številki Glasnika pri- novem* in starem domu 51 lc-V* Prijavnice in napro- žišč. Če bodo prijave presegle ^ u V, r 2!° vše A1 naše nočitvene zmogljivosti. °Jega rl, lane’ “ zehJ° del bomo tudi v letošnji sezoni po- naj ne zahtevajo vedno iste sobe v istem času. V cenah za domove ob morju je upoštevana turistična taksa. poslovala pa bo vsak ponedeljek in četrtek od ! 5. do ! 7. ure v SPLOŠNO Da ne bi člani kolektiva po nepotrebnem zapuščali delovna mesta, bo tudi v letošnjem letu uvedena dežurna služba za urejanje zadev v zvezi z letovanjem, upravni stavbi podjetja v Ljubljani. Titova cesta 37, lil. nadstropje -- soba 315. Ponovno vljudno prosimo, da nam prijave pošljete najkasneje do 20. aprila 1974. S tem nam bo omogočeno pravočasno izdelati točen plan koriščenja za vso sezono. Priporočamo vsem, ki imajo možnost, da izkoristijo ugodnosti pred in posezonskih cen in se s tem izognejo neprijetnostim, ki nastopajo zaradi številnih prijav ob posameznih terminih v glavni sezoni. Želimo, da bi bilo prijav čim več, da bi naši domovi služili svojemu namenu čim dali in da bi si naši delovni ljudje nabrali kar največ novih moči za nadaljnje uspešno delo v naši delovni organizaciji. hrambene bone PS ..Oddih-" Ankaranu, in sicer dnevno na štiri polne obroke. Priporočamo, da se za letovanje v Ankaranu prijavijo predvsem štiričlanske družine z odraslimi člani, ker polovičnih obrokov pri PS ,,Oddih“ ni. CENIK ZA SEZONO 1974 IN PLAČEVANJE STORITEV LOŠINJ IN FIESA 'VELIKA PLANINA Na Veliki planini ni bistvenih sprememb. Sezona traja skozi vse leto. izmene so predvidene tedensko ob petkih - seveda pa je čas bivanja odvisen od števila prijav. Glede na nizke cene nočitev naprošamo vse. ki bodo koristili počitniške hišice, da brezpogojno upoštevajo hišni red in koče ob odhodu lepo pospravijo. POHORJE Počitniška hiša na Hoč kem Pohorju je v upravljanju TOZD PMi Maribor. Hiša je lepo urejena ter poleg udobnosti nudi gostom v poletniit mesecih čudovite ' sprehode po zelenem Pohorju, pozimi pa prijetno smuko. Tudi za Pohorje veljajo nizke cene in je prav. da vsi koristniki brezpogojno upoštevajo hišni red in hišo zapustijo v najlepšem redu. Počitniška hiša na Pohorju je na razpolago gostom skozi vse leto - prijave pa sprejema splošna služba IM P - PMI Maribor, 62001 Maribor. Ljubljanska cesta 9. — polni penzion za člane kolektiva in ožje svojce brez lastnega dohodka — polni penzion za ožje svojce z lastnimi dohodki — polni penzion za otroke članov kolektiva od 7 do 15 let — polni penzion Za otroke članov kolektiva do 7 let — polni penzion za tuje goste — polni penzion za otroke tujih gostov od 7 do 15 let — polni penzion za otroke tujih gostov do 7 let ANKARAN -- polni penzion za člane kolektiva in ožje svojce brez lastnega dohodka — za ožje svojce z lastnim dohodkom VELIKA PLANINA — za člane kolektiva in njihove svojce — za otroke do 7 let — za tuje goste pred in p0- sezona sezona din din 40 60 50 72 1 25 42 i 15 30 80 120 50 74 40 54 45 45 55 55 5 brezplačno POHORJE — za člane kolektiva in njihove svojce — za otroke do 7 let — z tuje goste brezplačno 15 L % H II* JAMARJI IZ TRAA Po formiranju manjše sku- ima dno 214 m pod površi- IMP - Tovarna regulacij-pine jamarjev vas seznanja- no. 67 m globoko smo se skih armatur in aparatov ima mo s prvimi vtisi naših jam- spustili z vitlom, 35 m smo zdaj samo okrog 10 takšnih, skih raziskovalcev. plezali po lestvi, ostalo po ki želijo spoznavati sloven- Poslušal sem ropot, ki ga skalnih strminah. Deset nas ske kraške jame. Temu pri-je povzročal kamen, padajoč je bilo in ko smo priplezali merno je tudi število akcij, v globino. Pljusnilo je - ka- ven, smo se ob dobri kapljici Če pa nas bi bilo več, potem men je padel v vodo. Potem zmenili: kmalu bo treba spet bi bilo tudi .jamarskih izle-pa je bilo vse mirno, tiho. v kakšno jamo. Naravnost tov“ lahko več. Bolščal sem v temo pod čudovito je brskati pod zem- Naši člani bodo letos so-seboj, kot da bi pričakoval, ljo! delovali pri odkrivanju skriv- da bom lahko kar od tu, od In res, kmalu smo spet šli. nosti Kačne jame. V tej jami zunaj videl, kako je 50 m Tokrat v Križno jamo. Ta je lani na novo človeška pod zemljo. akcija je bila nekaj poseb- noga prehodila okoli 8 km „Si upaš noter? “ je na- nega - šli smo namreč po- neraziskanih rovov. Odkriva-enkrat presekal tišino Jane- noči. Najprej smo veslali, s nje Kačne jame predstavlja zov glas. čolni smo „prehodili“ 12 eno največjih odkritij v tem Zmignil sem z rameni in jezer od 20. Po štirih kilo- stoletju pri nas. pomislil: zakaj pa ne, konč- metrih smo prišli do Kalva- Tja gremo 1. maja. Okoli no sem pa zato tukaj. Z me-_ rije, najlepšega dela jame. pet „iempejevcev“ iz TRAA noj pa ste tudi vi, izkušeni Razen tega smo sodelovali še bo raziskovalo še neraziska-jamar, ki imate v mislih isto v akcijah Logarček, Logaška ne rove Kačne jame skupaj s kot jaz - spoznati hočete jama in Planinska jama. člani jamarske sekcije iz slovensko zemljo tudi „od Suhoparno pisanje, boste spodaj". rekli. Podnevi smo šli tja, Bilo je lani poleti. S ko- ponoči tja, nikjer pa nič o legi iz službe smo se name- tem, kaj smo videli, nili na Notranjsko. Marsikaj. »Gremo pogledat, kako je Nekaj bi se dalo opisati, kaj pod zemljo," smo pove- nekaj pa tudi ne. Rekel bi dali doma. samo to, da je pod zemljo Sprva ni nihče tega vzel lahko tudi tako lepo, da si resno, ker smo odšli kar človek, ki tega ne vidi, eno-tako, brez opreme, in še stavno ne more predstavljati, zdaleč nismo bili podobni Želja vseh tistih kolegov -jamarjem. Do Logatca. Tam jamarjev iz IMP, ki že brska-so se nam pridružili člani jo po neštetih slovenskih logaške jamarske sekcije, s večjih ali manjših jamah, pa seboj pa so imeli toliko če- je — čimveč naših delavcev lad, vrvi, cepinov, luči in naj to vidi. (Zato o tem tudi drugih stvari, da jih je bilo ne bi kaj več pisal - pridite dovolj tudi za nas. in si naše podzemlje sami Šli smo v Gradiščnico, ki oglejte!) Logatca. Ta raziskovanja bodo trajala pet do osem dni, v globini 340 m. Morda pa bo kdo dejal, zakaj gremo vedno skupaj z Logatcem in če morda nimamo toliko korajže, da bi si upali sami. Korajže imamo dovolj, izkušenj tudi, nimamo pa toliko cvenka, da bi si kupili jamarsko opremo. Ta zadeva nas zaenkrat najbolj tišči. Če pa bi se nas zbralo več in bi ustanovili jamarsko sekcijo v okviru podjetja, potem bi verjetno tudi do opreme lažje prišli. Sicer pa je to šele začetek. Prepričan sem, da bi se dalo pri nas marsikaj narediti, samo v roke je treba pljuniti in začeti. MARKO BREGAR Delo in naloge balinar- skega kluba IMP Balinarski klub deluje že dalj časa, ve**' dar ga širši javnosti nism0 predstavljali, čeprav f imel pri svojem delu & pomembne uspehe in r. tudi uspešno zastopa barve IMP na več tekn*0 vanjih. Resno smo se lot" dela v letu 1973 z željo-da bomo deležni vse stranske podpore in raz** mevanja, tako v mot" nem kot tudi v mat rialnem pogledu. V juliju 1973 smo in*e' U ustanovno skupščin^ kjer smo se odgovoril* uradni registraciji ki**" pri Balinarski zvezi Lju“ ljana in o našem nadajJ njem delu ter nalog"*' Izvolili smo tudi vodst kluba, ki naj bi zastopaj** poživilo t0 klub ter športno dejavnost v iMjj' Zal smo morali ugotovi da se seje skupščine pr® cej vabljenih odgovor** delavcev ni udeležilo. Skupščina je za daljnje delo kluba jela statut in začrtaj osnovne smernice Pr grama dela balinarski kluba. . ig Klub trenutno Šteje -\ članov, želimo pa, da se članstvo poveča* ’ zato bomo veseli vsakem novega člana oziroma delavca. . Naše osnovne n3* 6 so: Povečati število^ nov kluba in v to P^h na- nu v Muua m v ^ r- športa vključiti č**i*' novih članov, predv mlajših. e§- — Nastopati in u Kjp no zastopati barve ^ na raznih tekmovanj*11 fcL,_______________ . Minarski ligi na pod-Ljubljane in Slo- |j " Zgraditi lastno ba-k^e, pri čemer bi člani sv °a sami sodelovali s delom. ^ Zagotoviti ustrezna skpialna (denarna) kinu Va za uspešno delo uba. mi problemi: l>alT .Rimamo svojega Hrušča, zato smo od-W 0c* drugih klubov, ki balinišče odstopijo. kluba je a, zato je nujno >tinovo7 !eu. treningi so le v po-Od 1 Sezoni in so odvisni jemenskih pogojev. %^Posredne naloge, ki IsJ0 balinarski ldub v Slljem letu, so: U(jei Zagotoviti uspešno tekmovalcev v .“ki ligi, Vin Pogodbo zagoto-WuStrezni prostor za Jn8e (balinišče), tiaL.^otoviti mate-stva 4 ln finančna sred- )evj] Pr'd°biti čim večje 'etn ° aovih članov in s ^iavn^žati to športno SftliuSf"1" kl06U v P°. možnosti urediti u] balinišče. Za uspešen nastop in delo kluba v letu 1974 bi potrebovali naslednja denarna sredstva: 1. za nabavo novih dresov in ostale balinarske opreme — 7.000 din 2. za stroške nastopov na raznih tekmovanjih — 3.000 din 3. za kritje stroškov najemnine balinišča — 12.500 din Prepričani smo, da bomo nujna finančna sredstva uspeli dobiti in da bomo svoj program za leto 1974 uspešno izvedli ter tudi uspešno zastopali naše podjetje v tej panogi športa. V teh vrsticah smo skušali le v osnovnih obrisih prikazati delo in naloge balinarskega kluba IMP z željo, da bodo bralci in člani kolektiva IMP seznanjeni, da v našem podjetju deluje tudi ta panoga športa in da ima vsakdo možnost pristopiti v članstvo kluba in se vključiti v njegovo delo. O delu kluba bomo bralce še obveščali. Apeliramo na vse tiste člane kolektiva IMP na področju Ljubljane, ki bi hoteli sodelovati v tej panogi športa, da svoje želje sporočijo tajniku balinarskega ldub a Ivanu Zore-tiču, TOZD TEN - tel. 445-061 ali 346-586. JANEZ KRŽMANC S* Izpolnjujoč dopisniško dolžnost... Mama mi je vedno pravila, da naj se stegujem le toliko, kolikor sem dolg in nič del j No, in kot dober sin sem ta hvaljen nauk večkrat pozabil, pa se mi ni - na srečo — nič zgodilo. Na zadnji seji uredniškega odbora -glej ga zlomka - že spet optimistično pohitim s ponudbo glavnemu uredniku, da bom napisal članek o igrah naše šahovske ekipe v II. sindikalni ligi mesta Ljubljane Soglasno pritrjevanje ostalih članov uredniškega odbora in urednika samega me je tako navdušilo, da sem ob izredno uspelem startu ekipe v tekmovanju že načrtoval gromoglasne naslove kot „Lep uspeh", „Dobra igra naših šahistov", itd. Moj pretirani pisateljski zanos mi je kot zlobni duh že narekoval naslov ekot „Pometli z nasprotniki", „Igra mačke z mišmi" vse tja do zgodovinskega ekscesa kot ga bi ponazoril naslov „Pri Trafalgarju smo potopili druga brodovja". Sreča pa je več kot opoteča in kolo pred koncem nam Chaissa - boginja šaha obeta zadnje mesto v ligi in s tem preselitev v III. ligo. Naš obup je še toliko večji, ker lahko dogajanja samo brez moči opazujemo, saj smo v zadnjem kolu prosti Kaj storiti? Nihče, pa tudi glavni urednik ne, me ne prisili, da bom napisal tipkano stran o lastnem neuspehu. V meni pa kljuva čut dolžnosti: stran, stran, STRAN!! Misli mi mrzlično lete od možnosti do možnosti, od ideje do ideje, od cenzure do cenzure. Da, da, prav ste prebrali: cenzure, cenzureee. Ne bi bilo v duhu teženj, da pišem, kako so si sinovi delili premoženje, ki so si ga sami ustvarili, ali o moji bojazni, da popoldanske seje samoupravnih organov ne bodo tako obiskane kot opoldanske, ali o mojem mnenju, da bi k uresnčitvi ciljev ustave največ prispevali tako, da bi prihajali točno na delo, krepko zavihali rokave med delom in odhajali točno z dela. Tovariši, to so teme, o katerih si naj le drugi brusijo jezike, jaz si jih že ne bom, se ne splača! Naj naredim raje skok v kadrovsko beležnico: Boris Bernetič (TEN) je predlagan za predsednika zbora združenga dela SOb Bežigrad No, to bi bila tema, pa saj bi 50 % teksta prepisal, kar iz bežigrajskega ,,Občana". Plagiator pa — saj takole javno - res nočem biti. Morda skok v mistiko - neka delavka v združenem delu je ob premestitvi s starega na novo delovno mesto nenadoma našla - sebe. Če ne verjamete, tako trdijo tisti, ki so ji občutno povišali osebne dohodke. Ne, ne, misticizma je dovolj, posejmo stvari skozi očala stvarnosti Kapetanka Kristina je oslinila prst in rekla: ,,Tam za mejami Skupnosti, a še vedno v mojem mestu, delijo višji odstotek OD iz dobička. Cok in pok, gremo na pot. “ Ko se potim ob tem pisanju, lahko samo ponižno upam, da bo kanila ob slovesu kakšna kapljica tudi na moj jezik. Upanje, pravijo, je božja mast. Tako si pravi tudi eden naših sodelavcev, ki je enega pregovorov takole prenaredil: „Če m c zgodaj vidijo, potem me ob koncu delovnega časa njihove oči ne bodo več iskale!“ Prav ima, pa tudi iskanje z očmi ne bi dosti pomagalo, saj sodelavca enostavno ne bi bilo več moč videti! Naj z namenom, da vaši vidni živci ne bi preveč trpeli, tekst raje preusmerim v umsko naprezanje. Uganka se glasi: „Dva sta, skupnega nič nimata, pa vendar tiščita skupaj kot srajca in OHOHO? “ Komur bo uganka pretežka, se naj raje preseli na športno področje. Zvezni trener za orodno telovadbo že vneto išče tisto strumno dvojico, ki je 8. marca ob izhodu iz dvigala pogumno telovadila v disciplini: parter. Naj mi kandidata za reprezentanco ne zamerita, saj so me svoje dni na podoben način obdelali v četnem časopisu. Dva hriba za našim bataljonskim streliščem sta se na karikaturi preplašeno stiskala drug k drugemu, stokajoč: „Jao, nama, Dimitrijevič (drugi „kandidat“ za strelsko reprezentanco) iMihelčič dolaze na gadjanje!" Streljanje, strelci, dober zadetek, lahko bi me zaradi mojega natolcevanja še kdo odstrelil, zatorej naj ob koncu dopisovanja napišem, da je kakršnakoli podobnost kogarkoli neimenovanega iz tega članka s komerkoli iz mojega vzornega delovnega kolektiva lahko slučajna ali tudi ne MIRAN MIHELČIČ Pomembnejši sklepi TOZD OVK Ljubljana DS je na seji 12. marca razpravljal o zaključnem računu za pre eklo poslovno leto, o poslovanju TOZD OVK v prejšnjem leti: in o planu investicij za tekoče leto. Poslušal je poročilo o predvolilni aktivnosti, obravnaval predloženo kandidatno listo za delegate TOZD OVK in imenoval volilne organe za volitve delegatov. O zaključnem računu za preteklo poslovno leto je poročal Jurij Zavec. Plan realizacije je bil presežen za 28,4 %. Od skupno izvršene realizacije odpade na ogrevanje 34,36 %, na vodovod 12,91 %, na montažo klima naprav 27,18 % in na proizvodnjo klima naprav 25,32 %. Od celotne realizacije podjetja odpade na TOZD OVK 26,42 %. V letih 1969 do 1973 se je dejavnost ogrevanja povečala za 311,8 %, vodovoda za 262,8 % in klima naprav i i 690,1 %. Iz poročila je razvidno zelo visoko število izgubljenih ur zaradi neopravičenih izostankov ter bolezni do 30 dni. Vodstvo TOZD naj pripravi ustrezen predlog za zmanjšanje neopravičenih izostankov ter izostankov zaradi bolezni. DS je zaključni račun sprejel s iem, da bo delovna skupnost o njem podrobneje informirana še na zboru delovnih ljudi TOZD OVK. Po poročilu Jurija Zavca o rezultatih priključitve podjetja Simplex, ki sicer prikazuje precejšnjo izgubo, ki pa se bo krila iz sredstev rezervnega sklada, ter po prikazu tudi pozitivnih strani priključitve je DS poročilo z vsemi pozitivnimi in negativnimi pokazatelji vzel na znanje. V' nadaljnjem je o poslovanju TOZD OVK v preteklem letu obširno poročal direktor TOZD inž. Anton Zima. V obravnavanju poročila je bilo ugotovljeno, da so člani DS premalo seznanjeni z delitvijo sredstev na sklade in v kakšne namene se skladi lahko uporabljajo. Zato je bil sprejet predlog, da se skliče razširjena seja DS, na kateri bo Jurij Zavec podrobno seznanil člane z delitvijo sredstev na sklade in z njim namembnostjo. V nadaljevanju seje je o predvolilni aktivnosti poročal inž. Trost. Delavskemu svetu je bila prečitana lista 18 kandidatov za delegate, ki jo je DS s celotnim poročilom sprejel in potrdil. Nato je DS imenoval še člane volilne komisije ter komisije za sestavo volilnih imenikov. Končno je DS razpravljal o predlogu odbora za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo o noviii cenah za storitve v počitniških domovih. Po daljši razpravi je DS s 16 glasovi predlog novih cen odklonil. Zaradi pomanjkanja prostorov za bivanje vajencev je DS sprejel sklep, naj se do prihodnje seje pripravi pogodba, po kateri bi TOZD OVK prispeval za adaptacijo doma poklicne šole v Domžalah, s čimer bi si zagotovili stanovanja za vajence. TOZD OVK naj bi prispeval za adaptacijo 168.000 dinarjev. Znesek se načelno odobri, če bodo pogoji 1 sprejemljivi. Alojzu Brajerju je bila odobrena enkratna denarna pomoč v višini 6000 dinarjev, ker je že 28 mesecev v bolniškem staležu, sindikatu pa se predlaga, naj mu plača 3-tedensko zdravljenje v zdravilišču. DS je nato obravnaval še nekaj pritožb glede dopustov. TOZD PMI Maribor DS je na seji 15. marca poslušal poročilo direktorja TOZD Vladimirja Ulčarja o poslovanju TOZD v preteklem letu. Poročilo je sprejel in potrdil. V nadaljnjem je DS poskušal poročilo o zaključnem računu za preteklo poslovno leto. ki ga je sprejel s tem. da sc predloži v obravnavo delavcem na zboru delovnih ljudi. Presežni de! osebnih dohodkov se razdeli delavcem v treh mesečnih obrokih. Nato je DS obravnaval poročilo o priključitvi bivšega podjetja Sirnple.v Idrija, ga vzel na znanje in sklenil, da je v bodoče vsako integracijo dobro preučiti in preveriti poslovanje ter finančno stanje integrirane delovne organizacije. DS je nadalje izvolil volilno komisijo za volitve delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti, ki bodo 28. marca, ter komisijo za sestavo volilnega imenika. Sprejel je nadalje povečanje cen za usluge v počitniških domovih IMP, kakor jih predlaga odbor za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo. Za delavec, ki delajo na gradbiščih v Slatini Radencih, Rogaški Slatini, Brežicah ter Draveljski gmajni v Ljubljani, se zaradi drage nastanitve in prehrane določi znižana dnevnica (terenski dodatek) din 55. poslovanja skladiščne službe bo izvedena ob koncu prvega tromesečja; postopek za nabavo jeklenk za kisik in plin je v teku; za pridobitev novega industrijskega zemljišča v površini približno 10.000 kv. metrov pa je bila vložena prošnja na sklad za urejanje stavbnih zemljišč v Kopru. O zaključnem računu za preteklo leto je poročal Jurij Zavec. V poročilu so bili ugotovljeni ugodni poslovni rezultati, vendar pa so člani DS ugotovili tudi, da bi bili rezultati še boljši, če ne bi prišlo do pomanjkanja materiala na gradbiščih, zaradi česar so bili monterji na gradbiščih često brez dela. Hiba skladiščne službe še ni povsem odpravljena. Šefi operative bi morali biti bolje seznanjeni s problemi, ki se pojavljajo na gradbiščih, in bi morali sproti odklanjati napake. Šoferji nočejo na gradbiščih prevzemati povratnega materiala. Preveriti je tudi. zakaj je toliko neopravičenih izostankov z dela. DS je poročilo o zaključnem računu sprejel s tem, da se presežek osebnih dohodkov razdeli delavcem v treh obrokih. V nadaljnjem je DS sprejel začasni statutarni sklep, ki ureja način in postopek za izvedbo volitev delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Imenoval je volilno komisijo in komisijo za sestavo volilnega imenika, nadalje strokovno komisijo za izvrševanje kontrole pri izdelavi tehnične do- kumentacije. kakor zahteva novi zakon o gradnji. Društvo varnostnih inženirjev in tehnikov v Kopru je poslalo predlog, da se TOZD PM Koper vključi v to društvo kot podporni član. Društvo deluje na območju občin Postojna, Ilirska Bistrica. Sežana, Piran. Izola in Koper pod pokroviteljstvom Obalnega sindikalnega sveta. Svoje poslanstvo v cilju pospeševanja varstva pri delu bo moglo izvrševati le. če bo dobilo aktivno podporo organizacij. Ker gre za društvo, ki lahko veliko prispeva tudi za pospešitev varstva pri delu, je DS sklenil, da-TOZD PM Koper pristopi kot podporni član v to društvo. Članarina znaša 150 din letno. DS je končno obravnaval cenik penzionskih storitev v počitniških domovih, ki ga je brez posebnih pripomb sprejel. TOŽB S. \J JLJ3LJ Elektro- ključnem računu za preteklo poslovno leto, ki ga je DS sprejel in sklenil, da se predloži zboru delavcev TOZD v končno potrditev. Strinjal se je s predlogom. da se presežni del osebnih dohodkov razdeli delavcem v treh obrokih. DS je nadalje vzel na znanje poročilo o kritju izgube pripojenega podjetja Simp!cx s sredstvi rezervnega sklada IMP, s pripombo, da je v bodoče pristopiti h kakršnikoli integraciji le na osnovi vsestransko preučenih faktorjev ter na podlagi temeljite analize. Jože Weiss je nadalje poročal, da se je sestala komisija HTV na seji, na kateri so obravnavali nesreče pri delu. Za nabavo zaščitnih sredstev ter za pojačano hrano in preventivna sredstva za delavce je predlagal ustrezne zneske, ki jih je DS odobril. Na predlog odbora za stanovanjska vprašanja, družbeni standard in rekreacijo je DS odobril novi cenik storitev v počitniških domovih podjetja. DS je v nadaljnjem obravnaval n e katar e prošnje delavcev za izredni dopust zaradi opravljanja izpitov, za plačilo šolnine, stroškov zdravljenja itd. Odobril je nakup enosobnega stanovanja v Kopru za šefa montaže. ki v Kopru vodi dela; odobril je delež 50.000 din za adaptacijo doma učencev v Domžalah za 5 mesecev. Skleniti je pogodbo, ki naj določi pogoje in čas bivanja učencev v Domu. Skupščini občine Ljubljana-Bežigrad se odobri 10.000 din za sofinanciranje zobne ambulante v Centru strokovnih šol v Ljubljani. Skupščini občine Slovenske Konjice sc poravna račun 6150 din iz pogodbenih obveznosti iz leta 1970 za financiranje potreb teritorialne obrambe v Slovenskih Konjicah. Odobri se nabava pohištva za prostore v Vojkovi in na Titovi cesti v znesku 65.000 din. Janezu Kalanu se podeli enkratna nagrada 4850 din, ker je pri delu pokazal izredno mero razumevanja in požrtvovalnosti tudi v svojem prostem času. TOZD TRAA večjih količinah, čeprav se tre-nutno ne potrebuje. DS je sprejel in potrdil zaključni račun h1 delitev dohodka. Do prihodnje seje pa naj komercialna služba zbere podatke o prometu s kooperanti zasebniki v preteklem letu. Presežni del osebnih dohodkov se izplača delavcem v treh obrokih v marcu, aprilu i” maju. O planu realizacije v januarju in februarju je poročal direktoi TOZD Vlado Mazovec. Na predlog vodje komer cialnega oddelka inž. KordeliojJ je DS sklenil, da se TOZD TRAA včlani v poslovno združenje jugoslovanskih livarn. Na predlog Lada Mazovca je DS sprejel dopolnitev plana investicij za tekoče leto v skupnem znesku 23,730.500 din, za kar pa si je prizadevati za najem kredita 5 milijonov din iz centralnih skladov podjetja. ., Gimnaziji Ljubi jana-Šentvm se dodeli enkratna denarna p°' moč 2000 din za izboljšavo kabinetnega pouka in opremo. Stanetu Božiču se d ode« enkratna denarna nagrada d m 2000 za posebno prizadevnost pri delu. Glede predloga za povišanje cen penzionskih storitev v p°l čitniskih domovih so bili član DS mnenja, da je 20-odstotn° povišanje cen neutemeljen^' zato so odobrili le 10-odstotn0 povišanje cen za domače goste- Za adaptacije vajenskeg doma v Domžalah se odobr znesek 124.000 din s pogojen« da sc sklene pogodba za k° riščenje doma za 15 let. in da ' znesek plača v 2 obrokih. P°. lovica v tekočem letu. ostane« pa prihodnje leto. Za uskladitev splošnih akt° TOZD TRAA je bila imenovana posebna komisija. j Nabavna služba naj čimpmj uredi skladišče repromateriaf ter izda navodilo za poslovanj skladišč in potek dokumente eije. j. Za pripravo predloga orga” zacijske sheme je bil zadotže Rudi Bukovac. TOZD Livarna TOZD montaža PM Koper DS je na seji dne 8. marca pri pregjedu sklepov zadnje seje ugotovil, da so od 9 sklepov trije še v reševanju: izvedba kontna’; DS je na seji 11. marca imenoval volilno komisijo ter komisijo za sestavo volilnega imenika za izvedbo volitev delegacije v Skupščino občine Ljub-ljana-Bežigrad in občine Slovenske Konjice. Jurij Zavec je v nadaljevanju seje poročal o za- - je na seji 12. marca pri DS je na seji 6. marca ' pregledu izvršitve sklepov zadnje naval zaključni račun za P1 seje ugotovil, da so sklepi iz- l-'-'---1------r,r°c| " “ ‘ .................:1% ca ca 7(. v tiizuuuju i s®/ nih dohodkih. 1973 pa je povečala celotni V nadaljnjem je Alojz Kosi hodek več kot 3-krat. ^ . 'etTsf, litev dohodka. na težke pogoje dela norm«« V razpravljanju so ugotovili, pojav. Precejšnje je tudi stcv , da so se zaloge materiala v pre- izgubljenih delovnih ur i® te ki e m letu zvišale, to pa zaradi bolezni do 30 in nad 30 dni- . v razmer na tržišču, ker se ma- Osebni dohodki so se giba'ca teriala vedno ne dobi; zato se skladu s povečanjem celoti’ t takrjit, kad a. se dobi, nabavi v dohodka i;s povečanjem P _ . teklo poslovno leto. Iz PoroC„z- vrseni, razen vprašanja akordov ki ga je podal Jurij Zavec. je r* strugarjev, ki bo urejeno s po- vidno, da je livarna presegla i pravljenim pravilnikom o oseb- za 23 'J,, v razdobju 1969 celoti crat. ---. obrazloži! zaključni račun za tovljena je bila precejšnja '|°je pretek’o poslovno leto ter de- nja fluktuacije, kar pa je ?«c„ delavskih svetov TOZD m ■. . ^uktivnosti. Analiza proizvodnih Proškov _pa kaže na znaten po-rast stroškov za surovine in izjavni material, tekoče vzdrževanje strojev in naprav itd. Kljub temu, da livarna ni dosegla planirane stopnje akumulacije, je pa vendarle dosegla zadovoljiv uspeh, predvsem zaradi Povečane produktivnosti dela in organizacije proizvodnje. V obširni razpravi so člani DS ugotovili, da je porast stroškov v največji meri posledica porasta cen osnovnemu reprodukcijskemu materialu, ker če so se Cene temu zvišale v poprečju za Približno 40 %, livarna ni uspela j^alizirati prodajnih cen v višini, jo bi pokrivale naraščanje stroškov pri nabavi repromateriala. DS je po razpravi sprejel in Potrdil zaključni račun ter de-“tev dohodka, ki se predloži v sprejem še zboru delovne skupnosti. Sprejme se poročilo o poslovanju IMP in o kritju izgube “ivsega podjetja Simp!ex s priporočilom, da je v bodoče predhodno razčistiti uspešnost oz. neuspešnost poslovanja integriranih delovnilr organizacij. DS pozitivno ocenjuje ravnale strokovnih služb v postopku ,.a spreminjanje cen proizvodov Tv^ne, ki jih le-ta dobavlja OZD TRAA. Strokovne službe , J pripravijo predlog novih con S TOZD TRAA za izdelke, ki p ta posredno izvaža. Novi u.nik naj velja od 20. marca etos dalje. fjbtrokovne službe in vodstvo 'DZD livarne naj pripravijo pro-jrath proizvodnje in prodaje za otebitne proste kapacitete. , DS predlaga finančno računo-nski službi IMF, da osvoji [J.edlog strokovnih služb o stop-amortizacije za stroje in 0 Specializiranega sejma livarne Preme in livarskih dosežkov lViTA'- v Duesseldorfu se ude- fež, a .c Valentin Mendiževcc, inž. .rej Rode, Marjan Sešek, ecko Klopčar in Stanko Marn. v, n teh pa tudi inž. Franc ^ r>1se, ki bo projektiral dela pri ^taži elektro naprav livarne. ^ ‘OZD Livarna pristopi k sa-^°11 Pravnemu sporazumu o VaPnov'itvi skupnosti otroškega itnStva občine Grosuplje. DS je jd.etioval delegacijo za skup-te skupnosti. v^v zbor delovnih ljudi otroške ■ stvene ustanove Grosuplje se le ®ni|je Zofija Zaletelj; za de- gov a za P°dpis družbenega do-UDPra. o financiranju samo-0K-avnih interesnih skupnosti Stplne Grosuplje za leto 1974 C0. Klopčar, za delegata v vik Sunnazije v Stični pa Lud-Pov famPa- DS je nato še ime-Varn 1 VoUlno komisijo 1 OZD lili! ln komisijo za sestavo vo-imenika. da odstvo TOZD se pooblašča, Ivan v ne s krajevno skupnostjo ditv,Cna gorica pogodbo o ure-terj‘, deponije odpadnega ma-st4a za obdobje nad 10 let, 3°'Oon ^pa na-i ne Prese8aj° Vd"SS„ pristopi k so- Delavski svet TOZD TRAA na 5. redni seji dne 12. marca 1974 obravnava zaključni račun in uspešnost poslovanja v letu 1973 financiranju internata v Domžalah z deležem v višini 20.000 dinarjev. Soglaša tudi s predlogom nvoih cen za penzionske usluge v počitniških domovih. TOZD TEN DS je na seji 5. marca razpravljal o nakupu licence za novi poslovni program in nakup odobril. Proizvodni program je detajlno obrazložen v zaupnem gradivu in predstavlja poslovno tajnost. DS je nadalje obravnaval analizo poslovanja in delitev dohodka, ki jo je obrazložil Jurij Zavec, opozoril na nekatere pomanjkljivosti, nato pa sprejel sklep, da analizo poslovanja potrdi. Gibljivi del osebnih do-. hod kov naj se izplača, kakor je predlagano. Za novega člana komisije za tehnične izboljšave je bil namesto Fedorja Zupančiča imenovan inž. Pavel Pavlič. Za člana komisije za norme je bila namesto Andreja Žnidaršiča imenovana Vlasta Repar, DS je nato izvolil šc volilno komisijo in sprejel predlog novega cenika za penzionske storitve v počitniških domovih. Pritožbe delavcev kovinske delavnice se odstopijo v obravnavo in odločanje pristojnemu odboru za osebne dohodke. V izdelavi pa je splošna analiza osebnih dohodkov in se bo izvedla korekcija in uskladitev osebnih dohodkov v celotni TOZD TEN. Odbor za osebne dohodke naj odloči o dodatku za težke pogoje dela, čim bodo znani rezultati merjenja v lakirnici, štancariji in galvani. DS je nato odobril znesek 88.000 din za adaptacijo vajenskega doma v Domžalah, da se na ta način zagotovijo prosta mesta v domu za dobo 10 let do 15 let. TOZD TIO Idrija teklo poslovno leto. Poročilo je dovoljenja za opravljanje obrti delavcem je'DS sklenil, naj splošna služba v bodoče predlog za izdajo takega dovoljenja odstopi tehnični službi, ki naj nato odloči o izdaji dovoljenja za opravljanje obrti. Skupnost skupnih strokovnih služb DS je na seji 14. marca obravnaval zaključni račun za pre- sprejel s tem, da se predloži v potrditev zboru delovne skupnosti. Presežni del osebnih dohodkov se razdeli v treh mesečnih obrokih. V nadaljnjem je direktor TOZD Pavel Troha obrazložil poročilo o izgubi bivšega podjetja Simplex, ki jo mora kriti podjetje IMP. V tem poročilu niso obravnavani stroski računalnika, ki bremenijo TOZD JJO v visokih zneskih. V zvezi z računalnikom bodo vodili razgovore, da bi se na ta način vsa zadeva rešila čimbolj ugodno za TOZD TIO. V nasprotnem primeru bo potrebno pogodbene obveznosti poravnati. Jurij Zavec je nato še poročal o celotnem postopku integracije. Poročilo je DS potrdil in zadolžil vse organe TOZD, da se problematika, ki je bila navedena, čim-preje reši. DS je na seji 7. marca obrav- Vodstvo podjetja naj nastopa naval zaključni račun za pre-v odnosih s SO Idrija in z druž- teklo leto, ki ga je obrazložil benopolitičnimi organizacijami Jurij Zavec m člane DS tudi pri reševanju problemov čimbolj obvestil o finančni izgubi biv-energično. Direktor TOZD je šega podjetja Simplex. DS je po-nato informiral člane DS o višini ročili sprejel in potrdil, zapadlih anuitet in obresti za DS je imenoval volilno ko-kredite, ki predstavljajo pre- misijo in komisijo za sestavo vo- cejšnje vsote. lilnih imenikov. Imenoval je volilno komisijo PotrdU je nove cene za sto-in komisijo za sestavo volilnega ntve v pocitm kih dom ih. imenika ter potrdil cenik sto- ^ AvSustu S” “ MarJetl ritev ,v počitniških domovih Carmf se ada dovoljenje za IMP d opravljanje obrti v popol- danskem času. Glede obvestila za izdajanje. G. K. voq3bt OBVESTILO članom kolektiva IMP, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja Zaradi čim boljšega informiranja vseh članov našega samo pri dodelitvi novih sta-kolektiva o pogojih in možnostih za najetje kreditov novanj. ter pridobitev stanovanj z lastno udeležbo je bilo na pri ugotavljanju p0Vpreč. šepnem sestanku vodij splošnih služb dne 13. 3. os8ebnega dohodka na 1974 dogovorjeno. da se v .Glasniku IMP objav, ,z- ^ dmžjlfe se u ošteva vlecek določil Pravdmka o dodeljevanju stanovanj m d hodek družine d(£ežen v 5. jemnega stanovanja z laStn° Kriteriji za pridobitev udeležbo: prednostne pravice do na- OSNOVA 1. Leta zaposlitve pri podjetju SgSSEEžE: SSC"Se *lsaL_ do 15 to do 3 to ' do 8 toč* novanja ali posojila: 3. ČLEN se ne upošteva dohodek, dosežen z nadurnim delom in b) prejemki družine skupaj c) na člana družine jžGsgss&z j&tsssvsR SS3 5 posojil določijo minimalni proiilc». ti izpolnjuje sle- ^'oEfoff zadnSh 6 I' pogoji za vse delavce pod- deče pogoje: čunsko obdobje zadnjih 6 g Kvadratura sedanjega stanovanja do 5 toC do 6 toč do 6 toč jetja, zagotovi pravilno do- a) da ni lastnik ali nosilec mesecev v preteklem letu. 7. Pomembnost delovnega mesta prosilca do 8 to' Ji. . . 1 . ' (len A\/a r\A Iro+orih Oa /Irt deljevanje in pn tem po- stanovanjske pravice na spešuje varčevanje delavcev ustreznem stanovanju, Osnove, od katerih se določa procent lastne ude- ad 1 b) da e v delovnem raz iežbe> se povečujejo soraz- , . . . . t blda:JL,:dz!"^d merno z indeksom pove- Za vsako izpolnjeno leto ter hkrati zavarujejo koristi in interesi podjetja. 4. ČLEN c) da prispeva pn po- cu^anahtška^shfzh^ 'rf m. točk. Za dosežena leta pri Podjetje dodeljuje stano- vprečnem mesečnem do- večanju osnov sk]e a Odbor podjetju se štejejo leta, ki so vanJa: hodku na elana družine do stanovanjska vnrašania izpolnjena do 30. junija te- - brez finančne udeležbe 1.200,00 din 5% od d^^rstondard^nm’ kočegaleta. J 1.200,00 do 2.000,00 din aruzDeni standard in re- b merju pri podjetju najmanj 4 ^0^bXdZdCv P* podjetju (nad 4 leta) po c) da prispeva pri do. podjetju, ki ga ugotovi plan- J; prosilca, — s finančno udeležbo 10% in nad 2.000,00 din 23 d° prosilca. 15% lastnih sredstev, ki se v računu za Pre' POsojila za stanovanjsko celoti poračunavajo z najem- e 0 e °' izgradnjo pa se dodeljuje v nino s 3 % obrestmi, kolikor naslednjih oblikah: 4 leta 5 let 6 let 7 let 8 let 5 točk 6 točk 7 točk 8 točk ad 3 9 let 9 t0 10 let 10 to 11 let lito 12 to 12 let 13 let 13 to 14 let 14 to 15 t 15 let ad 2 Po oceni predp°st3 ljenega od 0 do 3 točke- nad od 1201 do od 1200 1500 prosilec pridobi sredstva 4. — dodeljevanje posojil iz lastne udeležbe s posojilom Med prosilci, ki izpol- sredstev podjetja vezanih za delovne organizacije, pri ka- njujej? vse zgoraj naštete po- p0V- zasL na člana družine določeno dobo pri poslovni teri je zaposlen družinski goje, imajo prednost pri do- Pov. zasL na člana družine od 1801 do 2100 banki, član, se obresti na znesek delitvi stanovanja delavci, ki Pov. zasL na člana družine od 1501 do 1800 - dodeljevanje posojil lastne udeležbe ne obraču- izpolnjujejo pogoj iz 1. toč- Pov. zasl. na člana družine neposredno iz skladov skup- na vaj o. Udeležba je obvezna ke 18. člena tega pravilnika. Pov. zasl. na člana družine ne porabe. __ 5. ČLEN Stanovanje oziroma posojilo se lahko dodeli samo delavcem, ki so določeno dobo v rednem delovnem razmerju pri podjetju. Delavcem, ki šele vstopijo v delovno razmerje, se stanovanje oziroma posojilo dodeli le izjemoma v primerih in pogojih, ki jih določa ta pravilnik. 6. ČLEN 1. Podjetje dodeluje stanovanja brez finančne udeležbe v primerili, da socialni položaj in stanovanjske razmere prosilca ustrezajo pogojem, določenim v posebni tabeli, ki je sestavni del tega pravilnika. 2. Prosilci, ki na podlagi tabele dosežejo večje število točk, imajo prednost pri dodelitvi stanovanj. 2101 Oto1 2 to' Nova jedilnica s kuhinjo v ozadju. Zgrajena je bfla v letu 1973, obratuje od januaija 1974 in sedaj pripravi približno 900 obrokov toplih malic dnevno. S 1. aprilom bo začela s pripravo kompletnih kosil -iDtoD ondetion o?.v msol ▲ lil ad 4 bajna razpolagalna pravica 5 točk hkratna razpolagalna pravica 2 točki ad s levilo točk sedanjega stano-Vanja na družinskega člana nad 20 točk od 17,5—20 točk od 15-17,5 točk od 12,5—15 točk od 10—12,5 točk od 7,5—10 točk manj od 7,5 točk ali brez odločbe 0 točk 1 točka 2 točki 3 točke 4 točke 5 točk 6 točk ad 6 nad 16 kv. m na člana 0 točk od 14 do 16 kv. m na člana 1 točka od 12 do 14 kv. m na člana 2 točki od 10 do 12 kv. m na člana 3 točke od 8 do 10 kv. m na člana 4 točke od 6 do 8 kv. m na člana 5 točk manj od 6 kv. m ali brez odločbe na člana 6 točk ad 7 na delovnem mestu KV delavca 3 točke na delovnem mestu SS delavca 4 točke na delovnem mestu VKV delavca 5 točk na delovnem mestu Viš. S delavca 6 točk na delovnem mestu Vis. S delavca 8 točk stav' 7. ČLEN 1- Posojila iz naslova ^niženega varčevanja delav-a in podjetja pri banki in P°sojila iz sredstev podjetja, Ivanih pri banki, se dode-juje za nakup stanovanj pod edečimi pogoji: a) da prosilec ni lastnik 1 nosilec stanovanjske pra- ,Ce na ustreznem stanova ju, b) da je v delovnem raz-Hu pri podjetju najmanj 2 :ki so izpolnjena do 30. nija tekočega leta, c) da z lastno udeležbo va8otavlja najmanj 30 % e^ednosti stanovanjske . Posojila iz tega naslova a. *ahko dodeljujejo tudi za ^aptacijo pri čemer pa k 0ra prosilec izpolnjevati 3>°je pod b) in c) prejš-j.e8a odstavka, vendar le izborna in to le tistim pro-[QCeni, ki si glede na de-tl-Vn° mesto in socialno sta-ne bi mogli z lastnimi vanj V* izboljšati stano- 8. ČLEN ste!i ^os°jila iz naslova Dri k ev podjetja, vezanih sk* banki, se za individualno d^ovanjsko gradnjo do-g0j|uiej° pod sledečimi po- alj^ da prosilec ni lastnik Vic^ilec stanovanjske prava* na ustreznem stano->. tHe f da je v delovnem raz- U,. JU Dri nnHiAtin naimanj 2 :0. letj Podjetju najmanj jUni- 1 s° izpolnjena do 3L. f tekočega leta, da predloži vso ustrez-mentacijo ter pred- n° doh. račun za zaprošeni znesek posojila, in d) da je individualna hiša zgrajena že do I. faze. 2. Znesek posojila iz naslova vezanih sredstev pri banki, namenjen za individualno gradnjo, ne sme presegati 100.000 din. 9. ČLEN Posojila neposredno iz sredstev sklada skupne porabe se dodeljujejo samo izjemoma v sledečih primerili: a) ,če prosilec potrebuje dodatna sredstva zaradi podražitve, vendar največ do zneska 50.000 din, b) ,če prosilec potrebuje zaradi izpolnitve pogodbenih obveznosti za stanovanjsko gradnjo premostitveno posojilo, vendar največ 100.000 din za dobo največ 2 leti. 10. ČLEN 1. Izjemoma se lahko dodeli stanovanje ali posojilo tudi osebi, ki še ne izpolnjuje pogojev po določilih člena 6. in 7. tega pravilnika, če nima stanovanja ali živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, podjetje pa ima zaradi njene strokovnosti poseben interes za sklenitev delovnega razmerja. 2. Poseben interes za dodelitev določa obratni delavski svet TOZD oziroma za delavce na vodilnih delovnih mestih DS podjetja. 11. ČLEN Višino posameznih posojil, pogoje in način odplačevanja določi v kon- kretnem primeru Odbor za družbeni standard, stanovanjske zadeve in rekreacijo v TOZD na podlagi prošnje prosilca in v skladu s tem pravilnikom ter v okviru danili možnosti, upoštevajoč naslednje minimalne pogoje: 1. obrestna mera znaša 2 % letno; 2. odplačilna doba za posojila znaša za vsakih 5.000 din 1 leto. Enako se določa doba vezave sredstev podjetja pri združenem varčevanju v banki. Kolikor pa bi glede na pogoje pravilnika o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo prosilec ne bil kreditno sposoben, lahko DS TOZD na utemeljen predlog odbora za družbeni standard podaljša dobo vezave sredstev ali spremeni odplačilne pogoje. Najdaljša odplačilna doba je 25 let. 3. Pod točko 2 navedeni pogoj velja za vsako, tudi sukcesivno v posameznih letih prejeto posojilo posebej. V primeru, da znaša povprečni družinski dohodek posojilojemalca manj kot 900 din na mesec in presegajo skupna mesečna odplačila posojil podjetja 500 din, lahko zaprosi za spremembo navedenih pogojev. 18. ČLEN Poleg že navedenih pogojev morajo prosilci za dodelitev stanovanja oziroma posojila izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da je njihovo delo v podjetju uspešno, pri čemer se upošteva njihova strokovnost, prizadevnost, delovno mesto in neprekinjena delovna doba v podjetju, 2. da so vložili prošnjo pri pristojnem organu uprav- ljanja v smislu določil tega mentacijo, ki jo zahteva Od-pravilnika, bor za družbeni standard, 3. da predložijo gradbeno stanovanjske zadeve in re-dovoljenje in drugo doku- kreacijo v TOZD. mentacijo, kolikor se taka dokumentacija zahteva po ----- pozitivnih predpisih. Kriteriji za dodeljevanje 19. ČLEN stanovanj socialno šibkim Glede na višino razpo- članom našega kolektiva so ložljivih sredstev, s katerimi bili objavljeni v Glasniku razpolagajo posamezne IMP 1. oktobra 1973 (št. TOZD razdeli Odbor za 8/73). družbeni standard, stano- Iz izvlečka pravilnika in vanjske zadeve in rekreacijo objavljene liste kriterijev v v TOZD sredstva samo- Glasniku IMP št. 8/73 je stojno ter odobri delavcem razvidno, da obstoje sledeče posojila preko banke ali v oblike prošenj: primerili, ki jih določa ta , Dodelitcv stanovanja pravilnik tudi neposredno. nasloya socia]no šibkih na 2. Odbor za družben, 6 člena pravilnika, standard, stanovanjske za- v stanovanja deve in rekreacijo v TOZD fia d, ; 6. člena pravil-razpise posojila m pozove nlkaFzlasTno udeležbo, delavce, ki nimajo rešenega 3 Dodelitev posojila na stanovanjskega vprašanja, in . ? člena pravi]nika. izpolnjujejo pogoje dole,- ^ 4 f)odelitev posojila na cene v tem pravilniku, da d, , 8. člena pravilnika, vložijo prošnjo v določenem $ 6Dodelitev posojila na ro™- podlagi 9. člena pravilnika. 6. Dodelitev stanovanja ali posojila na podlagi 10. 20. ČLEN vlože 1. Prošnja za dodelitev . - - posojila oziroma stanovanja ]ntePresenti ' % in priimek prosilca Prošnie ^ni službi TOZD z navedbo delovnega mesta, ^pozneje do 15. aprila na katerem dek, Posameznik lahko odda b) podatke o elanih dru- „ . . ,____- žine s katerimi živi v skup- P^snjo le za eno od možnem gospodinjstvu, nosti ki jih navaja Pravilnik, 0 podatke' o njegovem dosedanjem stanovanju, se"te.,za ,najetje “,ena“ov h! d) podatke o posebnih individualne gradnje da socialnih razmerah (npr. bo- mo™JO P^nji priložiti tud, lezen v družini), gradbeno dovoljenje. e) podatke oziroma na- Prošnje, h katerim ne bo vedbe, zakaj prosi za p oso- priložena vsa potrebna dojilo in koliko lahko prispeva kumentacija, predvsem pa iz lastnih sredstev, gradbeno dovoljenje, ter f) podatke iz varčevalne prošnje, ki ne bodo sestav-pogodbe (doba varčevanja in ljene na podlagi 20. člena znesek mesečnih vplačil). pravilnika, bo odbor smatral 2. Prošnji je treba pri- za neveljavne in jih ne bo loži ti vso potrebno doku- mogel obravnavati. Leto 1974 pomeni v zgodovini jugoslovanske družbe pomembno prelomnico pri graditvi družbenih odnosov na novih osnovah, ki smo jih določili s sprejetjem novih ustav SFRJ in SRS. V to družbeno aktivnost sovpadata tudi kongresa ZK Slovenije in Jugoslavije, na katerih bomo komunisti sprejeli pomembne sklepe za nadaljnji razvoj naše družbe kot celote. Na kongresih ZK pa bomo tudi začrtali naloge in odgovornost članov ZK kot nosilcev razvoja družbenih odnosov naše družbe. Na obeh kongresih bosta sodelovala tudi člana kolektiva IMF, na kar smo gotovo lahko ponosni. Na 7. kongresu ZK Slovenije bo sodeloval kot delegat STANE VRHOVEC, ki je član delovnega kolektiva TOZD TEN in tam zaposlen kot vodja skladišč. Stane Vrhovec se je rodil 15. maja 1933,v Ljubljani kot sin delavske družine. Med NOB je vsa družina sodelovala z narodnoosvobodilnim pokretom. Pri ilegalnem delu za osvoboditev naše domovine se je Stane Vrhovec že kot otrok srečal z naprednimi idejami in zatiranjem delavskega razreda, pa tudi z okupatorjevim zatiranjem slovenskega naroda. Prav tu pa se že v rani mladosti začenja Vrhovčeva družbenopolitična aktivnost. Takoj po osvoboditvi se je vključil v obnovo naše porušene domovine, sodeloval na raznih mladinskih delovnih akcijah, v mladinskih brigadah in udarniškem delu. Pri vsej svoji aktivnosti pa ni pozabil na izobraževanje in je že v letu 1951 uspešno opravil izpit za elektroinsta-laterja, kasneje pa si je pridobil še visoko kvalifikacijo in opravil šolo za obrato-vodje. V podjetju, takratnem Elektrosignalu, se je tov. Vrhovec zaposlil v začetku leta 1956, takoj po odslužitvi vojaškega roka. Svojo družbeno aktivnost je nadaljeval, kar je razvidno iz številnih funkcij, ki jih je opravljal. Bil je več let predsednik sindikalne organizacije. večkrat je bil voljen v organe upravljanja. Izvoljen je bil za mladinskega sekretarja terena Poljane. Štiri leta je bil član plenuma sindikata Jugoslavije. Opravljal je tudi vrsto drugih pomembnih družbenopolitičnih funkcij, tako v TOZD, kakor na nivoju podjetja IMP. Zaradi svoje družbenopolitične aktivnosti je bil v letu 1959 sprejet v vrste ZK. Večkrat je bil izvoljen v vodstvo ZK, bi! pa je tudi sekretar 00 ZK TOZD TEN. Za svoje požrtvovalno družbenopolitično delo je tov. Vrhovec dobil odlikova nje predsednika republike Red dela s srebrnim vencem lanskem letu izvoljen za predsednika sindikalnega , sveta občine Bežigrad. Se elektromehanika se je aktiv- predsednika počitniške vedno pa opravlja svoje red- no vključil v delo mladinske ze. \ no delo kot vodja skladišča oraanizacije in jo tudi dalj Kot aktivnemu druz v v TOZDI EN. časa vodil kot njen predsed- političnemu delavcu J Komunisti IMP smo mu nik zaradi aktivnega druž- bila zaupana odgo J zaradi njegove vsestranske benopolitičneea dela v mla- dolžnost, da nas je za= J družbenopolitične aktiv - ■ ...... I % i ko*r ? ---- -.... dinski organizaciji in organih kot delegat na 5 nosti zaupali, da nas zastopa samoUpravljanja je bil spre- ZK Slovenije. el, kot delegat na 7. kongresu jet leta 1963 v ZK. Trenutno je tov. ^ Z K Slovenije.' Kot aktiven družbeno- slušatelj politične šo politični delavec je bil tov. CK ZKS. Na 10. kongresu jugo- gernetič večkrat izvoljen v Tov. Bernetičjebi žb^ iO' — . - - Dcmcuv vtviviai izvoljen . . 7LIV. slovanskih komunistovega razne vodstvene organe svoje aktivnosti v dru*^ .Sl TOZD TEN kot elektromehanik. VKV občine Rodil se je leta 1944 kot VeČMa. JC uu ^ sin delavske družine. Že v organe upravljanja. delu izvoljen ■efl L.rvj uuvmc volIb Večkrat je bil izvoljen v na kongresu zastopa ---- —" ■ r- razne vousrvene oiganc ,RS družbenih organizacij, tako političnem uuu -nM>. BERNEI1C, zaposlen v y TOzd TEN in podjetju delegata na 10. k°’ a nivoju ZKJ na občinski konte* IMP, kakor tudi na nivoju z. iv j na uuuium ZKJ občine Bežigrad 1y 0,1, . urgalle upravljanja, un je ~ • ---------. _yo rani mladosti se je vključil v predsednik centralne komi- čani smo, da bo njeg a delo mladinske organizacije. sije za kadre, predsednik DS stopanje uspešno, kot J ^ Zaradi aktivnosti v tej orga- TOZD TEN, predsednik iz- tudi dosedanje njegov nizaciji je bil tov. Bernetič vršnega odbora sindikalne benopolitično delo. večkrat izvoljen v vodstva organizacije, sekretar osnov- obema delegata/ mladinske organizacije a ne organizacije ZK. Stanetu Vrhovcu «« V poklicni šoli pa je bil izvo- Na nivoju občine Beži- Bemetiču ljen za predsednika mladin- grad pa je opravljal naslednje ... . v n]rj ske organizacije. dolžnosti: izvoljen je bil za ,, t v na kofl%tf V TOZD TEN je to^Ber. člana komiteja ZM Slovenije ^šlovetije, kot netič vstopil v letu 1959 kot občine Bežigrad, za elana kongresu ZK JugoS^ t vajenec; po uspešno oprav- sveta industrije in gradbeni-Ijenem šolanju za poklic štva občine Bežigrad, za JANEZ KR^ niste v naši občim-