Leto XXV!S. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno Lr)0 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublani TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 97, Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava : Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pr( poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953 Iz haia vsako sredo Blagoslovljene božične praznike želi vsem svojim naročnikom in bralcem' »Trgovski list«. liiiilHillliliiiliiliiilSiilllliiiiiiliiilliui! Izplačevanje božične nagrade delavcem Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča, da je prejela od nemškega svetovalca naslednja navodila Vrhovnega komisarja: 1. Božična nagrada v višini 144 urne mezde pripada za prvih devet mesecev, in sicer odpade na vsak mesec . 16 urna mezda. Zato se mora izplačati alikvotni del božične nagrade tudi delavcem, ki ob uveljavljenju odredbe Vrhovnega komisarja niso bili v službi pri sedanjem delodajalcu. Božično nagrado mora izplačati delodajalec, pri katerem je bil tedaj delavec v službi, seveda pa samo za toliko časa, dokler je bil pri njem zaposlen. Ce delavec, kateremu gre ustrezajoči del nagrade za lo dobo, ne zahteva od delodajalca, da mu izplača ta del, ni delodajalec dolžan, izplačati mu ta del. 2. Božične nagrade se mora izplačati delavcem na podlagi mezd, kakor jih določajo oblastno odobrene kolektivne pogodbe, mezdni sporazumi oziroma mezdni dodatki, ne pa na osnovi mezd, ki jih delavci dejansko prejemajo. a."!WZ'lumie ve ol>iatreba po mednarodnih zlasti dolarskih kreditih samo v nekaterih deželah, predvsem v Angliji, Kitajski in Sovjetski uniji. Čeprav je gospodarska mobilizacija vsega sveta za srednje' evropska in pacifiška bojišča v resnici privedla do jasne premaknitve sil v gospodarski in finančni strukturi sveta, se to nikakor ni zgodilo samo v korist USA, kakor sodi National City Banka. Kot finančna vojna dobičkarja sta zlasti vidni dve skupini, in sicer južno-ameri-ške dežele in evropski nevtralci. Vse od vojne neposredno prizadele države — in to je skoraj vsa Evropa — bodo po vojni zaradi velikanskih tobnovitvenih del še uolgo, trpele od pasivne plačilne bilance, da bodo tu deloma še iz predvojne dobe izvirajoče plačilne rezerve komaj zadostovale. Poleg Lega pa tudi šie> nikakor ni jasno, v koliko bodo danes praktično za-mrzla dolarska dobroimetja deželam dana v svobodno razpolaganje. Za dobroimetja v funt šterlin-gih pa je že sedaj gotovo, da se bodo mogla po vojni komaj delno in samo v zelo dolgoročnih etapah od njih lastnikov mobilizirati za dodaten uvoz. National City Bank pa utemeljuje svojo tezo o zelo ozkih mejah bodočega mednarodnega kreditnega posla še z enim prepričljivim argumentom. Poudarja namreč, da ne bosta dokončna stabilizacija valut in nabava kapitala za večino dežel nikak mednarodni kreditni problem, temveč naloga domačega gospodarstva. S sklicevanjem na nemški primer ste' pridružuje banka tezi, da se kapital ustvarja doma. Brez dvorna je pravilno, da niso inozemski finančni krediti, zlasti če imajo obliko dodelitve zlata, potrebni za notranje ozdravljenje od vojne razbitih na- rodnih gospouarslev, da so prak-tčno celo likcija. Fikcija taksnih kreditov se more s pravilnim zajemanjem domačih kreditov uspešno rešiti. To spoznanje pa ne izključuje, da bodo potrebovali veliki deli sveta, da sploh obnove svoje gospodarstvo, v velikih količinah surovine, živila in deloma tudi pro-dukcjska sredstva, ki jih tudi pri polnem izkoriščanju lastnih produkcijskih srecfstev doma ne morejo dobili. V zvezi s tem bo na vsak način nastala potreba po mednarodnih kneditih in to dokazujejo tudi uvodoma navedeni primeri iz sedanjosti. Še bolj važno pa je, da bo v povojnem gospodarstvu velika pripravljenost za dovoljevanje mednarodnih kreditov. To velja zlasti za dežele z velikimi zalogami, za \ Učite se stojepisia! j ■ Praktično znanje koristno vsa- ■ | komur. — Novi tečaji pričenjajo j : redno vsak teden. — Vpisovanje ; j dnevno. Informacije, prospekti: ■ : Trgovsko učilišče ..Chrisloiov uCm zavod", : j Ljubljana, Domobranska ulita H. 15 \ ■ ■ velike zaloge industrijskih izdelkov na izvoz v čezmorske dežele. Kalkulacije in dispozicije so še na obeh straneh iz časa, ko so bila za pot iz Švice potrebna nemška dovoljenja. Te odvisnosti ni več, so pa zato druge ovire. Železniške proge od Lyona proti španski meji so še pretrgane in kjer so provizorični tiri in mostovi, povsod manjka vagonov. Konec oktobra je francoska železniška uprava sicer obljubila, da bo za poskušnjo uredila prevoz od švicarske‘do španske meje s tedenskimi tovornimi vlaki, a nekaj takih transportov se je zaradi nemirov v južnih francoskih krajih že izjalovilo. Poskusili so tudi s tovornimi avtomobili, v prvih dneh novembra pa so za- Švica brez č zvez Švicarska industrija, ki dela za izvoz, še vedno nima pravih zvez s svojimi čezmorskimi odjemalci, najbolj pa trpi švicarsko gospodarstvo zaradi tega, ker še ni urejen dovoz živeža in raznih surovin iz čezmorskih dežel. O teh težavah in razočaranju piše »Das Reich« med drugim takole: Ze več ko tri mesece so za Švico vrata čezmorskega gospodarstva teoretično odprta, gospodarski promet Švice pa se ni zboljšal in je v marsičem še slabši ko prej, ko je bila Švica popolnoma obdana od nemške oborožene sile. To je dobro razvidno iz septembrske bilance zunanje trgovine. Lani, ko so bili transporti skozi južno Francijo še odvisni od nemškega dovo- vezniške vojaške oblasti v južni katere bi drugod le težko našle I Franciji začasno ustavile vse take odjem. V tem smislu govore zelo transporte, češ da služijo prometne zveze v prvi vrsti preskrbi vojaštva ter da pride ureditev drugih transportov šele potem na vrsto, ko bodo vojaški transporti v glavnem urejeni in opravljeni. Ne da se reči, kako dolgo bodo še trajale te ovire, po zaslugi svoje previdne in preudarne preskrbovalne politike pa je Švica za prihodnje mesece preskrbljena z živežem. Zaloge žita bodo pri sedanjih zmanjšanih obrokih zadostovale za več mesecev. Težko pa bo s kolonialnim blagom vseh vrst, ker je tranzit na Balkanu prekinjen. S tranzitom pri izvozu in uvozu pa bo težko tudi še pozneje, ko zg transporte skozi Francijo ne bo več ovir. V velikih skrbeh je zdaj tudi, švicarska eksportna industrija, čeprav so nekateri njeni predstavniki domnevali, da se bodo uvrstili med velike dobavitelje ameriških in angleških trgov. Hudo so bili razočarani, ko blokade niso popustile, temveč so se še poostrile. Zadnja navodila angleške blo-kadne oblasti pravijo, da se' izdajajo dovoljenja za transporte do iberskih pristanišč le za ono blago in izdelke, pri katerih ni »delež nasprotnikov« nad 5 °/o, v izrednih primerih pa nad 25%. Po tej odredbi švicarska industrija ne more izvažati onih svojih izdelkov, za katere je uporabljala surovine, ki jih je dobila iz Nemčije. Tako je prizadeta večina izdelkov strojne, tekstilne in kemične industrije. Te panoge švicarske industrije so dobivale iz Nemčije poleg surovin tudi raznovrstni pomožni material za svojo proizvodnjo. Videti je, da skušajo Angleži in Američani na ta način prisiliti Švico, da bi dobavljala vojni material in industrijske izdelke, ki so uporabni pri oborožitvi. Dobrodošle bi jim bile take dobave tudi tedaj, če sami za nje ne bi mogli prispevati potrebnih surovin in pomožnih tvarin. Ta pritisk menda ne bo dosegel pričakovanega uspeha, ker je švicarski zvezni svet nedavno prepovedal vsako izvažanje vojnega materiala. zgovorno od Španije in Argentine dovoljeni dobavni krediti, ki kažejo, da bodo po vojni nastopile čisto nove kategorije upniških dežel. Predvsem pa bodo povzročile težave, da se najdejo za velikanske kapacitete vojne industrije v miru zaposlitvene možnosti predvsem v USA, silen izvozni pritisk, ki se bo mogel realizirati samo z velikopotezno zastavitvijo kreditnega instrumenta. To je tudi glavni razlog vedno na novo predlaganih ameriških kreditnih načrtov. Na vse zadnje pa je dosedanja mednarodna valutna diskusija jasno pokazala, da je na svetu še vedno mnogo ljudi, ki vidijo v mednarodnem kreditu dobro sredstvo, da druge dežele spravijo politično in gospodarsko v odvisnost. V ospredje je s tern v zvezi stremljenje USA s čim bolj na široko zasnovano mednarodno kreditno prepletenostjo sveta delati proti od' Anglije zastopanim tendencam bilaterizma in gospodarskega vele-prostora. Vidi se torej, da bo po vojni pripravljenost za dajanje kreditov mnogo večja, kakor pa volja za prevzemanje mednarodne krediitne obveznosti. Na vsak način je že danes gotovo naslednje: Odvisnost obnove narodnega gospodarstva od mednarodnih kreditov je bistveno pianjša, kakor se je dolgo mislilo in če bj do takšnih poslov tudi prišlo, potem ne bo pripadla »USA ona monopolska pozicija, katere se je svet večkrat bal. ljenja, je švicarski preskrbovalni uvoz obsegal še 34.000 vagonov, letos septembra pa samo okrog 14.000 vagonov in tudi meseca oktobra ne dosti več. V Lizboni in drugih iberskih pristaniščih so že nekaj mesecev znatne količine važnega uvoznega blaga, zlasti živil iz Južne Amerike in Afrike, v Švici pa čakajo OKVIRI * UMETNINE ■ i GOSPOSVETSKA 3 GALERIJA „OBERSNEL“ >TKG0VSK1 LIST«, 20. decembra 1944.. KMmmmemammmma tui—iim c- Atncagura f Profesor dr. Blaž Svetelj Po dolgi bolezni je 15. t. m. umrl g. dr. Blaž Svetelj, profesor državne trgovske akademije v Ljubljani. Pokojni profesor je bil odličen pedagog in zelo zaslužen za strokovno šolstvo, vneto pa se je udejstvoval kot vzgojitelj in strokovnjak tudi izven' šole. Tako ga je tudi Društvo stenografov štelo med svoje zelo zaslužne člane. Prof. dr. Svetelju blag spomin, žalujočim pa iskreno sožalje! Likvidacija obveznosti iz terjatev bivše Narodne banke iz kompenzacijskega razmerja z državami pridobiteljicami Pokrajinska zveza delodajalcev sporoča, da je prejela glede izplačila zneskov, ki so jih svoje-časno trgovske in industrijske tvrdke Ljubljanske pokrajine vplačale v klirinške račune pri bivši Narodni banki kraljevine Jugoslavije, ki pa zaradi izbruha vojne niso bili nakazani tvrdkam doba-viteljicanj v inozemstvu, niti vrnje ni vplačnikom, od šefa pokrajinske: uprave dopis VIII št. 6094/6 z dne 5. 12. 1944, s katerim se sporoča /naslednji odgovor Deutsche Verrechnumgskasse v Berlinu št. 6975 DVK z dne 2.11.1944: »Na c. dopis z dne 20. 10. 1944 sporočamo, da smo v sporazumu s pristojnimi nemškimi mesti in z uporabo berlinskega sporazuma z dne 22. 7. 1942 zadovoljili nemške upnike in upnike Oeškomorav-skega protektorata iz plačilnih nalogov dolžnikov iz svoječasno Italiji priključenih ozemelj v znesku 2.4 milijona RM. Upamo, da bomo mogli v najkrajšem času izvršiti tudi ostali del plačilnih nalogov iz nemško-jugoslovanskega plačilnega prometa, ki ga dosedaj še ni bilo mogoče odpraviti. Glede terjatev upnikov iz Norveške, Slovaške itd. pa sporočamo, da je bil sporazum z dne 22. 7. 1942 sklenjen le med 6 državami pridobiteljicami, tako da za terjatve iz držav, ki niso pridobite-ljice, ni nikake ureditve. Sporočamo še, da nameravamo •tudi urediti terjatve upnikov iz svoječasno Italiji priključenih ozemelj in smo v ta namen po podružnici Reichsbanke v Klagen-furtu stopili v stik z nemškim svetovalcem za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani.« Letošnja letina v gornji Italiji Informacijski urad nemškega kmetskega stanu poroča, da je . bila letošnja letina v Gornji Italiji prav dobra. Tako pšenica ko tudi koruza je zelo dobro obrodila. Slabo vreme je nekoliko nagajalo pri pospravljanju letine. Zaradi slabe ga vremena je tudi nekoliko trpela letina riža, a tudi nova koruza Tudi jesenska dela na polju ovira deževno vreme. Angleška izvozna Anglija je v sedanji vojni izgubila približno dve tretjini svoje izvozne trgovine. Istočasno se je ameriški izvoz po količini zvišal za približno 200 odstotkov. Alj bo ta preložitev ležišč svetovne trgovine trajna? To je usodno vprašanje za angleško gospodarstvo. Razumljivo je zato, če na Otoku ne more utihniti skrb za zopetno pridobitev izgubljenega. Tako je lord Keynes znova potoval v Wa-hington, da sondira, če je mogoč porazum z USA. Ker nadalje v Angliji iz diplomatskih vzrokov zagovarjajo tezo, da je bil del zunanje trgovine izgubljen prostovoljno, da so se mogle povečati toritve angleške vojne industrije, so se odločili, da izdajo o razvoju izvoza med vojno belo knjigo. S tem v beli knjigi objavljenim gradivom se skuša doseči moralič-na podlaga za pogajanja z USA, ker naj bi bile angleške zahteve od Združenih držav pričakovana izravnava za dozdevne angleške izvozne žrtve. Britanski izvoz je znašal po beli knjigi v milijonih funt šterlingov: 1938 1939 1940 1941 1942 1943 470.7 439.0 411.6 365.3 264.4 232.2 Za leto 1944. računajo z izvozom višini 200 milijonov funtov. Da 'se more izračunati dejansko nazadovanje britanskega izvoza, se mora upoštevati tudi medvojni dvig cen. Po računih Bord of Tradea so se povprečno izvozne cene v letu 1942. zvišale za 57 %>, za leto 1949. pa se računa celo 70 odstotki. Če se izvozne količine leta 1938. označijo s 100, potem bi prišli z upoštevanjem dviga cen do naslednjih številk o dejanskem izvoznem obsegu: 1938 1939 1940 1941 1942 1943 100 94 73 56 36 29 V primeri z letom 1937. je padel izvoz za 27 odstotkov. Nastaja vprašanje, na katerih trgih je nazadoval izvoz. Britanska bela knjiga pravi na to vprašanje najprej, da je od vsega izvoza v višini 471 milijonov funtov šlo za približno 138 milijonov funtov blaga v »sovražne« ali »od sovražnika« zasedene dežele. Če a® ta izguba odšteje, je padel izvoz od 383 na 232 milijonov funtov. Če se pa upošteva še dvig cen med vojno, tedaj je nazadoval izvoz v še proste trge na približno 40 odstotkov predvojnega obsega. V evropskih deželah, ki so bile Angliji leta 1943. še odprte, je padel izvoz od 45.6 milijonov funtov v letu 1938. na 21.1 milijona v letu 1943. Izvoz v Južno Ameriko je nazadoval od 34.2 na 21.3 milijona, v Azijo, ki je bila še dosegljiva, pa od 50.1 na 24 milijonov funtov. Nasprotno pa je ostal izvoz v USA skoraj neizpreme-njen, kajti izvoz je padel le od 44.6 na 43.1 milijona funtov. Trgovinski odnošaji s Kanado in USA niso torej skoraj nič trpeli, najostrejše pa so bile izgube v Južni Ameriki. Britanski izvoz je torej najbolj ogrožen, kadar zadene na konkurenco USA, dočim dopuščajo USA uvoz blaga, če jim služi za lastno oskrbo. Če se presoja britanski izvoz po glavnih blagovnih skupinah, se dobi naslednja slika (izvoz v letu 1938. = 100)': 1942 1943 surovine 10 9 fabrikati 40 31 živila, pijače, tobak 34 33 Izvoz surovin se je skoraj nehal. Številke1 za živila so nekoliko bolj ugodne, ker igra v odnošajih z USA izvoz whiskija veliko vlogo. Pri pregledu seznama fabrikatov se opaža, da je zlasti rapidno padel izvoz standardnega blaga. Tako je nazadoval izvoz bombažnih tkanin od 1386 >na 374 milijonov jardov, izvoz železa in jekla, avtomobilov in večine strojev pa je popolnoma prenehal. Izvoz premoga je padel za 90 odstotkov. Izjemo tvori le izvoz umetne svile, ki se je med vojno povečal. Gornje navedbe dokazujejo, da povojni britanski izvoz nikakor ne bo mogel kratko malo zopet navezati tam, kjer je pred vojno prenehal. Nasprotno bo treba začeti posle z novim blagom; tu pa so šanse nasproti USA zelo neugodne. : V angleških strokovnih krogih oz-nač Lijejo koi potrebni povojni izvoz najmanj v vrednosti 700 milijonov funtov, če se naj namreč uvoz plača in zagotovi polna zaposlitev. To se pravi, da bi se moral sedanji izvoz, ki se ceni v letu 1944. na 200 milijonov funtov, več ko potrojiti. Da bi se pa to posrečilo, je zelo malo upanja in zato ni pričakovati, da bi izkupički od izvoza znašali zopet 10 odstotkov narodnega dohodka, kakor je to bilo v letu 1938. Propadanje izvoza razgrinja ne samo uvoz ogro-žujoče devizne probleme,. temveč zaradi tega je tudi v nevarnosti polna zaposlitev, ki si jo v Angliji vse želi. (Po »Reichu«.) Predsedstvo in uradništvo Sindikata želita članom zadovoljne božične praznike. zpiačila bolniških podpor Bolniška blagajna gostinskih podjetnikov izplačuje račune, ki so bili predloženi do ponedeljka 18. t. m., že pred božičem. Prizadete člane prosimo, da pripadajoče zneske čiimpreje dvignejo pisarni Sindikata Sindikat gostinskih podjetnikov. Zunanja trgovina Slovaške Konični resime o slovaški zunanji trgovini v 1. 1943. ugotavlja povečanje celotnega blagovnega prometa v primeri z i. 1942. na .87 milijarde Ks. Ud tega odpade na izvoz 4.49, na uvoz pa 4.38 milijarde Ks. Prvič po 1. 1940. se je znova pojavil v končni bilanci izvozni presežek. Na prvem meslu med slovaškimi trgovinskimi partnerji je Nemčija, ki je dobavila blaga za 2.9, iz Slovaške pa izvozila blaga tudi za 2.9 milijarde Ks. Pomanikanie v mino-ameriških deželah Nova grška drama sili k najetju posojil Vlada Papandreu. je zašla po poročilih iz Aten zaradi svoje po litike stabilizacije drahme in njene vezave na funt šterling zaradi splošnega pomanjkanja blaga takšne finančne težave, da se mo ra že zopet baviti z vprašanjem najetja posojil pri grških bankah in drugih zavodih. Angleška prizadevanja po ustanovitvi v Grčiji s stabilizacijo drahme in dovolitvijo kreditov grški vladi finančne hegemonije, niso mogla preprečiti, da ne bi grška vlada iskala znatnih kreditov tudi v USA. Ker zahteva te kredite z uteme ljitvijo, da so potrebni za pospeševanje proizvodnje, se more iz tega sklepati, da pričakovane angleške blagovne dobave niso mogle kriti niti najmanjših potreb Anglo-ameriška uradna poročila o prehrani prebivalstva naglašajo, da je prehrana v USA in Kanadi celo boljša ko v mirni dobi, v Veliki Britaniji pa samo nekoliko poslabšana. V velikem ..nasprotju s temi poročili pa so vesti o prehrani in preskrbi v južno-ameri-škh deželah, ki so popolnoma na strani Združenih držav. Iz Brazilije in Mehike navaja »Das Reich« izrazite pojave socialne bede. V Braziliji in Mehiki trpi prebivalstvo, ki živi od kmetijstva, pomanjkanje vseh potrošnih predme-tov, ki jih je treba uvažati, prebivalstvo mest in industrijsko delavstvo pa ima tudi premalo živeža, ker plače in mezde niso v skladu z indeksom življenjskih stroškov in ker je vodstvo aprovi-zacije nesposobno. Glavni vzrok vsega pomanjkanja je skrčenje uvoza, ki je povzročeno na eni strani od nerednih severno-ameri-ških dobav, na drugi strani pa od pomanjkanja transportnih sredstev. Tako kmetijstvo ne dobi redu industrijskih izdelkov, industrija pa je v zastoju, ker obljub ljene surovine ne prihajajo redu. V Braziliji je prišlo celo tako daleč, da poleg kruha primanjkuje tudi riža, fižola in mesa ter da so bili zmanjšani tudi obroki mleka soli in sladkorja. V glavnem me stu izgine po več dni tudi kava ker kopičijo špekulanti velike zaloge, kadar se nudi priložnost za izvoz večjih količin. Taki in podobni pojavi pomanjkanja živil, ki spadajo med glavne pridelke de žele, so predvsem znaki nesposob nosti in korupcije za ureditev pre hrane odgovornih mest. V Mehiki se pojavlja tudi resna kriza kmetijstva. Zaradi pomanj_ kanja delovnih moči je kmetijska proizvodnja žie> precej nazadovala, do pomanjkanja delovnih moči pa je prišlo zaradi tega, ker so v in teresu USA preveč pospeševali rudarstvo ter zanj od kmetijstva vzeli preveč delovnih moči. Gostilničarski vestnik Spor zaveznikov o bodočem evropskem prometu Na londonski konferenci o bodočem prometu v »osvobojeni« Evropi se ni pokazalo samo nasprotje med nmenjiem USA in Sovjetske unije, temveč 'tudi med tališčem Anglije in USA. Angleška delegacija je sicer podpirala ameriški predlog, da se mora v primeru zavezniške zmage ustanoviti skupna in enotna kontrola nad vsem evropskim železniškim in vodnim omrežjem do sovjetske j meje. Proti temu so sovjeti protestirali. Vendar pa Anglija želi, da bi bile USA od tega posla čim bolj izločene, čemur pa se USA upi-ajo ter se nadejajo, da bodo mogle svojo tizieno premočjo tudi obvarovati svojie' interese pri evropskem prometu. “J/..'"' vestnik Oblačilne nakaznice na švedskem Na švedskem tekstilnem trgu so lake razmere, da bi racioniranjp tekstilnega blaga že lahko odpravili. Pravega pomanjkanja obleke in obutve v tej deželi sploh ni bilo ter so bile oblačilne nakaznice uvedene bolj iz previdnosti kakor pa zaradi potrebe. Zdaj je nastalo vprašanje, ali naj oblačilne karte z novim letom odpravijo, ali pa jih izdajo še za januar. Najbrže jih ne bodo ukinili, kajti če bi to storili, bi bil prevelik naval na trgovine, ker bi hoteli vsi še pred koncem leta izrabiti svoje karte. Oblačilne nakaznice bodo še po daljšane za nekaj mesecev, čeprav racioniranje tekstilnega blaga .i bo več potrebno. Vsem posestnikom aonjSKe vprege. Poiuajinski uprava razglasa: i o odreuDi nemsKega svetovalca bouo aobili od 18. uecembra da-ije lastniki konjskih vpreg pozive za izvrševanje voženj izključno le oa urada za civilno motorizacijo — transportni odsek (Ulica 3. maja st. 3, telefon 25-68-89). Urad uaje tuni vsa potrebna pojasnila. pozivi© za vožnje od tega ane dalje ne izdajajo več Združenje inou-strijcev in obrtnikov, odsek za oorunstvo, niti mestno županstvo, niti noben drug urad. Sukanec za obrtnike. Krojači, krojačke, šivilje perila, modistke in krznarji naj od 20. decembra t. i. dalje dvignejo nakazila za nakup svile in uavdarka pri Odseku za obrtništvo v Čopovi ulici 1 med dopoldanskimi uradnimi urami, v kolikor nakazila še niso dvignili v mesecu novembru t. 1. S seboj je prinesti poslovne knjižice in prijavnice Urada za socialno zavarovanje o zaposlenem pomočniškem osebju. Kdaj se bo razdeljeval sukanec za obrtnke obuvalne in tekstilne skupine, bomo objavili kasneje. Mezde za i. november. Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine je sporočila, da je nemški svetovalec pri Pokrajinski upravi mnenja, da morajo delodajalci izplačati mezdo za 1. november 1944 samo onim delavcem (čeprav niso delali), ki prejemajo urno mezdo, ne pa tudi onim delavcem, ki prejemajo tedensko ali mesečno plačo. Božična nagrada vajencem in vajenkam. Pokrajinska delavska zveza in nemški svetovalec sta izdala tolmačenje k uredbi o izplačilu božične1 nagrade tako, da pripade tudi vsem vajencem, ki imajo že dovršeno enoletno učno dobo, ustrezajoča božična nagrada v višini, ki Jo jo vajenec prejel v zadnjih štirih tednih, oz. če se je med letom spreminjala, se vzame za podlago povprečji©. Tri četrtine nagrade je treba plačati takoj, eno četrtino pa pred Božičem. Božična nugrada delavcem. Pokrajinska zveza delodajalcev je glede izplačila božične nagrade delavcem prejela od nemškega svetovalca podrobnejša navodila Vrhovnega komisarja. Ta navodila objavlja današnji »Trgovski list« v celoti v prvi koloni na prv-i strani. Kolektivna pogodba za fotograf.-. Šef pokrajinske uprave — Inšpekcija dela je s svojo odločbo I. D. št. 617/10 z dne 4. XII. 1944 odobril kolektivno pogodbo za delojemalce fotografske stroke z dne 17. XII. 1943 na osnovi odločbe Vrhovnega komisarja z dnie-20. XI. 194’4. Kolektivne pogodbo se dobe pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani. Oospoiarske vesti Pri industrijskih naročilih v Nemčiji imajo popravila prednost pred novimi naročili. Naročila za popravila in na-doinestngpiele spadajo v prvo nujnost-no stopajo. Nadomestni deli pa, ki se redno izmenjuje jo, tor nadomestil i stroji se ne smatrajo kot popravila. Kakor pred kratkim v tekstilnem gospodarstvu, tako se je sedaj v Nemčiji na novo uredili tudi naročilni red za predelovanje lesa. Starejša naročila, ki se ne morejo dokončati do 31. decembra, se ne smejo izvršiti. V ta namen izdane nakaznice na surovine se morajo v tem primeru vrniti. Po l. januarju se smejo sprejeti samo naročila, ki se morejo izvršiti v šestih mesecih. Ta ureditev pa ne velja za izvozna naročila. Na Madžarskem so letos vzgojili toliko kokonov, da jih državne tovarne za svilo niso mogle predelati, pa čeprav so obratovale v polnem obsegu. Zato so nekatere tovarne razširili-V Franciji se je imenovala komisija, ki inaj pripravi podržavljenje rudnikov. Francoski gospodarski minister Meude-France do dobil po vesti listu »Tribune de Genčve« diktatorska pooblastila in bo baje |K>leg gospodarskega ministrstva prevzel še finančno ministrstvo. Oskrba Francije s premogom je po pisanju španskih časopisov katastrofalna. V oktobru je dosegla premogovna proizvodnja samo 35 odstotkov predvojne. Zaradii pomanjkanja jamskega lesa in transportnih težkoč ni upanja, da bi se mogla proizvodnja bistveno povečati. V Španiji razpravljajo o bodočih gospodarskih odnošajih z Združenimi državami Severne Amerike. Če naj bi Španija v večji meri kupovala v Ameriki stroje, vozila, umetna gnojila in teliš ti Ino blago, mora imeti Španija priliko, da poveča svoj izvoz v Združene države. Povečanje španskega uvoza iz USA s pomočjo dolarskih kreditov se splošno odklanja. Španski minister za industrijo in trgovino je odobril načrt za izpopolnitev elektrifikacije v-deželi. Po tem načrtu naj bi se režijski stroški posameznih elektrarn izenačili, da bi se omogočila enaka preskrba potrošnikov s tokom. Urar BIZJAK BORIS Urar Ljubljana — Pražakova ulica štev. S Štev. 97. »TRGOVSKI LISTc, 20. decembra 1944. Stran 3. in um 1.11 LiiMji Ivan Brunčič Ljubljana, Celovška c. 425 Stavbeno in pohištveno pleskarstvo in ličarstvo. Se naj- jj topleje priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. j Cena zmerna! Delo solidno ) Telefon 34-76 t ELZA ENŠČAK! TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM JUBLJANA, POLJANSKA CESTA 73- \ J m T. MARINKO j m trgovina z mešanim blagom M ■ Ljubljana, Prisojna ulica j Ogrinc Stane knjigoveznica, kartonaza in galanterijska delavnica LjuSljana - Breg štev. 1 Matko RAVNATELJSTVO IN PROFESORSKI ZBOR DRŽAVNE TRGOVSKE AKADEMIJE V LJUBLJANI JAVLJATA, DA JE UMRL 15. DECEMBRA 1944 GOSPOD Or. Blaž Svetel! PROFESOR DRŽ. TRGOVSKE AKADEMIJE Ifr ABITUR1ENTSKEGA TEČAJA ZAVOD BO OHRANIL ODLIČNEGA VZGOJITELJA, PROFESORSKI ZBOR PA NAJBOLJŠEGA TOVARIŠA V TRAJNEM SPOMINU. N. P. V M. LJUBLJANA, DNE 15. DECEMBRA 1944. Bolto elektro podjetje £juhlfana Dunajska cesta St. 18 j ŠPECERIJA * KOLONIALE * GOSTILNA j I LJUBLJANA, PRED KONJUŠNICO 4 I • : STEFAN MENCINGER trgovec z mešanim blagom LJUBLJANA. ŠMARTINSKA CESTA 10 Nikola Popovič : MANUFAKTURA : j LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 26 ! : : : TEL. 41-58 : : : ■ ■ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 19 4 5 LEGAT : Priporoča se: ; j Gostilna BANKO i ■ Ljubljana, Šmartinska c. I KNJIGARNA j ■ ■ ! JANEZ IDOT^ŽAIV ! ■ ... __ • u £13w ■■■■■mira«—mMi——— ■ O ■ H ■ ■ ■ | Ljubljana, Stritarjeva6 j /% JtotlfnCMif v ! ■ A/di