9
ISSN 0351-6407
77035 640019
Vreme, ki ga Lovrenc naredi, celo se jesen drži.
Murska Sobota, 30. avgust 2001, leto LIH, št. 35, odgovorni urednik Janez Votek, cena 230 sit
Primorje

in SCT zapirata gradbišče na avtocesti?
Zadnje vesti
Dva mrtva
Dosedanji direktor Mlekoprometa Ludvik Bratuša na nadzorni svet naslovil odstopno izjavo
str. 7
Priče bremenijo Milico Makoter str. 3
Tatovi so ukradli rdeč ferari in terenski mercedes str. 24
NAROČNIK
petek, 17. avgusta, so našli zunaj Bakovec zapuščen osebni avto, katerega lastnik je bil 29-letni A. S. iz Rade-nec. Naslednji dan so njegovi svojci prijavili policiji, da A. S. pogrešajo. Policisti so takoj začeli zbirati obvestila o izginotju, iskanje pa je potekalo tudi prek Interpola. - V torek, 28. avgusta, so našli A. S. obešenega na območju med Bakovci in Krogom. Včeraj je bila opravljena obdukcija, da bi ugotovili natančen vzrok smrti.
Žal pa je tragična tudi novica iz Šalovec: 73-letna kolesarka T. K., ki je 23. avgusta med vožnjo po klancu med Dolenci in Šalovci padla in se hudo poškodovala, je v nedeljo, 26. avgusta, žal umrla v soboški bolnišnici. V letošnjem letu je umrlo na pomurskem območju v prometu dvanajst ljudi, v enakem osemmesečnem lanskem obdobju pa šestnajst.
Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je obsodil 26-letne-ga iranskega državljana Fariborza Shahija na desedetno zaporno kazen, ker ga je spoznal za krivega umora svojega sonarodnjaka 23-
letnega Asadija Retaia. Zločin se je zgodil januarja v azilnem domu v Vidoncih.	Š. S. I
PLANIKI N SEJEM OBUTVE
Planiko
V PETEK, 31.8. 2001 00 9. D018. URE TER V SOBOTO, 1.9.2001 OD 8. IN 14. URE.
NA DVORIŠČU TOVARNE PLANIKA, NA PREŠERNOVI UL. 4, V TURNIŠČU.
VSE VRSTE OBUTVE IZ PREJŠNJIH SEZON PO ZELO UGODNIH CENAH, ŽE OD 500 TOLARJEV daljei
2 AKTUALNO OKOLI NAS 30. avgust 2001 BOM
Pismo iz Amerike
Ameriški mediji in gledalci so si našli malega Clintona
Imeriška mentaliteta linčanja, ki jo preostali svet dobro pozna iz kavbojskih filmov, ostaja tudi v 21. stoletju enako močna, čeprav se namesto zanke okrog vratu kaže v drugačni obliki. Če se človeka zaradi pomanjkanja dokazov ne da sežgati na električnem stolu ali upliniti, je drugi najbolj razširjen način za odstranitev nepriljubljene osebe tako imenovani medijski linč, to pa je v ZDA pojem, o katerem si na primer slovenski politiki in drugi, ki stojijo v vrsti za del medijske slave, morda le domišljajo, da vedo, kaj pomeni. Vprašati je treba demokratskega kongresnika iz Kalifornije Garyja Condita. Revež je morda kriv le to, kar je že prej storil vsaj en predsednik in kopica njegovih kolegov, Američani pa to počnejo po tekočem traku, vendar je doživel takšno bombardiranje, ki se ga v vojaškem pogledu ne bi sramoval niti Berlin proti koncu druge svetovne vojne.
Nekoga, ki je prišel z »drugega planeta«, to pa bi se v primerjavi z Ameriko lahko reklo za postsocialistično srednjo Evropo, lahko zagnanost ameriških televizij prijetno zabava ali pa spravlja v obup. Medtem ko na Bližnjem vzhodu in drugje vsakodnevno umirajo ljudje, Bela hiša napoveduje pretres celotnega svetovnega jedrskega ravnovesja, v vesolju sestavljajo presežek človeške tehnologije, znanstveniki so pred tem, da klonirajo človeka in še kaj bi se našlo, dobi človek po gledanju ameriškega televizijskega sporeda občutek, da je za preživetje tega sveta pomembno le to, ali je mali pokvarjeni Con-dit seksal s pripravnico v pravosodnem ministrstvu Chandro Leavy. Conditovo vztrajanje, da o tem ne pove ne bev ne mev, je novinar-sko-uredniško radovednost za zdaj omejilo na iskanje odgovora o tem vprašanju. Hvala bogu, da ga ni priznal, saj bi potem novinarstvo države, ki je svetu dala Pulitzerjevo nagrado, svoj vrhunec iskalo v odgovorih kolikokrat na dan, kje in na kakšen način. Medijsko linčanje najde hitro opravičilo v dejstvu, da je Leavyjevo »vzela megla« in je ni na spregled že tri mesece. Zaradi tega, pravi logika ameriških televizij, mora Condit pomagati pri iskanju nesrečnice, to pa lahko najbolje stori s tem, da milijonom gledalcem prek ekskluzivnega intervjuja, med katerim bo TV-hiša pokasirala mastne milijone za reklamna sporočila, pove, kaj sta počela v njegovem stanovanju, pisarni ali kjerkoli sta se že dajala dol.
Za vsak primer pa je treba navesti nekaj sicer skopih dejstev. Opravljivi časopisi so spomladi spravili na dan bombastično novico, da je izginila pripravnica, ki naj bi ljubimkala s poročenim politikom. Razen izginotja nič novega, vendar se je nemudoma odzvala dobro naoljena televizijska »mašinerija«, ki se ji je zelo tožilo po dobičkonosnih časih škandalov Billa Clintona, ko so gledalci kar drli pred ekrane. Policijska preiskava caplja na mestu in o pripravnici ni nobenega sledu, vendar to ni ovira za ustvarjanje dobrih zgodbic in za vrnitev pred kamere kopice komentatorjev iz naftalina, ki so »modro« spremljali Clintonove škandale. Za dobro mero sta se pojavili še dve ženski, ki jima ni nič nerodno vesoljni Ameriki razlagati, da sta tudi oni spali s poročenim Conditom, saj so prave priložnosti za slavo in denar v ZDA tako redke, da jih je treba takoj izkoristiti. Bodo spet napisane knjige? Piskrček so pristavili tudi politiki, ki se zgražajo nad tem, da kolega v prvem TV-intervjuju za hišo ABC pretekli teden ni povedal vsega po resnici, to pa je seveda greh, ki ga politik nikoli ne sme storiti. Sodeč po njegovem nastopu in lastnem priznanju Condit ni ravno vzor družinskega moža, vendar tam nekje v nekih papirjih piše, da je človek nedolžen, dokler
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jer-še, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa). Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica). Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprav«: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60,533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nena-rečenih rokopisov in falografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 2.900,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM letno, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.500,00 SIT ■ polletno. Izvod v kolportaži pa 230,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana; 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Urack ni list 23. 12. 1998, št 89.
Naklada: 17000 izvodov.
Elektronska pošla:
Vestnik: vestnik@eunet.si,
Venera: venera@p-inf.si,
Naročniška služba: informiranje.dd@siol.net WWW stran: http://www.p-inf.si.
se mu krivda ne dokaže. Pa ja, koga pa to še zanima, če gredo natolcevanja tako dobro v promet. Kongresnik že sedaj velja za morilca, na srečo pa ima dovolj dobrega odvetnika, da ga še niso poslali tja, kamor jih tako radi pošiljajo.
Robi Poredoš, dopisnik iz New Yorka ■
sko zvezo. Za ta nepričakovan in pogumen korak, s katerim sem se dolgo bojeval v svojem srcu, sem se odločil le na Jezusov ukaz in po nasvetu ter podpori Sun Myung Moona...«
Poroka katoliškega škofa Em-mauela Milinga, ki meni, da je obdobje celibata končano in vstopamo v obdobje, ko so vsi možje in žene poklicani izpolniti svoj namen oziroma poslanstvo, je seveda vznemirila Vatikan. Rimska kongregacija za verski nauk, ki jo vodi kardinal Ratzinger, je Milinga poklicala na pogovor, kjer so mu dali rok, do katerega mora pretrgati vezi z izbranko Marijo Sung, drugače ne bo smel več biti duhovnik, kaj šele škof. Da, vezi, kajti katoliška Cerkev ne priznava njegove »sektaške« poroke. Pretrgati mora tudi stike s Sung Mjung Munom.
Brž ko je za to zvedela škofova žena Marija, je začela z gladovno stavko. Stavka tudi zato, ker je njen mož, potem ko je vstopil v vatikanske palače, izginil neznano kam. Prepričana je, da so ga ugrabili in da se ni premislil oziroma pokesal nad svojim ravnanjem. Vatikan je medtem objavil izjavo, češ da se je škof Emmau-nel umaknil iz javnosti, ker je sklenil preživeti nekaj časa v razmišljanju in molitvi, preden se spet pomiri s katoliško Cerkvijo.
Najbrž se bo odrekel svoji ženi, ki zdaj tava po Trgu sv. Petra in se ozira naokrog. Vatikan ji ne dela težav, ampajt jo ima za navadno turistko. Morebitno ločitev od črnopoltega »moža« bo težko prenesla, prav tako pa tudi Muno-
Praznovanje v Avstraliji
Gold Coast	j
BOCCE CLUB
"LIPA" Inc. 1
Najprej lep pozdrav uredništvu in bralcem Vestnika, kt ga tudi izseljenci na Zlati obali Oueenslanda v Avstraliji radi prebiramo. Tu smo tudi zelo slovesno praznovali desetletnico samostojnosti Slovenije. Ob jubileju smo se zbrali v našem najmanjšem in najmlajšem klubu Lipa. Po krajšem nagovoru smo druženje obogatili s petjem in nazdravili s kozarci. Ponosni smo na dosežke naše lepe in svobodne domovine Slovenije. PAVLA VOHAR
	
Poroka katoliškega škofa Emmanuela
nainsedemdesetletni
katoliški škof Emman-uel Milingo, rojen v afriški Zambiji, se je 27. maja letos v New Yorku poročil s triinštiridesetletno zdravnico Marijo Sung iz Koreje. Nevesto mu je izbral voditelj tako imenovane Združitvene cerkve, ki jo je ustanovil korejski miljarder Sun Mjung Mun.
Poroka ni bila posamična, ampak skupinska, saj je bilo na skupnem poročnem obredu še devetinpetdeset drugih parov. Veliko? Ne, kajti v Koreji, kjer je vzklila sekta, so vsako leto množične poroke - po tisoč in več parov. Tudi tam se poročajo pari, ki jih izbere (menda na podlagi fotografij) častiti Mun.
Že poroka katoliškega duhovnika, ki zapusti duhovništvo, vzbudi veliko pozornost, zato je toliko več prahu dvignila poroka katoliškega škofa, ki pa se pred poroko ni odrekel svojemu duhovnemu poslanstvu, ampak hoče biti še naprej škof, vendar poročen. Takih pa v katoliških cerkvi, kjer velja celibat (neporoč-enost), ne marajo.
Preden se je škof Emmanuel Milingo poročil, je dal v javnost posebno izjavo, v kateri je med drugim zapisal:
»Kot katolik, krščen v otroštvu, sem posvetil svoje življenje Cerkvi. Od posvetitve 1958. leta sem živel v celibatu in skušal služiti Bogu z vsem srcem, širiti evangelij Jezusa Kristusa in služiti Njegovemu ljudstvu. Tako sem zvesto služil Katoliški cerkvi med drugim kot kaplan, župnik, nadškof v Lu-saki in kot poseben poslanec za priseljence in popotnike. Nikdar nisem hrepenel po posvetnem položaju ali časti, želel sem le služiti Gospodu in Njegovemu ljudstvu. Sveti duh je bil moj tolažnik in svetovalec in gospod Jezus in blagoslovljena Mati sta mi svetila na poti... Sedaj, ko imam enainsedemdeset let, me je Gospod poklical napraviti korak, ki bo za vedno spremenil moje življenje in ki mi bo omogočil posredovati Njegovo milost in blagoslov Afriki in svetu, in ki bo prav po mojih pričakovanjih spremenil moj odnos z rimsko katoliško Cerkvijo. Ta korak delam samo iz poslušnosti Gospodu Jezusu Kristusu in po mnogih dneh molitve in posta... Kot duhovnik, zavezan celibatu, nisem nikdar pomislil na zakon- I
va Združitvena cerkev, ki je registrirana tudi pri slovenskem Uradu za verske skupnosti in se je od dogodku »Milingo« medijem oglasila s posebnim sporočilom.
Poročeni škof je za strogo katoliško območje (kaj šele za cerkveni vrh!) nekaj nemogočega, pri nas v Pomurju pa to sprejema-
mo kot nekaj običajnega. V mislih imam seveda evangeličanskega škofa. Strinjati pa se kaže tudi s tistimi, ki pravijo, da bi se »morali« poročati tu4i katoliški duhovniki, saj celibata ni uvedel Kristus, ampak pred nekaj sto leti kardinali na koncilu.
Pripravil: Š. S. ■
Mednarodni arhivski tabor
Domanjševci v slikah
^a območju Domanjševec je potekal od 21. do 25. avgusta že 11. mednarodni arhivski raziskovalni tabor, predstavitev zbranega gradiva pa je bila v obliki razstave minulo soboto v domanjševskem vaškem domu. Na taboru je sodelovalo dvanajst mladih raziskovalcev, šest iz Slovenije in šest iz Madžarske, presenečeni pa so bili nad tem, koliko starih dokumentov se je še našlo pri domačinih.
Tako je na razstavi, katere otvoritve se je udeležila tudi poslanka Marija Požonec, na ogled več kot sto dokumentov, ki kažejo podobe življenja vaščanov Domanjševec na različnih področjih: šolstvu, športu, kulturi, društvenih dejavnostih in vsakdanu. Tu so stare knjige, periodika, spričevala, izkaznice (gozdarske, davčne idr.), sodne tožbe, razglednice, pisma, fotografije (posebne, vojaške, krajevne), izpiski iz matične knjige, denar, za najbolj vredno najdbo pa štejejo katastrski zemljevid Krplivnika iz leta 1864. Z dovoljenjem domačinov ga bodo restavrirali v Ljubljani in Mariboru. Presenetili so jih tudi dokumenti iz druge svetovne vojne, še posebej obvestilo murskosoboške davčne uprave iz leta 1942, zapisano v slovenskem in madžarskem jeziku. Zelo pomembne so tudi mnoge fotografije, ki segajo v začetek 20. stoletja.

Na razstavi v Domanjševcih je na ogled zapisana in ohranjena kulturna dediščina v slovenskem in madžarskem jeziku, večkrat pa tudi v prekmurskem narečju. Foto: T. K.
Tabor je potekal pod okriljem Pokrajinskega arhiva Maribor, ki bdi nad kulturno dediščino v tem delu Slovenije, Arhiva Žalske županije Zalaegerszeg, Arhiva Železne županije Szombathely, Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti Lendava, Zavoda za kulturo madžarske narodnosti Lendava in občine Lendava. Mentor mladih raziskovalcev je bil Sandor Varga, Ferenc Gabor iz Arhiva Zalaegerszeg pa je opozoril tudi na druge prednosti tabora. Med mladimi udeleženci so se večkrat spletla trajna prijateljstva, ki so tudi kasneje omogočila medsebojno obiskovanje prireditev, gospodarske stike ter stike z arhivi in domačini. Tako so izvedeli veliko stvari o zgodovini določenega kraja, o kateri prej niso vedeli čisto nič. Spoznanja o kraju pa omogočajo tudi potencialni razvoj kmečkega turizma, tako pa je bilo že na prejšnjih taborih. Letošnja razstava je bila prvič v kraju, katerega so raziskovali, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci pod mentorstvom Katarine Čahuk.
Tomo Koleš ■
RNK 30. avgust 2001
AKTUALNO DOMA
Sodni proces desetletja v Murski Soboti se nadaljuje
Komentar
V svojem življenju
sem uspela
Po moževi smrti je bila videti srečnejša
d torka, 28. avgusta, se na Okrožnem sodišču v Murski Soboti nadaljuje sodni proces zoper 32-letnega Bojana Žalika iz Dolnjega Lakoša in 25-letnega Ladislava Olaha iz Lendave, ki sta obtožena umora podjetnika Janka Makoterja s Cvena, in 45-letno Milico Makoter, podjetnico s Cvena, ki je obtožena naklepnega napeljevanja k umoru svojega moža Janka.
Ta torek začeto nadaljevanje je v znamenju zaslišanj prič. V torek se je pred petčlanskim sodnim senatom, ki mu predseduje sodnik Dezider Novak, najprej pojavil Sašo Makoter, sin obtožene Milice Makoter in umorjenega Janka Makoterja. Opozorjen, da zaradi sorodstvenih vezi ni dolžan pričati, je izrabil to zakonsko možnost in ni pričal.
Pričevanje Jožeta Makoterja
Tudi pravniku in nekdanjemu komandirju Policijske postaje Ljutomer Jožetu Makoterju
ne bi bilo treba pričati, saj je brat pokojnega Janka Makoterja in svak obtožene Milice Makoter, vendar se je odločil, da bo pričal.
Jože Makoter je povedal, da mu je brat povedal kake tri tedne pred umorom, da ga je nekdo po telefonu izsiljeval za 40.000 mark, ki naj bi jih bil dolžan sin Tomi. Izsiljevalec naj bi klical tudi v lokal na hipodromu, kamor je Janko občasno zahajal. Na dan umora sta se brata v jutranjih urah srečala na hipodromu, vendar se nista pogovarjala o izsiljevalcu. V lokalu »na pijači« naj bi se sešla zvečer, vendar se nista, kajti Jože je prišel domov pozno - šele ob 23. uri. Zjutraj so ga poklicali s policijske postaje in tedaj je zvedel, za bratov umor. Pomislil je na samomor, kar bi bilo mogoče glede na razmere v katerih je živel.
Po njegovem brat ni imel pravega družinskega življenja, kajti Makoterjeva je družila le še firma. »Imel sem občutek, da je med njima boj, kateri bo boljši,« je povedal Jože Makoter in dodal, da se mu je zdelo, da Milica skuša Janka izriniti iz firme in odločanja. Kako pa po umoru?
»Po bratovem umoru je imela z menoj več kontaktov, to je razumljivo, saj sem imel interes, da se čimprej odkrije morilec. Ko sem žačel z njo debatirati, kdo bi utegnil to narediti, se je debati o umoru skušala izogniti. Osebno nisem pomislil, da bi bila ona vpletena,« je povedal Jože Makoter.
V nadaljevanju je povedal, da je k njim na dom na Cven nekega dne v marcu leta 2000 poklical neznanec, ki je zagrozil, naj se Jože pazi, sicer bo končal kot brat Janko.
»Milica in moja žena sta bili vsak dan na kavici, pogovarjali sta s« tudi o meni, zato je morala vedeti, da nisem doma. Milica je od žene zvedela, da tudi sam zbiram obvestila o umoru in da ne bom miren, dokler ne bo ugotovljeno, kdo je morilec. Sam sem bil nekoliko razočaran, ker ga kriminalistična služba tako dolgo ni mogla odkriti,« je nadaljeval s pričanjem Jože Makoter. Govoril je tudi o »raketiranju« svoje hiše. Ker je Milica veliko vedela o svaku Jožetu Makoterju, je morala vedeti tudi to, kje občasno spi. Tisto noč, ko so prileteli streli v podstrešje njegove
hiše, je spal v podstrešni sobi.
Državni tožilec je prostovoljni priči Jožetu Makoterju zastavil več vprašanj, med drugim tudi tole: Kaj je Milica govorila o možu Janku?
»V javnosti ga je prikazovala kot neodgovornega, neresnega, kot zapravljivca. Očitala mu je trošenje denarja za konje, in da bo zaradi tega zapravil firmo.«
V torek se je pred senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti pojavilo še več drugih prič, ki so potrdile izjave, dane v preiskovalnem postopku.
Pričevanje Janje Šterman
Včeraj, v sredo, je največ povedala, Janja Šterman, sestra pokojnega Janka Makoterja. »Janko in Milica sta se mlada poročila. V zakonu so se zvrstili številni problemi, ki pa sta jih potem, ko sta postala zrelejša, znala nekako obvladati in videti je bilo, da bo zakon kljub vsemu uspel. Po rojstvu sina Tomija se mi je zdelo, da sta zelo srečna, saj ju je otrok spet povezal. Dve leti po tem sta ustanovila družinsko podjetje. Žal je uspešnost spet poslabšala njun zakon. Milica je bila predana firmi, za družinsko življenje pa je bilo Vedno manj časa in ravno to je Janko pogrešal. Milica je bila že od nekdaj zelo močan, trden in odločen karakter človeka in vedno je v vsem tudi uspela. Večkrat je rekla: Jaz sem v svojem življenju uspela.’ ...Janko je bil po srcu dober človek. Leta 1991 se je začel ukvarjati s konji, ki so spet poslabšali razmere v zakonu. Milica je večkrat rekla: Janko nič več ne dela pri firmi,
porabi ogromno denarja za konje ...’ Prišel je čas, ko je Tomi odrasel in zašel na kriva pota. Tudi Milica si je izbrala svoj konjiček: letenje s helikopterjem. Tako so živeli vsak po svoje in začeli so se vrstiti veliki problemi, zaradi denarja.«
V nadaljevanju je Janja Šter-man opisala kar nekaj konkretnih družinskih trenj pri Makoterjevih, nato pa nadaljevala:
»Janka sem nazadnje videla zadnji teden v avgustu, ko se je ustavil pri nas. Spet je tožil, da so razmere doma nevzdržne. Predlagala sem mu, naj se z Milico pogovorita in začneta živeti vsak svoje življenje. Rekla sem mu še, naj se odseli. Rekel je, da bi odšel, pa ne more, ker bo Tomi enkrat Milici nekaj naredil. Bal se je za Milico, za sebe pa nikoli. Tomi je imel ateka preveč rad, čeprav sta se tudi kdaj sprla, in že v preiskavi sem povedala, da je nemogoče, da bi bil povezan v umor. Janko mi je rekel, da ga je nekdo klical po telefonu in zahteval 40.000 mark...«
O dogodkih po umoru Janka Makoterja pa je Janja Šterman
med drugim izjavila:
»O smrti Janka me je po telefonu ob 7.30 obvestila mama. Zjutraj, ko sta se mama in atek peljala k maši in sta zagledala policijo in rešilca, kako drvijo proti
39. mednarodni kmetijsko-živilski sejem
Sejem za novo letino
Letošnji sejem brez razstave govedi, prašičev in ovac - V ospredju prizadevanja za blažitev posledic suše
ednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni se je uveljavil skozi desetletja v slovenskem prostoru kot najpomembnejši dogodek na področju kmetijstva in živilstva. Ob vedno večji mednarodni udeležbi postaja sejem v zadnjih letih tudi izjemna priložnost za predstavitev gospodarskih gibanj v tem delu Evrope ter mesto za vzpostavljanje novih poslovnih stikov in odpiranje novih tržnih možnosti. S temi besedami je letošnji sejem označil minister za kmetijstvo Franc But, pomembnost prireditve pa potrjujejo tudi podatki o razstavljalcih. Več kot 1400 iz 24 državah se jih predstavlja na letošnjem sejmu, ki je že 39. po vrsti, ob številnih novostih, ki jih prinaša tokratna prireditev, pa letošnja otvoritev ni minila brez kančka pelina.
Organizatorji prireditve so se odločili, da letos začnejo z uresničitvijo novega koncepta razstave živali, ki jim obeta prijaznejše razstavljanje, vendar so njihove načrte prekrižali govedorejci. Na letošnji razstavi namreč ni govedi, ovac in prašičev, z bojkotom sejma pa so rejci želeli opozoriti odgovorne na neurejene razmere in probleme, ki-so v slovenski živinoreji. Vendar organizatorji sejma tipajo, da takšen način reševanja problemov
Cvenu, sta avto takoj obrnila in se odpeljala za njima. Mama mi je povedala, da ju je Milica vprašala: ,Kako pa sta se vidva že znašla tukaj?’ Mama mi je še povedala, da je Saša zunaj na travi jokal, Tomi pa je kričal: ,Vse bom ubil -maščeval bom svojega ateka!’ Moj atek pa mi je povedal, da je Tomiju rekel: ,Tomi, zdaj pa izkašljaj resnico, če kaj veš!’ Tomi je takrat rekel, da on ni nič kriv, govorijo pa mu, da je dolžan 40.000 mark in tega denarja ni vzel, pač pa ga je vzel Simon Tola ... Na bratov dom sem šla šele popoldne. Ko sem prišla tja s svakinjo Nevo, je Milica prišla ven, se naslonila na mojo ramo in rekla:,Kolikokrat sem vam pravila.’ Kaj je s tem mislila, ne vem. Tam so še bili policisti in kriminalisti in eden je Milico vprašal:,Gospa, kako da niste nič slišali? Janko se je boril za življenje!’ Takrat je sin Saša rekel: ,Mama, res, kako da nisi slišala?’ Milica nam je pripovedovala, kako je zjutraj, ko je vstala, opazila krvave madeže in takoj nato poklicala sina Saša. Slišala pa da ni nič, ker zelo trdno spi in tisto noč je tudi močno pihal veter...
Janja Šterman, sestra umorjenega Janka, je v nadaljevanju povedala:
»O umoru in motivu Milica ni nikdar več govorila. Enkrat poleti, ko sem jo obiskala, sem jo vprašala, kaj bi utegnil biti vzrok za umor. Odgovorila je: ,Veš šlo za velik denar. Vprašala sem jo, ali bi bilo lahko kaj zaradi Tomija, in da se še njemu ne bi kaj zgodilo. Potem sva pogovor končali.
... Nikdar nisem opazila, da bi se Milica po Jankovi smrti kako drugače obnašala. Večkrat nas je obiskala. Res pa je, da je bila videti srečnejša...«
Na sodišču je včeraj pričala tudi Nevenka Makoter (žena Jožeta Makoterja - brata pokojnega Janka). Ona in Milica sta bili veliki prijateljici in shajali ste se »na kavici«.
Povedala je, da je bila Milica zelo vpeta v vodenje podjetja, ob koncu tedna pa - osamljena, kajti mož Janko je bil na konjskih dirkah. Izogibala se je pogovoru o njegovi smrti, češ da je izguba preveč boleča in naj mine nekaj časa.
Štefan Sobočan ■
ne bo praksa nosilcev slovenskega kmetijstva na poti v Evropo.
Pomembnost kmetijskega sejma v Gornji Radgoni poleg številnih obiskovalcev potrjujejo tudi ugledni gostje, ki so se udeležili otvoritve in ki se v sejemskih dneh ustavljajo na razstavnem prostoru. Ob slovenskem kmetijskem ministru so se udeležili sobotne otvoritve sejma tudi predsednik državnega zbora Borut Pahor, ki je bil slavnostni govornik, predsednik državnega sveta
Peklenska vročina uničuje, počasi v rahli dremavosti prihajajo računi, kijih regija ne bo več mogla pokriti. Pa to ni samo postopna preobrazba v puščavski svet na naravni ravni, ampak postaja regija puščava tudi v vseh drugih delih življenja. V tej pasji vročini res ni smiselno reagirati, bo že kako. Morda nas bo odrešil avstrijski Puch, ki ponovno
množično išče delavce, toda ali je to rešitev? Ne samo izsušena polja, izsušena je tudi regija. Pa navrzimo nekaj podatkov. Po kupni moči smo na dnu, čeprav nam trgovci gradijo trgovine in se gnetejo v tem siromaštvu. Če kupno moč primerjamo npr. s Primorsko, se šele vidi, v kako bednem položaju je regija. Neki ekonomist nam je napovedal spr-
Pod črto
ožitev socialne bombe, ki nima svojega epicentra samo v obubožani industriji, ampak je posledično povezana tudi s suhimi polji, ki so do sedaj omogočala, da smo delali pod ceno. Država, ki sicer pravi, da je dobila regija skorajda največ razvojnega denarja iz državne malhe, se že sprašuje, kam je šel denar, da ni nobenih učinkov. Po drugi strani pa je že zarezala tam, kjer tega nismo pričakovali, zaprla je pipo pri gradnji avtoceste, s tem da so sredstva za soboško obvoznico že povsem usahnila pred dobrim poldrugim mesecem. Hkrati nam zmeraj bolj zapira vrata do izobrazbe. Kljub protestom je ponovno oživela ideja o prispevkih za študij, ki jo je predvčerajšnjim predstavila ministrica Čokova. Tu ji lahko pritrdimo, ko pravi, da bi s tem bolj odprla vrata univerze za redni študij, po drugi strani pa seveda ne pove, kako bo rešila socialno in geografsko deprivilegirana območja, in to Pomurje je. No, doma pa se nam dogajata namesto iskanja rešitev visoka retorika in tranzicija, ki jo je država prebolela pred dobrim desetletjem. Dogajajo se veliki kapitalski transferji, ki počasi prenašajo kapital in ustvarjeno vrednost iz regije. Značilnost tovrstnih zgodb je v kupovanju in ohranjanju položajev, če že ne vseh, pa vsaj nekaterih. Kapitalski transferji znotraj regije pa nimajo za cilj, vsaj v tej fazi ne kažejo te podobe, povezovanja v smislu krepitve realnega sektorja in s tem gospodarske moči, ampak je cilj teh transferjev predvsem v pobiranju domače akumulacije, ki se izgublja neznano kje. Na srečo sta ostali le še eno ali dve podjetji in potem bo te zgodbe konec. Toda kaj potem. Verjetno nič, kajti kapital iz centra nam je že napovedal, da nas bo še bolj sušil. Ob suši so nam mesarji prek svoje PR-ovke že dali vedeti, da bodo račune za kafile-rijske odpadke morali plačati živinorejci, saj se za kraljeve mesarje res ne spodobi, da bi jim tu odžirali denar. Meše-tarjemje tako vseeno, saj bodo z našimi pridelki in živalmi v centru ustvarjali skoraj še enkratno dodano vrednost. Hvala bogu, da nam rastejo domačije, kamor se zatekajo nekatere ministrice po svoj mir. Pod črto pa je že tako velik minus, da ga vrednost hipoteke ne bo mogla poplačati. In nad tem se menedžerji z najdaljšim stažem v državi še niso zamislili oziroma rezultati ne kažejo tega, da bi se, zato še eden prazen hlev več, pa četudi sejemski, v tej zgodbi ne pomeni nič.
Tone Hrovat, kmetijski ministri iz Češke, Hrvaške, Izraela in Republike Srbske, delegacije kmetijskih ministrstev iz Litve in Madžarske, predstavniki sosednjih pokrajin Avstrije, Madžarske in Hrvaške ter številni domači gospodarstveniki in politiki.
Po besedah Boruta Pahorja se gospodarska pomembnost kmetijstva sicer zmanjšuje, se pa zato krepi njegova vloga pri negospodarskih funkcijah, kot so zagotavljanje poseljenosti, ohranjanje kulturne krajine, ter varstvo okolja in socialne stabilnosti. V tem smislu ostaja kmetijstvo še vedno eden osnovnih gospodarskih in družbenih stebrov, ven-
dar te vloge ne znamo dovolj ceniti in jo bo treba na novo opredeliti. Slovensko kmetijstvo je v stanju strukturne krize, ob vstopanju Slovenije v Evropsko unijo bo treba prebroditi številne težave, prav zaradi tega pa kmetijstva zdaj ne smemo pustiti na cedilu, je dejal Borut Pahor.
Seveda tudi otvoritev sejma ni mogla mimo najbolj aktualnega vprašanja reševanja posledic suše. Na osnovi zadnjih odločitev vlade
lahko pričakujemo, da bo v celoti uveljavljen lanski interventni zakon, se pa že zastavlja nova dilema, kako ravnati ob letošnji katastrofi. Minister But je prepričan, da je zdaj čas za solidarnost, saj skrb za slovensko podeželje in ljudi na teh območjih ni zgolj v pristojnosti enega ali dveh ministrov, ampak celotne vlade.
Ludvik Kovač ■
4 LOKALNA SCENA 30. avgust 2001 nniK
Občina Beltinci
21,6 milijona za pokrajinsko knjižnico
Letos skoraj 9 milijonov tolarjev
radnja Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, ki lepo napreduje, saj je izvajalsko podjetje Gradis Inženiring, d. d., Ljubljana opravilo načrtovana dela, pomeni velik zalogaj tudi za druge pomurske občine. Med njimi je občina Beltinci, ki je dolžna prispevati delež sofinanciranja za ta objekt širšega regijskega pomena.
Sicer pa znaša skupna obveznost Mestne občine Murska Sobota v obdobju do leta 2002 nekaj več kot 459 milijonov tolarjev, preostale pomurske občine pa naj bi zbrale v tem času 266 milijonov SIT. V letošnjem letu bi znašal ta znesek 220 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa 237 milijonov SIT, pri čemer odpade polovica vsote vsakokrat na preostale pomurske občine.
Upoštevajoč število prebivalcev je vrednost sofinanciranja beltinske občine ocenjena na dobrih 21,6 milijona tolarjev. Od tega znaša delež za leto 2000 3 milijone, leta 2001 naj bi zbrali skoraj 9 milijonov, leta 2002 pa nekaj več kot 9,6 milijona tolarjev.
Vse to navsezadnje jasno izhaja iz pogodbe o sofinanciranju gradnje Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti. Z njo se tudi beltinska občina obvezuje, da bo sofinancirala svoj delež pri gradnji omenjene knjižnice od pridobitve gradbenega dovoljenja do predaje knjižnice namenu. Vrednost teh del ocenjujejo na milijardo 64 milijonov tolarjev. Za celotno investicijo bo prispevalo Ministrstvo za kulturo 50-odstotni delež, to je 532 milijonov tolarjev. Drugo polovico sredstev morajo prispevati Mestna občina Murska Sobota in preostale pomurske občine (oboje po 266 milijonov SIT).
Milan Jer še ■
Odprti navznoter in navzven
Rogašovski svetniki še drugič o novi občini
Kdo bo nosil odgovornost?
Tokrat se niso mogli izogniti odločitvi
aja letos so o novi občini enkrat že razpravljali v roga-šovskem občinskem svetu, toda takrat se svetnikom ni bilo treba odločati o tem, ali pobudo Krajevne skupnosti Pertoča o ustanovitvi svoje občine z izločitvijo območja KS Pertoča iz občine Rogašovci podprejo ali ne. Šlo je zgolj za seznanitev svetnikov, ki so takrat povedali, da bodo počakali do odločitve Državnega zbora RS in potem podali svojo odločitev. Skoraj vsi so takrat pobudi še bili naklonjeni.
Prejšnji teden pa je prišel na občinsko upravo v Rogašovcih dopis iz pisarne državnega zbora, da se občinski svet mora op-
redeliti o pobudi KS Pertoča. Po Zakonu o ustanavljanju občin je procedura pač takšna, da o pobudi najprej odloča občinski
svet, potem pristojni državni organi glede na pogoje razpišejo referendum in šele nato odloča o usodah novih občin državni zbor. Ker so bili svetniki postavljeni pred dejstvo, da bodo prvi korak morali storiti oni, je bilo že nekoliko več premisleka o tem, ali naj pobudo podprejo.
Večina jih je bila še vedno za to, da s pobudo soglašajo in, glede na to, da je naslednji korak referendum, dajo ljudem vsaj možnost, da se sami odločijo Ko pa je župan Janko Halb opozoril, da postane s soglasjem k pobudi
Mladi raziskovalci na OS I v M. Soboti
Proučevali mrtvico, gozd, njivo
Tabor s predznakom državni
na od dejavnosti, v tem primeru dodatnih, na OŠ I Murska Sobota, s katerimi se lahko pohvalijo, je vsekakor tudi naravoslovno-kemijski tabor. Letos je bil na vrsti že deseti in tretjič je imel predznak državni.
Nanj so namreč dobili povabilo kandidati za Zoisovo štipendijo z vseh koncev Slovenije, ki so se izkazali v naravoslovju, v svoj program sofinanciranja pa sta ga uvrstila tako Zavod R Slovenije za zaposlovanje kot Zveza organizacij za tehnične kulturo Slovenije.
Kot vsa leta doslej je bila tudi tokrat glavni vodja tabora učiteljica na OŠ I Maja Rubin, ki je s pomočjo sodelavcev poskrbela, da so mladi raziskovalci, bilo jih je enaindvajset, proučevali tri ekosisteme - mrtvico, gozd in njivo - ter nakazali reševanje aktualnih ekoloških problemov v
našem okolju. Z eksperimentiranjem so se naučili skrbno in objektivno opazovati, natančno meriti in urejati podatke ter postavljati hipoteze ali predpostavke in sklepe. Eden od udeležencev je prinesel s sabo tudi vzorce vode z različnih koncev sveta, da so jih lahko vključili v kemijsko analizo, podatke pa primerjali z analizo vode v našem okolju.
Maja Rubin: »Lahko smo zadovoljni, saj smo ugotovili, da tu pijemo dokaj dobro vodo. Za en del Mure pa smo ugotovili, da je voda v njej katastrofalna.«
Sicer pa so o vsebini in rezultatih svojega dela pripravili ter izdali tudi poseben bilten, kajti
KS Pertoča formalni predlagatelj postopka o ustanovitvi nove občine občinski svet in dalje poteka ves postopek v okviru občinske uprave, se je navdušenje nad soglasjem nekoliko poleglo. V tem primeru bo, so opozarjali nekateri, vso odgovornost nosila občina, in če projekt ne bo uspel, bodo s strani občanov deležni kritik, da postopka niso dobro pripravili. Toda s strani občanov bodo tudi kritizirani, če že pri prvem koraku z odločitvijo proti sami onemogočijo ustanovitev nove občine. Verjetno je ravno zaradi tega župan kot alternativo predlagal, da se o pobudi ne opredelijo in bo postopek potekal, kot daje pobudnik KS Pertoča. Ker pa so nekateri svetniki izrazili bojazen, da lahko štejejo neopredeljenost občinskega sveta državni organi kot nesoglasje k pobudi, so se kljub vsemu odločili, da bodo glasovali.
Očitno je županovo opozorilo pustilo posledice, saj je glede na vsesplošno naklonjenost pred meseci tokrat le sedem svetnikov podprlo pobudo, dva sta bila proti, kar štirje pa so se vzdržali. Zanimivo je, da ob koncu glasovanja nihče ni natančno vedel pojasniti, ali je s tem pobuda zavrnjena ali podprta, župan pa je menil, naj se z rezultatom ukvarjajo pristojni državni organi. Pozneje pa smo od predstavnikov krajevne skupnosti izvedeli, da je bila na glasovanju potrebna navadna večina, to pa pomeni, da je občinski svet soglašal s pobudo KS Pertoča. Prvi korak občinske-
Kobiljčani podpisali sporazum o sodelovanju
njihova želja je, da bi ugotovitve, zlasti pa še tiste, s katerimi opozarjajo na ekološke probleme, prišle med ljudi, da bi se zamislili in spremenili svoje ravnanje.
J. G.«
ga sveta k ustanovitvi nove občine je bil torej storjen, naslednjega pa bodo naredili občani z območja KS Pertoča, če bo prišlo do referenduma.
r	C. K. ■
Novosti v občini Crenšovci
0 petek je bila v šolski dvorani kobiljanske osnovne šole slavnostna seja občinskega sveta v počastitev 7. občinskega praznika. »Za občino je to prelomno obdobje, saj smo uspeli dokončati dve izredno pomembni in veliki investiciji - šolo in pred kratkim smo odprli čistilno napravo s kanalizacijskim omrežjem,« je v uvodnem nagovoru poudaril župan Pavel Nemet. Naslednja velika občinska investicija pa je reševanje pitne vode, potrebni.pa bodo tudi obnova ali sa-
ristično društvo in upokojenci, občini pa sta si veliko pomagali in sodelovali tudi pri odprtju mejnega prehoda, sedaj pa si skupaj prizadevajo,, da bi podaljšali delovni čas.
Ta sporazum med sosednjima obmejnima občinama pa samo
še potrjuje, da bodo tudi v naprej sodelovali na kulturnem, gospodarskem, turističnem, športnem in še kakšnem področju. Vsi skupaj si namreč prizadevajo, da bi živeli kot dobri sosedje.
A. Nana Rituper Rodež ■
Papirji ne bodo dovolj
o treh mesecih premora so se svetniki črenšo-vske občine spet lotili nekaterih aktualnih zadev, ki so povezane z njihovimi pristojnostmi - tako
da o njih tudi odločajo.
nacija obstoječega vodovodnega omrežja in postavitev hidrantnega omrežja za zagotovitev požarne vode.
Predvsem pa se bodo morali zaradi sušnega vremena lotiti takojšnjega reševanja vprašanja pitne vode, poleg tega pa tudi dolgoročnega načrtovanje novega pitnega vira. Proučiti bo treba, ali se odločiti za lastni vir, k temu se nagibajo vaščani, ali pa, da bi nov vir pitne vode uredili skupaj s kakšno od občin ali kar več občinami. Začeli bodo tudi s sanacijo lokalne ceste od križišča do mostu v dolžini 2 kilometrov, investicija pa bo stala 10 milijonov tolarjev.
Na slavnostni seji sta župana Pavel Nemet in župan občine Nemesnep Laszlo Kosa podpisala sporazum o sodelovanju med sosednjima občinama. Ljudje teh občin sodelujejo že več kot deset let, še iz časov, ko je bila sedanja občina krajevna skupnost, še posebno dobro sodelujejo tu-
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju.
Podjetje za informiranje d d. arh Novaka 13. M, Sobote
Križišče v Gederovcih je bilo skoraj tedensko prizorišče prometnih nesreč, zato so vsi z navdušenjem sprejeli novico, da bodo to »črno piko« spremenili v krožišče ali rondo. Izvajalec del SGP Pomgrad je bil izbran že v lanskem letu, toda ko so letos spomladi začeli s pripravljalnimi deli, so prejeli obvestilo, da naj z deli prekinejo, ker da ni denarja. Končno je investitor, Družba za državne ceste, dovolil začetek gradnje, tako da so 5. avgusta začeli s polno paro - to pa ne pomeni, da so že dobili denar; tega bodo prejeli šele čez 90 ali 120 dni. Krožišče v Gederovcih bo za 1,5 metra večje kot v Radencih, poleg ureditve in širitve obstoječih cest pa morajo zgraditi še pločnike, prestaviti komunalne in druge vode ter zgraditi del sistema za fekalno kanalizacijo (načrti za kanalizacijsko omrežje so že narejeni). Rondo bo tudi primerno razsvetljen in opremljen s signalizacijo, predvidena pa je tudi zasaditev notranjega kroga. Velika ovira pri gradnji je promet, ki poteka po cestah proti mejnemu prehodu Gederovci in od Radenc proti Cankovi oz. Murski Soboti, saj ceste ne morejo zapreti, zato delavci Pomgrada prosijo vse šoferje, naj do konca oktobra, dokler bo odprto gradbišče, prilagodijo vožnjo razmeram na cesti. BBP, foto: NJ
V vseh primerih pa ne gre tako, kot si zamislijo. Tako so med drugim na prejšnji seji sprejeli tudi stališče, da bi bilo treba »prenesti« računovodske storitve za oba javna vzgojno-izobraževalna zavoda v občini (OŠ Bistrica in OŠ Črenšovci z vrtcema) v »domicilno območje« zavodov, torej iz skupnega VIZ-a v Lendavi v domačo občino. Občinski upravi so naložili, da prouči, na kakšen način je to mogoče storiti. Ugotovili so, da je v skladu s šolsko zakonodajo in podpisanim aktom o ustanovitvi skupnega VIZ-a Lendava leta 1992 ter soglasjem Občine Črenšovci v zvezi z njegovim nadaljnjim delovanjem sedaj stvar posameznega zavoda, ali izstopi ali ne. Zaenkrat bo torej ostalo vse po starem. Na razpis o sofinanciranju izobraževanja odraslih občanov v občini Črenšovci se je prijavilo pet kandidatov, a sta pogoje izpolnjevala le dva.
Župan Anton Tornar je pripravil tudi dokaj podroben pregled realizacije občinskega proračuna v prvem polletju letos in podal izhodišča za sprejem rebalansa. Nujno bo zlasti povečanje sredstev za otroško varstvo (za okrog 32 odstotkov), določene spremembe pa se nakazujejo še pri sredstvih za delovanje KS, naložbah v gasilsko opremo in objekte (obnova GD Srednja Bistrica, gasilsko vozilo za PGD Dolnja Bistrica), za projekt RC Kantina (legalizacija obstoječih objektov, adaptacija), za kanalizacijo v KS Črenšovci in KS Bistrica, nove obveznosti pri oskrbe z vodo, rekonstrukcijo javne razsvetljave v Črenšovcih idr. Med drugim bo treba zagotoviti tudi lastna sredstva za t. i. štiri male projekte', s katerimi je Občina Črenšovci sodelovala na natečaju Ministrstva R Slovenije za gospodarstvo in lahko izkoristi do 15. oktobra 15 milijonov tolarjev, če te projekte do takrat realizira (tudi z lastnimi sredstvi). Gre za Murski krajinski park (ob rokavu Bobri do reke Mure pri Gibini), projekt Bogastvo romske kulture (romski zaselek v Črenšovcih naj bi postal turistična točka), projekt Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in samozaposlovanje nezaposlenih oseb (spodbujanje pridelave zelišč, krovstvo) ter projekt Pešpoti ob Muri (med Srednjo in Gornjo Bistrico). O vseh teh projektih je potreben še tehten premislek, da ne bi dobili le »papirjev«, pa nič konkretnega.
Jože Graj ■
MB 30. avgust 2001 LOKALNA SCENA
Vpis v vrtec boljši od pričakovanega
V 39 oddelkih 641 otrok
Vrtcu Murska Sobota se je letošnje šolsko leto pokazala potreba, da odprejo poleg 38 oddelkov in 630 vpisanih otrok še en nov oddelek za prvo starostno obdobje, to je za otroke od 1. do 3. leta starosti. Vrtec bo zaprosil ustanovitelja, mestno občino Murska Sobota, za verifikacijo še enega oddelka, saj imajo za september že 11 otrok za jaslični oddelek, pet otrok pa bi se jim pridružilo še oktobra (ko mamice končajo porodniški dopust).
»Čeprav je bilo lansko šolsko leto še 43 oddelkov in 708 otrok, smo lahko z vpisom zadovoljni,« je poudaril ravnatelj Dane Katalinič. Po predvidevanjih bi bilo lahko stanje veliko bolj žalostno, napovedovali so namreč, da bi jeseni vrtec obiskovalo 600 otrok, v najboljšem primeru bi zaprli 6 do 7 oddelkov, po najbolj črnem scenariju pa kar 10 oddelkov. Na srečo se tudi zaradi dobrih programov in usposobljenih kadrov to ni zgodilo, v njihov vrtec pa vpisujejo starši svoje otroke tudi iz drugih občin. Tako bodo imeli sedaj 39 oddelkov, od tega 10 jasličnih, ki so v Gregorčičevem, Talanyije-verh in kroškem vrtcu.
»Glede na stanje je to dober rezultat, prepričan pa sem, da leta temelji na kakovostnem delu I
Bodo otroci ostali v vrtcu?
Višje cene
vigovanje cen za bivanje otrok v otroških vrtcih je gotovo eden najbolj nepriljubljenih ukrepov vsakega občin------skega sveta. S tem udarijo po žepu svoje občane. In če se zgodi, da starši zaradi tega izpišejo otroke iz vrtca, lahko to privede do tega, da morajo ukiniti oddelek.
Kljub tej bojazni je črenšovski občinski svet pred dnevi potrdil predlog povišanja ekonomskih cen za otroška vrtca v Črenšovcih in na Srednji Bistrici, saj bi drugače prišlo do izgube pri finančnem poslovanju, poleg tega pa bi bila v marsičem okrnjena vzgoj-no-varstvena dejavnost obeh vrtcev. Povišanje cene pa je različno. Tako so morali v primeru programa 9-urno varstvo v od-
Domačini iz Bratonec najboljši
,, „	x . „„hntn o inre krajevnih skupnosti v občini Beltinci, kjer je sodelovalo sedem ekip: Melinci,
/ B r°^	Bratonci, medtem ko je manjkalo moštvo Ižakovec. Udeležencem je najprej
Lipa, Gančam, BBit-ncL DokW	nato pa predsednik športne Be,tinci jQŽe Horvat župan Jožef
spregovoril predsedni	ime| ravn0 takrat na obisku predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja, so pa
Kavaš se iger m moge u , djno jgnšča pozdravili člani padalske sekcije pri Aeroklubu Murska Sobota, med zato tekmovalce in g e a ce s s jprebic. Igre krajevnih skupnosti sta skupaj organizirala Športna zveza Beltinci in KS katerimi je bila tudi domačin	Moštva so tekmovala v devetih disciplinah (npr. metanje kamna, met žoge
Bratonci, vodja tekmovanja je 1 hiodov ...), pri vlečenju vrvi pa se je tekmovalo za posebno nagrado. V skupnem v košaro, tek z vrečo krompir) , 9	je zasecj|0 Dokležovje, tretje pa Lipovci. V posebni kategoriji vlečenja
seštevku so na koncu zmagah Bratonci drugo	Bratoncem, tretje pa Lipi. T. K.
vrvi so bili najmočnejši Lipovčarji, drugo mestu ju p p	.
Višja ekonomska cena veržejskega vrtca
1

Vpis v letošnjem šolskem letu je bil resda manjši kot lani, vendar večji, kot so pričakovali spomladi.
vrtca in prizadevanju vseh zaposlenih. Lahko povem, da sodimo med tiste vrtce v Sloveniji, ki so dosegli v preteklem šolskem letu pri predšolski vzgoji lepe rezultate. Prizadevamo pa si tudi, da bi našli dobre načine informiranja staršev ter komuniciranja med vzgojitelji in starši. Verjamem, da je tudi to prispevalo k letošnjemu dobremu vpisu, čeprav je kazalo, da bo rezultat veliko slabši.«
delku 3-7 let v vrtcu v Črenšo-
vcih dvigniti ekonomsko ceno kar za 32,39 odstotka oz. z dosedanjega zneska 36.224 na 56.708 tolarjev za enega otroka mesečno. Program 6-urnega varstva (oddelek 3-7 let) bo stal po novem 43.161 tolarjev (doslej 32.602), za program 4- do 6-urne-ga varstva z dopoldansko malico pa je nova ekonomska cena 40.536 (doslej 29.654) tolarjev.

Zgovoren pa je tudi podatek, da je bilo zaposlenih v Vrtcu Murska Sobota še leta 1998 154 oseb, z letošnjim novim šolskim letom pa jih je le 116. Letos so potrebe po zmanjšanem številu zaposlenih delavcev rešili tako, da se jih je sedem upokojilo, nekaj so jih premestili na nižje delovno mesto in naloge, nekaj pa jih je odšlo v druge organizacije.
Starši imajo svoje otroke še preveč radi in gotovo se tudi bo-
Za program 9-urnega varstva v oddelku 1 -3 let v vrtcu na Srednji Bistrici bo odslej ekonomska cena 64.375 tolarjev, doslej pa je bila 50.334 tolarjev, to pa pomeni, da se je povišala za 7,99 odstotka. Dosedanja cena v oddelku 2. starostnega obdobja je bila 44.915 tolarjev, nova cena pa je 55.464 tolarjev (povišanje za 4,82 %), program 4- do 6-urnega varstva (z malico in kosilom) pa stane po novem 42.373 tolarjev oz. 39.643 tolarjev (brez kosila).
Starši dejansko plačajo le toliko, kolikor jim izračunajo glede na uvrstitev v plačilni razred, to pa pomeni za večino od 30 do 50 odstotkov ekonomske cene. Ob dejstvu, da je socialna stiska čedalje hujša, pa je tudi to lahko precejšnje breme za družinski
JG.i
proračun.
jijo, da bi jih preveč zgodaj zaupali kakšni instituciji in neznanim ljudem. Letos si bodo zato še posebno prizadevali, da bi razbili nekatere stereotipe in predsodke mladih staršev, ki otrok ne vpišejo v vrtec ali z vpisom odlašajo. »Želimo jim povedati, da vrtec ni samo vrtec, kjer bi bil vsak otrok podrejen drugim otrokom, ampak je vrtec ustanova, kjer poudarjamo pomen vsakega otroka kot posameznika, ki je viden, spoštovan ter ima svoje potrebe in svoje norme.« Prav za te namene bodo začeli pripravljati različne popoldanske delavnice, katerih se bodo lahko udeleževali otroci in njihovi starši. Ob navzočnosti vzgojiteljic se bodo otroci igrali in ustvarjali, starši pa se bodo lahko tudi neposredno prepričali, kako bodo njihovi otroci v vrtcu preživljali čas.
Ravnatelj pa je na vprašanje, ali je kakšna možnost, da bi zaradi deljenega in popoldanskega delavnega časa uvedli kakšno popoldansko vrteško skupino, odgovoril, da se da o vsem dogovoriti. Za eno takšno skupino je potrebnih najmanj osem otrok, pobuda pa mora priti predvsem s strani staršev.
A. Nana Rituper Rodež ■
Občinska seja v Veržeju
Ravnanje ZD Ljutomer se jim zdi nesprejemljivo
a zadnji seji občinskega sveta v Veržeju je nova direktorica Centra za socialno delo Sonja Šunko predstavila uvajanje novih metod dela, med katerimi je ena od pomembnejših izdelava informacijskega sistema in povezanosti z institucijami na vseh ravneh. Poudarila je tudi nekaj problematike, kot je množično odpuščanje delavcev, to pa pomeni, da se vedno več ljudi obrne po pomoč na Center. Po izčrpni predstavitvi se je občinski svet strinjal, da občina Veržej podpiše pogodbo o financiranju dejavnosti Centra.
Sledila je predstavitev finančnega načrta in programa dela Zdravstvenega doma (ZD) Ljutomer za leto 2001 ter srednjeročnega programa njegovega razvoja za obdobje 2000-2004. Predstavnik zavoda dr. Franjo Kolarič je poudaril nekatere pomembnejše investicije, ki bi jih morali čim prej opraviti, ob čemer so svetniki ugotavljali, da zahteva finančni načrt več, kot bo občina Veržej lahko zmogla. Podžupanja
Sar je prijetno, lepo in zanimivo, hitro mine. In to vsekakor velja tudi za šolske počitnice, ki jim že »grozi« novo šolsko leto. Kakšne priprave so čakale tiste, ki so odgovorni nosilci načrtovanja vzgoj-no-izobraževalnega dela?
Po besedah predstojnice območne enote Zavoda R Slovenije za šolstvo v Murski Soboti Irene Kumer se je bilo treba še posebej poglobiti v izvajanje izhodišč in sprememb, ki jih nosi s sabo zastavljena vsebinska prenova - prenovljeni programi, uvajanje 9-letne šole idr. V novem šolskem letu pa bo končala obvezno osnovnošolsko izobraževanje prva generacija učencev, ki so »preskočili« 6. razred in se vključili v poskusno izvajanje devetletke.
Čaka jih torej zunanja diferenciacija pri določenih predmetih, imeli bodo tudi izbirne predmete, ob koncu pouka pa še preverjanje in ocenjevanje znanja, kot je opredeljeno v zakonodaji. Kaže, da so se nasprotovanja zunanji diferenciaciji (delitev učencev pri maternem jeziku, matematiki in tujem jeziku na skupine, ki jih lahko pogojno opredeljujemo kot najboljši, srednji in slabši) v zadnjem času nekoliko polegla.
Začelo
se bo
I

Soglasje za vključitev v skupino šol tretjega kroga poskusnega uvajanja 9-letnega programa so dobile iz Pomurja OŠ Prežihovega Voranca Bistrica, Dvojezična OŠ Dobrovnik, OŠ Kobilje in OŠ Negova. Kaj vse so v tej smeri storili na bistriški šoli, smo lahko zvedeli na torkovem srečanju članov projektnega tima za program 94etne osnovne šole z županom in svetniki črenšovske občine. Imeli so kaj povedati in tudi pokazati. Po besedah v. d. ravnateljice Terezije Zamuda so se za ta izziv pripravljali dokaj zavzeto kar tri leta, nazadnje pa so dali poseben poudarek strokovnim vprašanjem in ureditvi šolskih prostorov. Tako so spoznali tudi nivojsko delo v razredu in delo v kombiniranem oddelku prvošolcev v 8- in 9-letnem programu osnovne šole, kakršnega bodo imeli tudi sami zaradi premajhnega števila vpisa otrok. Aktivno so delali tudi s starši, ki so vsi podpisali soglasje, in tesno sodelovali z zavodom za šolstvo.
Od 7 milijonov tolarjev, ki jim jih je namenila občina za vlaganja, so največ (nekaj čez 5 milijonov) porabili za posodobitev opreme v učilnicah in jedilnici ter za nova učna sredstva v 9-letnem programu. V prihodnje jih čakajo še določena »popravila« v stari šoli in obnova vrtca v celoti. Sicer pa je njihova vizija, imeti sodobno šolo, ki bo s svojim vzgojno-izobraževalnim delom sledila splošnemu razvoju in sodobnim pedagoškim spoznanjem.
Jože Graj ■
VESTNIK NA INTERNETU:
Nada Bunderl Rus je menila, da je nesprejemljivo, da dobijo šele zdaj načrt za leto 2001, kajti tako so zamudili roke za prijavo na razpis ministrstva za financiranje, vendar je dr. Kolarič zagotovil, da so vse investicije prijavili na potrebne razpise. Župan Drago Legen je še vprašal, kaj se je dogajalo v preteklih letih, da je zdaj naenkrat toliko potreb. Dr. Kolarič je odgovoril, da je prišlo pri investicijah v zdravstvu v zadnjih letih

www.p-inf.si
do sprememb, ki narekujejo določeno raven opremljenosti. Svetniki so nato enotno zahtevali, da jim do oktobra pošljejo načrt investicij za leto 2002, financirali pa bodo tudi nakup vse opreme za to leto, ki jo bo v višini petdesetih odstotkov financiralo tudi ministrstvo.
Ker je veržejski občinski svet na eni od sej potrdil sprejem števila otrok v tamkajšnjem vrtcu nad predpisanimi normativi, so morali tokrat posledično temu potrditi še sistematizacijo delovnih mest, ki zajema nove zaposlitve in s tem tudi višjo ekonomsko ceno.
Ta znaša zdaj 55.699,10 tolarjev mesečno, veljati pa naj bi začela novembra. Občina letos še ne bi zmogla tolikšnega finančnega odliva, zato bodo ceno najprej zvišali novembra, nato pa v celoti januarja 2002.
D. T. ■
6 GOSPODARSTVO 30. avgust 2001 VKIIIIK
Uspešno poslovanje Krekove banke v prvem polletju
Rast bilančne vsote in dobička
Varčevanje prebivalstva se povečuje
otem ko so končali lansko poslovno leto s 542 milijoni tolarjev dobička, dosegajo v Krekovi banki tudi v prvi polovici leta 2001 dobre poslovne rezultate. Z doseženimi rezultati so dosegli in celo presegli načrtovane cilje za to obdobje, v prihodnje pa si bodo prizadevali še povečati kakovost, varnost in stroškovno učinkovitost poslovanja.
Krekova banka je v letošnjem prvem polletju obseg poslovanja nominalno povečala za 6 odstotkov oziroma za 4 milijarde tolarjev, bilančna vsota pa je znašala konec junija 70,3 milijarde tolarjev.
Kar 81 odstotkov sredstev banke predstavljajo vloge nebančnega sektorja, ki so se v prvem polletju povečale za 6 odstotkov, med temi vlogami pa se je najbolj povečalo varčevanje prebivalstva, ki je v primerjavi s koncem lanskega leta večje za 14 odstotkov.
Pretežni del zbranih sredstev je banka naložila v kredite, saj ti predstavljajo 73 odstotkov vseh naložb, aktivno pa je sodelovala pri izdajanju poroštev, saj je skupen obseg le-teh konec lanskega leta presegel 10 milijard tolarjev.
Nenehno se povečuje tudi plačilni promet s tujino, ki je dosegel v prvem polletju 23,8 milijarde tolarjev, trendi zadnjih mesecev pa kažejo, da bo načrtovanih 52 milijonov tolarjev plačilnega prometa s tujino tudi realiziranih.
Krekova banka je ustvarila v letošnjem prvem polletju 272 milijonov tolarjev dobička, gibanja zadnjih mesecev pa kažejo, da bo banka dober poslovni rezultat zabeležila tudi ob koncu poslovnega leta.
L. K.i
Vlada na dopisni seji o denarju za sanacijo posledic lanske suše
Za četrto akontacijo 1,6 milijarde tolarjev
Do konca leta naj bi zagotovili s prerazporeditvijo sredstev prizadetim še 1,8 milijarde tolarjev
slovenskem kmetijstvu se je v zadnjem času nakopičilo toliko težav, da ne preseneča, če je vlada na dopisni seji prejšnji teden največ pozornosti namenila prav tej problematiki. Lanskoletna suša je vzela kmetijcem dobršen del pridelka in dohodka, zato je državni zbor pred letom sprejel intervencijski zakon, po katerem bi morala vlada za delno sanacijo posledic suše zagotoviti 8 milijard tolarjev.
Del obveznosti v višini 3 milijarde tolarjev so prizadetim izplačali lani, 1,6 milijarde so zagotovili v prvi polovici letošnjega leta, preostalih 3,4 milijarde tolarjev pa je ostalo vprašljivih.
Prizadete so še posebej vznemirile izjave ministra za okolje Janeza Kopača, ki je v televizijskem nastopu povedal, da vseh sredstev prizadeti verjetno ne bodo dobili.
Neizvajanje zakona, ki si ga je privoščila vlada, ni vznemirilo le prizadetih, pač pa je opozorila na obveznost izpolnjevanja zakonskih obveznosti tudi pravna stroka.
Vlada je zato namenila pred tednom iz neangažiranih sredstev proračunske rezerve za sanacijo posledic lanske suše 1,6 milijarde tolarjev, sredstva pa naj bi dobili prizadeti kar najhitreje.
Vlada je državni komisiji za sanacije naložila, da pri pripravi predloga programa četrte akontativne delitve sredstev pomoči prednostno upošteva občine, ki jih je na podlagi meteoroloških podatkov najbolj prizadela suša tudi v letošnjem letu. Po besedah predsednika vlade Janeza Drnovška bo vlada še letos izplačala tudi preostali znesek 1,4 milijarde tolarjev, sredstva za to pa naj bi zagotovili s prerazporeditvijo v proračunu.
Državni komisiji za sanacije je vlada tudi naložila, da določi. nosilce postopkov, način ocenjevanja in verifikacije škode po letošnji suši, končno poročilo o tej škodi pa mora posredovati najpozneje do 30. oktobra letos.
Na osnovi teh podatkov bodo tekle nadaljnje aktivnosti za blažitev posledic letošnje suše.
Ludvik Kovač I
ELTI G. Radgona izpolnil Berlusconijevo naročilo v vrednosti 10 mio DEM
Za nas obstaja le
svetovni trg!«
94 zaposlenih v Eltiju izdeluje oddajnike, pretvornike in konektorje za 30 držav sveta, njihov cilj do konca leta 2002 pa je priti v 50 držav
I LTI je pred kratkim končal posel in dobavil še zadnje na-I ročene stvari za največjo medijsko mrežo na svetu I GRUPPO MEDIASET, katere lastnik je predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi. Elti je naredil zanj prek dobavitelja DMT skupno 1600 enot (oddajnikov in pretvornikov), ki bodo omogočili vzpostavitev močne mreže po vsej Italiji - Berlusconi se namreč izogiba satelitom in preveliki odvisnosti. To je bil do sedaj največji posel Eltija v vrednosti 10 milijonov mark in težko je pričakovati, da bi še kdaj dobili takšnega.
Trženje nadvse pomembno
Elti dobiva večino poslov prek mednarodnih razpisov, zato je kakovostno trženje za to gornje-radgonsko podjetje (eno od naslednic Elrada) nadvse pomembno, saj je redno zaposlenih že 94 ljudi. Pet zaposlenih z visoko in višjo izobrazbo dela pri trženju, trije pa še kot »podpora« trženju, ker pripravljajo kataloge in tehnično dokumentacijo, Že znani kupci jih kar povabijo, naj se prijavijo na razpise, preostali pa jih spoznajo v specializiranih strokovnih revijah; za oglaševanje v njih namenijo letno okrog 35 tisoč mark. »Nihče več ne sprašuje za kakovost, ker je to v tem poslu samoumevno; zdaj naročnike zanima predvsem, v kakšnem času in za koliko si nekaj sposoben narediti,« pravi direktor Jože Caf. V svetu deluje okrog sedemdeset tovrstnih firm, vendar je resnih konkurentov, ki se prijavljajo na razpise za mednarodne posle, vredne več kot milijon
mark, le okrog enajst. Elti se sedaj prijavlja na razpise v tridesetih državah, kot cilj pa so si zadali, da bi do konca leta 2002 prodrli v petdeset držav in postali eni od desetih najboljših na svetu.
Vlaganje v razvoj
Zadnji dve leti so vložili veliko denarja v posodabljanje proizvodne in merilne opreme, konkretno v CNC - računalniško krmiljene stroje za izdelavo konek-torjev in nalaganje elektronskih komponent. Vrednost te naložbe je 2,3 milijona mark.
Več kot milijon mark pa so vložili v zadnjih treh letih tudi v razvoj oddajnikov in pretvornikov za digitalno televizijo. 1999. leta so že dobavljali za angleški BBC, ta čas pa so že opravili A-teste za nemški Telecom, tako da kmalu pričakujejo tudi prva naročila za zahodno Evropo. »Čuti pa se nekakšen investicijski vakuum,« pravi g. Caf, »kajti sprejemnik je za navadnega potrošnika še vedno predrag. Sedanja cena je okrog 400 mark,
Slovenski govedorejci ne sodelujejo na sejmu v Gornji Radgoni
Z bojkotom opozorili na probleme
Protestu so se pridružili tudi rejci drobnice in prašičereje!
I elekcijsko delo v govedoreji ima v Sloveniji stoletno I tradicijo, zato imamo evropsko in svetovno primerljive I živali, so v izjavi za javnost zapisali v vodstvu Zveze govedorejcev Slovenije. Tako kot drugod v svetu, tako je tudi pri nas država finančno podpirala selekcijsko delo, v proračunu za leto 2001 pa za najpomembnejši del tega programa sredstev niso namenili. Slovenski govedorejci so več mesecev vlado in pristojno ministrstvo opozarjali na problem, vendar so naleteli na gluha ušesa.
Zaradi pomanjkanja sredstev selekcijski program ni tekel po načrtih, ker je selekcija dolgoročno delo, pa bi imela njena prekinitev, čeprav le za krajši čas, dolgoročne neugodne posledice. V preteklosti je bilo v proračunu za selekcijsko delo namenjeno letno okoli 250 milijonov tolarjev, a ker letos te proračunske postavke niso načrtovali, se selekcijski centri srečujejo s težavami.
Upravni odbor Zveze govedorejcev Slovenije je od ministrstva za kmetijstvo zahteval, da do 20. avgusta najde ustrezne rešitve, sicer slovenski govedorejci svojih živali ne bodo razstavili na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. 20. avgust je bil namreč skrajni rok, ko bi rejci še lahko organizirali kakovostno razstavo goveje živine. Ta rok so pozneje še
podaljšali za dva ali tri dni, ker pa odziva ni bilo, je upravni odbor Zveze govedorejcev dokončno odločil, da rejci s svojo živino na razstavi ne bodo sodelovali.
Odločitev ni bila enostavna, pravijo govedorejci, ki se zavedajo, da bodo posledice takšne odločitve tudi sami občutili, vendar zatrjujejo, da je to najbolj dostojanstven način protesta, saj z bojkotom sejma nikogar ne ovirajo. Motijo jih kritike tistih, ki bojkot obsojajo in se čutijo s tem manj vredne državljane. Nikogar ne moti, če stavkajo zdravniki, učitelji ali drugi stanovi, le kmečki protesti, s katerimi želijo opozoriti na najbolj žgoče probleme, so problematični.
Rejci cenijo napore kmetijskega ministrstva in ministra, ki sta uspela, da je vlada prejšnji teden zagotovila sredstva za selekcijo v govedoreji, vendar je bil
pasti pa mora vsaj na 300 ali 250 mark. Ko bodo v množični porabi, bo to omogočilo inštaliranje 4-krat več kanalov kot sedaj. Skandinavske države imajo že v celoti digitalno televizijo. Pri tem pa se pojavlja še en problem: pomanjkanje kakovostnih televizijskih programov.«
takrat čas za pripravo kakovostne razstave že prekratek, zato se opravičujejo tako organizatorjem kot tudi obiskovalcem sejma, ki tokrat nimajo priložnosti videti rezultatov njihovega dela.
Protestu govedorejcev so se pridružili tudi rejci drobnice, ki
Imgrad Ljutomer
Daljinski nadzor oddajnikov
Tehnični razvoj je vsekakor prehitel razvoj vsebine, ki jo predvajajo novi mediji. Vlaganje v razvoj se Eltiju že obrestuje.V začetku leta 2000 so ustanovili pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo RAZVOJNO ENOTO ELTI, v kateri sodeluje šestnajst inženirjev in strokovnjakov z raznih inštitucij ter obeh univerz. Elti napoveduje še eno tehnično novost, ki jo bodo predstavili septembra na velikem sejmu v Amsterdamu: sistem za daljinski nadzor in meritve oddajnikov. V prihodnje bo mogoče iz enega centra nadzorovati vse oddajnike in ugotoviti, kakšna napaka se je pojavila, to pa bo omogočilo hitrejše odpravljanje napak.
Poslovanje z »jugotrgom« je že preteklost. V Bosni so še dobili posel za obnavljanje porušenih objektov, v Srbiji in na Kosovu pa ne morejo več priti do naročil pa tudi za poslovanje z Makedonijo slovenska država več ne daje garancij, ampak celotno tveganje prepušča podjetju.
BERNARDAB. PEČEK!
Antenski sistemi oziroma mediji so v novodobnih vojnah vedno prva tarča napadov. Tako je bilo in je na Balkanu, tako je v Izraelu in Palestini. Porušeni objekt na posnetku je pred davnimi leti dobavil stari Elrad, vendar Elti ne more dobiti obnovitvenega posla (čeprav bi domačini to hoteli), ker zahodne države po novem »donirajo« z opremo in ne več z denarjem.
se srečujejo s podobnimi težavami, prašičerejci, ki prav tako ne sodelujejo na sejmu, ter seveda tudi nekatere strokovne službe in Kmetijsko-gozdarska zbornica. Zakon o ukrepih v živinoreji namreč jasno določa naloge, ki jih je treba izvajati, in tudi vire sredstev za te namene, vlada pa bi ga morala spoštovati, pravijo govedorefel tudvlkKovač,
Spreminjanje lastništva se že dogaja
Tričlanski nadzorni svet družbe Imgrad iz Ljutomera, ki mu predseduje Janko Siranko, ki zastopa kapitalsko in odškodninsko družbo, člana pa sta s strani KBM Infond Ernest Ebenšpanger in zaposlenih Franc Niderl, bo na ponedeljkovi seji obravnaval kar nekaj pomembnih tem.
Zaradi namigov v javnosti, da se podjetju slabo piše, bodo podrobno analizirali podatke o polletnem poslovanju in za javnost tudi pripravili verodostojno informacijo, direktor družbe Dušan Magdič pa bo nadzornikom poročal še o spreminjanju lastništva v družbi. Povezano z določenimi poslovnimi odločitvami se je KBM Infond odločila za povečan lastniški delež v podjetju in delnice odkupovala tudi od zaposlenih, to pa je za podjetje, ki zaposluje okoli 130 delavcev, že junija lani napovedoval njegov direktor. Na seji bo podano tudi poročilo o poteku skupščine družbe, pogovarjali pa se bodo še o preselitvi delavnic na lokacijo zunaj mesta, možnosti prodaje zem-
Ijišča v mestu ter o potrebnih vlaganjih.
M. H. ■
VESTNIK 30. avgust 2001
GOSPODARSTVO
7
Primorje in SCT zapirata gradbišče na avtocesti?
(Samo) za prekmursko avtocesto zmanjkuje denarja?
Ali DARS ne misli resno z gradnjo avtoceste od Beltinec do Vučje vasi ali pa gre res za svojevrstno izsiljevanje gradbincev - Oboji predlagajo, naj vprašamo politike, kaj so objavili v 66. številki Uradnega lista
onec minulega tedna se je po Pomurju razširila vest, da gradbeni podjetji SCT in Primorje zmanjšujeta število zaposlenih in strojev na gradbišču avtoceste od Beltinec do Vučje vasi. »Mi za zalogo ne bomo delali; sredstev je manj, kot je bilo najprej povedano, gradbišče bo živelo, vendar le v takem obsegu, da podjetju ne bo povzročalo stroškov,« je izjava enega od gradbenikov. Tako predstavniki Darsa kot pomurski poslanec in predsednik odbora za infrastrukturo pri Državnem zboru Andrej Gerenčer trdijo, da gre za izsiljevanje gradbincev, ker se pač ne morejo sprijazniti z zmanjšanim obsegom del in počasnejšo gradnjo.
»Dihalo se bo! <
Gradbišča ne bodo povsem zaprli, so zagotovili tako na SCT-ju kot v Primorju. Toliko bodo še delali, da se bo dihalo, to pa z drugimi besedami pomeni, da bodo delali le toliko, da bodo ljudje videli, da se nekaj dela! Do takšne odločitve jih je napeljal dopis, ki so ga prejeli minuli teden in v katerem je zapisano, da naj delajo v skladu z razpoložljivimi sredstvi in da naj ne izvajajo tistih del, ki za dvopasovnico niso nujna. Kajti najprej se bo končala le dvopasovnica, čeprav je odkupljeno zemljišče in spodnji ustroj že pripravljen za štiripasovnico. Zadnje čase se take zadeve dogajajo kar pogosto, trdijo sogovorniki z SCT-ja (ki pa nočejo biti imenovani): začne se s polno paro, potem se vse blokira, češ da ni sredstev, proti koncu leta pa naj bi spet na hitro porabili milijarde. Tudi sogovornik iz podjetja Primorje noče, da zapišemo njegovo ime, pravi pa, da bodo tudi oni delali le s polovičnim tempom, saj za naprej nimajo zagotovljenega denarja: »Mogoče bomo celo delali za zalogo, vendar je stvar odločitev na najvišji ravni, če bodo kreditirali DARS ali ne.« Tako torej gradbinci, ki tudi ne skrivajo, da bodo v primeru ma-
njšega obsega dela najprej ostali brez dela vsi zunanji podizvajalci in zasebniki.
»Izvajalci lobirajo in izsiljujejo«
Pri Darsu pa trdijo drugače. Menijo, da gradbinci izsiljujejo in da prav dobro vedo, kaj piše v
Danes seja nadzornega sveta delniške družbe Mlekopromet
Direktor v odstopu
1. majem letos v Mlekoprometu postavile prokurista.
Poslovanje Mlekoprometa v letošnjem prvem polletju je osrednja točka dnevnega reda dana-
Dosedanji direktor družbe Ludvik Bratuša na nadzorni svet naslovil odstopno izjavo
Razdrobljenost slovenskega mlekarništva tej dejavnosti ne zagotavlja razvoja, zato je povezovanje mlekarn nuia Aktivnosti o povezovanju tečejo ze nekaj časa, • Ji- ’	•. r n.hlianske mlekarne, ki so pod svoje
najdlje pa so pri tem Ljubljanske
okrilje že vzele nekatere večje slovens	Pomurske
ber slovenskega	me-
li sadov..
Tudi pogovori o povezovanju Pomurskih mlekarn in ljutomerskega Mlekoprometa so bili neuspešni, da bi zaokrožili mlekarsko proizvodnjo v tem delu Slovenije, zato so se soboški mlekarji odločili za nakup lastniškega deleža v Mlekoprometu, kjer ------—n i„„; ix.cf.ni večinski la
stniki. Mlekopromet je uspešna živilskopredelovalna služba, kjje registrirana tudi kot izvozni obrat in dobršen del svoje proizvodnje izvozi, saj so si kakovostni ljutomerski siri uspešno utrli pot na najzahtevnejša evropska in svetovna tržišča.
Čeprav imajo soboški in Ijuto-
pogodbi in v letnem planu. V dopisu, ki so ga prejeli (in ki ga novinarji ne moremo videti!), piše le to, kar je že objavljeno v Uradnem listu in letnem planu: obseg del morajo prilagoditi višini sredstev, ki so na voljo.
Teh pa je manj, kot so načrtovali - zagotovljenih je le 47 odstotkov načrtovanih finančnih sredstev. Nihče pa ne more trditi, da se avtocesta v severovzhodni Sloveniji ne bo gradila, saj je načrtovano, da se bo leta 2002 predalo prometu zahodni krak obvozne ceste pri M. Soboti in prvo etapo AC Beltinci-Murska Sobota kot dvopasovnico, ki pa bo kasneje dokončana v štiripasovnico. Tudi most čez Muro se pripravlja za promet po štirih voznih
Gradbinci trdijo, da nimajo nobenih zagotovil, da bo prihodnje leto za prekmursko avtocesto dovolj denarja in dovolj dela za vso mehanizacijo.
merski mlekarji različne proizvodne programe, ki si niso konkurenčni, se pa na trgu lahko odlično dopolnjujejo, obe mlekarni nista našli dogovora o uspešnem sodelovanju in skupnem nastopu na trgu. Da bi okrepili sodelovanje, so Pomurske mlekarne s
pasovih, le da bo najprej predan prometu kot dvopasovnica.
Vse bo menda realizirano tako, kot je dogovorjeno, le da se spremeni dinamika gradnje, to pa očitno, po mnenju predstavnika Darsa, ne ustreza gradbincem, ki bi radi v čim krajšem času naredili čim več, nato pa premaknili stroje in mehanizacijo na druga gradbišča. Oni že ne bodo kreditirali Darsa, prej nasprotno ...
Gerenčer ne ve, kaj piše v Uradnem listu?
Pomurski poslanec in predsednik Odbora za infrastrukturo
pri Državnem zboru Andrej Gerenčer je bil ob našem klicu nemalo presenečen in izjave gra-
bincev so ga kar močno razhudile, češ da mu bo počasi dovolj teh »zidarjev« in izsiljevanja, nenehnih podražitev na gradbišču. Most in vse drugo bo štiripasovnica in ni šans, da bi bilo kaj drugače. Obstajajo pogodbe in po njih morajo delati, je odgovoril ob našem prvem klicu in obljubil, da se bo pozanimal, kaj je res.
In kaj v resnici piše v Uradnem listu št. 66 z dne 9- 8.2001 v objavljenem Odloku o letnem planu razvoja in vzdrževanja avtocest za leto 2001? Drugi odstavek pod točko 6.3 o gradnji odseka Vučja vas - Beltinci je jasen: Gradi se prvo fazo avtocestnega odseka (dvopasovna cesta).
BERNARDA B. PEČEK ■
šnje seje nadzornega sveta družbe, na kateri bo tekla beseda tudi o pripravah na skupščino. Kot kaže, pa bodo dnevni red današnje seje razširili, saj je naslovil direktor družbe Mlekopromet Ludvik Bratuša na predsednika nadzornega sveta Alojza Smodiša odstopno izjavo. V njej je zapisal, da z 31. avgustom odstopa s funkcije direktorja družbe in predlaga nadzorne-
mu svetu, da ga razporedi na ustrezno delovno mesto. Če bo nadzorni svet Bratuševo odstopno izjavo sprejel, bo vodenje Mlekoprometa začasno prevzel sedanji prokurist Ernest Škraban.
Ludvik Kovač ■
Phare - Partnership projekt Izboljšanje inovativnosti v Pomurju
Pomurje ne ve, kam z denarjem
irektor OGZ za Pomurje Franc Pucko je na sklepni delavnici z naslovom Kako pospešiti gospodarsko dinamiko v Pomurju v okviru projektka Phare Partnership razmišljal, da bi morali državi izstaviti račun za tisto obdobje, ko je bila regija opredeljena kot žitnica Slovenije in se je zaradi nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov kapital prelival. Mateja Mešl, državna sekretarka v gospodarskem ministrstvu, je ob kavi na to pripombo odgovorila nekako tako: račun lahko izstavijo, toda kam bodo plačilo sploh lahko vložili? S tem je zadela v jedro razvojnega capljanja naše regije, saj ni pravih programov in ne ljudi z znanjem, ki bi znali iz enega tolarja narediti dva. Ko so namreč na ministrstvu pregledovali, kako so bila doslej razdeljena državna sredstva za pisanje razvojnih programov, so ugotovili, da je bilo za Pomurje ali v imenu pomurskega razvoja potrošenega največ denarja, toda ni videti, da bi bilo zato kaj drugače. Denar je poniknil, zgodba pa ostaja na svojem začetku.
In vendar je Mateja Mešl s svojim nastopom spet popestrila in država je spet podprla projekt z naslovom Izboljšanje inovativnosti v Pomurju, ki so ga pripravili Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane, Fraunhofer Institute for Systemes and Innovation Research iz Nemčije ter Regionalna razvojna agencija Mura. V čem je to, kar se je prejšnji teden dogajalo v murskosoboškem hotelu Diana, pomembnejše in drugačno od številnih delavnic, kjer so na več načinov mlatili prazno slamo?
»Popolnoma se strinjam z vami, da je podobnih delavnic po Sloveniji ogromno in tudi sama jih sledim zadnjih deset let, vendar se mi zdi ta delavnica zelo pomembna zaradi tega, ker se čakanje na državno pomoč premika v smer, ko je treba krepiti moč regije ob razvojni politiki države. Le tako se bo lahko nekaj premaknilo,« se je na pripombo odzvala mag. Mateja Mešl.
Strokovnjaki, tudi predavatelj in mentor projekta dr. Walter Giin-ter, so slušateljem delavnice ponovili tisto, kar nam govorijo vsi: Irska je uspela, je zgledni primer hitrega in uspešnega prestrukturiranja. Toda njena učinkovitost je temeljila na tem, da so dobljena sredstva znali tudi zelo učinkovito porabiti, in ne, ker so jih znali pridobiti. V Pomurju pa, četudi nam denar nasujejo s košaro, ni ljudi, ki bi ga znali potrošiti na pravi način, nam lahko očitajo z državnega vrha. »Če ta regija ne bo usposobila kritične mase inovativnih, mladih kadrov, ki so sposobni razvojna sredstva pravilno naložiti, potem tudi zadnji projekt ne bo prinesel rezultatov,« je prepričana Mešlova.
Da smo tu, kjer smo, pa gre pripisati kmečki logiki in temu, da vsak obdeluje le svoj vrt. Pa nam o svoji omejenosti niti ni nerodno govoriti. Na OGZ za Pomurje se je namreč po navedbah Franca Pucka oglasilo kar sedemnajst potencialnih investitorjev, vendar jim v Pomurju niso našli primernih proizvodnih prostorov. Kritičen je bil do občin, ki nimajo urejenih industrijskih ali poslovnih con. Štefan Cigan z murskosoboške občine, ki je zbranim predstavljal omejitve lokalne skupnosti pri pospeševanju gospodarskega razvoja, pa je o Puckovi izjavi dejal, da mu je žal, da je za teh deset in več investitorjev izvedel šele na tej okrogli mizi.
»V Pomurju pač manjka želje po sodelovanju. Kmečko razmišljanje, to je moj vrt, moj zemlja, je še vedno zelo močno, pa ne samo v tej regiji. Podobno je tudi v Beli Krajini in še marsikje po Evropi... Mislim, da je potrebna kadrovska osvežitev, krivico pa bi delali, če bi rekli, da so vsi, ki so na položajih, popolnoma nesposobni,« je o tem, kakšni smo, razmišljal Damjan Kavaš iz lER-a in eden glavnih piscev regionalnega zakona itj strategije skladnejšega razvoja regij v državi, sedaj pa tudi projekta Kako izboljšati inovativnost v Pomurju. Direktor OGZ za Pomurje Franc Pucko je to, da na občini o tolikšnem številu potencialnih vlagateljev še slišali niso, novinarjem pojasnil z besedami, da mu je tajnica župana murskosoboške občine vsaj trikrat obljubila, da ga bo ta pripravljen poslušati, toda do srečanja še vedno ni prišlo. Investitorjem pa se mudi. Tako kot hitro pridejo, tako še hitreje odidejo tja, kjer jim imajo kaj ponuditi. In že danes, ne šele jutri. m M ■
McDonaldsa še vedno ni
Central pa sameva
irektor McDonald’sa v Sloveniji Dejan Turk je za Vestnik izjavil, da naj bi prišlo do konca tega tedna do primopredaje objekta Central, ki ga je družba Pompe, d. o. o., po pogodbi pripravljala za vselitev restavracije McDonalda in kamor je tudi že postavila del svoje opreme.
Do takrat naj bi lastnik stavbe, to pa je družba Pompe, uredil vsa pravna vprašanja, ki so zadrževala predajo in začetek poslovanja. Če se to ne bo zgodilo ta teden, bodo dali partnerju, ki so ga sicer šteli za zelo resnega, še en rok, potem pa, če do primopredaje še vedno ne bo prišlo, bodo po poldrugem letu čakanja predpogodbo prekinili.
Turk je zagotovil, da četudi se bo uresničil ta najbolj črni scenarij, bo McDonald’s v Murski Soboti restavracijo nekje vendarle odprl, ker je to še edino večje mestno središče, kjer s svojo ponudbo niso navzoči. Murska Sobota namreč ostaja v njihovem načrtu širitve restavracij. In zakaj vztrajajo prav pri Centralu? Ko so izbirali primerno lokacijo, kamor bi postavili svoj napis, so dobili za polno mapo ponudb, toda po tržni raziskavi, ki so jo opravili, bi bil prostor v stavbi Central, najboljši. Tako se, razen s Pompetom, d. o. o., z drugimi ponudniki o poslu niso pogovarjali. Morda pa se bodo spet. M. H. ■
8
IZBRANO
30. avgust 2001 KSHK
28. avgust - dan Slovencev na Madžarskem
Dva dni spet v domačem Porabju
@onec lanskega leta so se na skupni seji predsedstev obeh osrednjih narodnostnih organizacij, Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske manjšinske samouprave, člani odločili, da izberejo 28. avgust, rojstni dan etnologa, jezikoslovca, »zvestega sina dveh narodov« Avgusta Pavla, za dan Slovencev na Madžarskem. In v počastitev tega dne so pripravili v Porabju dvodnevno srečanje.
Približno 150 Slovencev, večina jih je prišla iz Budimpešte, Som-botela, Mosonmagyarovarja in drugih madžarskih krajev pa iz Slovenije ter Nemčije, eden tudi iz Jugoslavije, se je zadnji konec tedna zbralo na prvem srečanju porabskih Slovencev, ki so bili rojeni v deželi ob Rabi, a jih je življenje odpeljalo stran od rodnega kraja.
Prvi del dvodnevnega srečanja, ki se ga je udeležila tudi državna sekretarka za Slovence v zamejstvu in po svetu Magdalena Tovornik, je potekal v Slovenskem kulturno-informativnem centru v Monoštru. Pod naslovom Naše Porabje je potekal dialog o sedanjosti in prihodnosti. v okviru katerega so svoje delo predstavile tudi narodnostne organizacije, institucije in društva. Veliko besed je bilo izrečenih o tem, da je treba ohraniti slovenstvo v Porabju, in na to je rojake spomnila tudi Magdalena Tovornik. Opozorila jih je, da je treba izkoristiti tudi različne možnosti, ki jih daje matična domovina. Tako se porabski Slovenci še vedno premalo poslužujejo različnih oblik
Udeležence srečanja je pozdravila tudi državna sekretarka Magdalena Tovornik.
izobraževanja, kot je recimo poletna šola slovenskega jezika.
Sobotno popoldne so preživeli udeleženci v hladu gozdov ob tromeji. Bilo je ganljivo in prisrčno, saj si je večina šele zdaj lahko ogledala točko, kjer se združujejo meje treh držav: Slovenije, Madžarske in Avstrije. Zvečer je bilo veselo v Slovenski vesi, kjer so se mnogi zavrteli ob glasbi Slovenskogoriškega kvinteta.
V rodno Porabje so prišli tudi bratje (od leve): Vendel, Feri in Gusti Trplan. Prva dva iz Budimpešte, Gusti iz Ljubljane.
Nedelja se je začela z dvojezično mašo v monoštrski cerkvi, nadaljevala pa S kulturnim programom v bližnji gledališki dvorani. Predstavili so se: gornjeseniška folklorna skupina, ljudske pevke iz Šte-vanovec in Monoštra, lutkovna skupina osnovne šole Gornji Senik in Laci Korpič z ženskim kvartetom. Po kosilu sta sledila slovo in obljuba: naslednje leto se spet vidimo.
Silva Edry ■
Geza Erniša častni občan občine M. Toplice
M
oravskotopliški občinski svet je potrdil nagrajence občinskih priznanj ob bližajočem se občinskem prazniku. Častni občan bo postal magister Geza Erniša, škof
(prej senior) evangeličanske cerkve v Sloveniji, priznanja pa bosta dobila Ludvik Sočič, donedavni predsednik KS Noršinci, in Prostovoljno gasilsko društvo Martjanci. Veliko zahvalno listino bo prejel kmetijski inženir Jožef Nemeš izTešanovec za dolgoletno delo na področju kmetijstva, nagrado občine v višini 110 tisoč tolarjev pa kmetovalec Franc Molnar iz Sela. Mirku Joviševiču iz Prosenjakovce bodo podelili posebno priznanje za njegov odnos v vojni za samostojnost Slovenije.
T. K. ■
Zupan Franc Cipot zaprepaščen nad zadnjimi dogodki
»Jajce je lahko smrtno
nevarno, če se obrne v
pravi kot«
V ozadju problema čistilna naprava in nova občina Bogojina
a zadnji seji občinskega sveta moravskotopliške občine je vsaj na začetku kazalo, da so odnosi med nekaterimi svetniki oz. med njimi in županom na najnižji ravni doslej. In res se je na njegovem in na obrazu Milana Varge in Bojana Berdena videlo, da so vidno pretreseni nad dogodki, ki so se zgodili minuli petek in soboto. Le-tem so tudi posvetili takoj na začetku izredno točko, kjer je bil dostavljen dopis (sicer nepodpisan in brez vsakršnega pečata), ki analizira dogajanje in ki obsoja vandalizem, fizična nasilja in napade na župana in svetnike.
Toda gremo po vrsti: v petek, 24. avgusta, je bil sklican sestanek podpisnikov pogodb za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Bogojini. Na sestanek so bili vabljeni le podpisniki pogodb in svetniki iz krajevne skupnosti Bogojina z namenom, da se sprejme odgovor na sprejet sklep občinskega sveta glede dileme, ali skupna ali samostojna čistilna naprava. Ker o tem, kaj se je dogajalo v dvorani, vladajo različna mnenja (nihče od novinarjev ni bil povabljen, op. a.), poglejmo, kako je to opisal omenjeni občinski dopis:»... Čeprav na sestanek niso bili vabljeni, so smatrali nekateri svetniki, ki ne spadajo v KS Bogojina, da je njihova navzočnost nujna, zato so se seje udeležili, ob tem pa že ves dan pripravljali teren v Bogojini za, po pričanju posameznikov iz Bogojine, obračun z županom, svetnikom Berdenom in vsemi tistimi, ki se jim zdijo morebitna ovira do njihovega velikega cilja. Na sestanku, ki ga je poskušal s svojevrstnimi razpravami v prej načrtovan in predviden tok dogajanj spraviti svetnik Benkovič, se to ni zgodilo, saj je velika večina navzočih poenotila stališča, nezadovoljneži pa so takoj zapustili sestanek brez vsakršnega lastnega opredeljevanja. Po tem pa so prišli na spored pripravljeni ,fizikal-ci’ iz Filovec, ki jih je vodil Kul-čar, ki sicer v Filovcih opravlja pomembne funkcije v krajevni skupnosti in je, kot se je pokazalo, zelo uporaben tudi za te stvari - najbolj žalostno pri tem pa je, da je v skupino privabil mlade, ki jim na ta način vede ali nevede zapira vrata za naprej. Metanje jajc in kamenja na ljudi in njihovo lastnino (avtomobile) je dejanje, ki pomeni napad na človeka z namenom, da se ga poškoduje.«
Poglejmo sedaj, kako je na torkovi seji dogodke opisal župan: »Pred sestankom v Bogojini me je celo klical eden od starejših vaščanov in me opozoril, da ne hodim tja, ker me čaka ,vroč sprejem’. Nisem mu verjel in sem mu celo dejal, da verjetno želimo biti bolj civilizirani kot Balkan. Ko sem po sestanku govoril s poveljnikom gasilske zveze, vidim, kako v njega prileti jajce. Se pravi, da je priletelo tik mimo moje glave. In jajce lahko resno poškoduje človeka. Lahko je smrtno nevarno, če se obrne v pravi kot. Ko sem se obrnil, zagledam Kulčarja s skupino mladih (to naj bi bili nekateri člani filovskega nogometnega kluba), ki so proti meni metali jajca. Bil sem zaprepaščen. Najpametneje, kar sem lahko storil, je bilo, da sem se usedel v avto in se odpeljal, ker se mi je zdelo njihovo dejanje prenizkotno. Čeprav sem imel naslednji dan na obisku dele-
gacijo programa Phare in bi moral iti tudi v Filovce, po takšnih dogodkih tja nisem več mogel.« Poleg županovega avta so jajca zadela tudi poleg parkiran avto svetnika Alojza Glavača, ki je bil tudi na sestanku, a je na seji protestiral proti insinuacijam, da bi bil on eden tistih, ki so pripravljali obračun z županom. Tudi Andrej Benkovič je zavrnil obtožbe, da naj bi sam insciniral tok dogodkov, saj se je ta dan komaj vrnil iz Ljubljane. Povedal je, da je bil sestanek brez vsakršnih ustreznih okvirov in da so bili v dvorani nekateri, ki sploh niso vedeli, za kaj glasujejo, drugi pa so spet dvigovali obe roki: Župan naj bi njegove pripombe kar ignoriral, zaradi tega, ker naj bi se Milan Šadl do njega žaljivo obnašal, pa je svetovalcu župana na seji izročil tožbo.
Tomo Koles ■
Prejeli smo
Molitev nevernikova
Po Viktorju L, F. T., A. Domini 2001
i, ki nismo imeli sreče in se nam zato ni uspelo prepričati o Tebi in Tvojih dobrih delih, smo tudi ljudje. Tako rekoč otroci božji. Preden prispemo v kraljestvo Tvoje, bi
morda lahko imeli pravico do malo zemeljskega miru in individualne skepse. Zaradi te skepse bomo, to ti vnaprej obljubljamo, enkrat položili račune pred obličjem Tvojim in pošteno plačali ceno, ki je temu namenjena.
O Milostljivi, očuvaj nas pred terorjem svetosti in sakralne invazije, s katero nas terorizirajo Tvoji militantni uradniki. Očuvaj nas pred govorom sovraštva, ki se širi iz njihovih ust, pa naj gre za »Svetek ali petek«, rojstvo ali pokop ali fasado gasilskega doma ali nakup orodnega vozila ali odprtje trgovine z mešanim blagom ali... Očuvaj nas besed tvojih tuzemnih apostolov, ki so bojda povedane v imenu Tvojem in ki nas dosegajo tudi takrat, ko mi tega nočemo. Nočemo poslušati njihovih tirad o ljubezni med cerkvijo in državo, nacijo in vero, bogom in batino, angeli in žan-darji. O milostljivi, očuvaj nas pred obredi, v katerih Tvoja pastirska bratovščina pretvarja Tvojo cerkev v politično partijo.
Gospod, spomni se nas, nevernih - ateistov, ker smo tudi mi Tvoje delo. Usmili se nas in nas obvaruj pred tiradami ljubljanskega nadškofa & metropolita F. R., ki nas primerja z dresiranimi nemškimi ovčarji ali pa nas žali s tem, da^iamiguje, kako nismo sposobni dostojanstveno pokopati svojih najbližjih, ampak da svoje blagopokojnc po njegovem mečemo v jame, kot da bi jih metali v posode za smeti. Res je, na naših pogrebih ni zmeraj istih tekstov iz Lukovega ali Matejevega evangelija, tudi ni redko kdaj uglašenega petja rutinirano slabih pevcev, tudi ni do konca trivialnega finala rituala, v katerem Tvoj namestnik neprizadeto našteva imena tistih, ki so plačali za maše za mir blagopokojnikov. Natančne vsote seveda, brez DDV-ja. Prevzvišeni, ne zameri, krščanki finale rituala je videti, kot da bi tvoj pastir izstavil ravnokar poravnan račun za pot blagopojnega duše ...
Spomni se, o Prevzvišeni, da je v bilancah svetov-
»Niso me ravno pretepli, kot se govori, sem pa res dobil udarec v glavo, od katerega še danes vidim vse zvezde,« je povedal Bojan Berden, župan Franc Cipot pa je celotno zadevo prijavil policiji.
Udarci tudi za Berdena
Vroče dogajanje pa se je nadaljevalo tudi v soboto v Filovcih, ko so pijani posamezniki napadli svetnika Bojana Berdena iz Bogojine in ga pri tem tudi telesno poškodovali. Berden je zaradi tega moral na pregled v bolnišnico. Sejo je nameraval zapustiti, če se mu ne pojasni, zakaj so ga sploh napadli. Ko mu je Varga odgovoril, da zato, »ker ga Filovčarji obsojajo, ker ne zastopa skupnih stališč«, pa je ostal. Varga se je opravičil županu za celotno dogajanje, a večkrat ponovil, da je povod vsega čistilna naprava, brez katere naj bi sedaj Filovčarji ostali, in da se prebivalci te vasi čutijo izigrane. Dodal je, da je sam dobil že dosti več udarcev in da njegovi družini stalno grozijo, in na koncu pribil: »Kakor koli se boste odločili, Filovčarji tega ne bodo gledali križem rok.« Kljub temu pa je potrdil, da bodo Filovčarji vseeno podpirali nastanek skupne občine Bogojina. Le-ta naj bi bila trn v peti županu, čeprav je sam na seji zatrdil, da »nima nič proti njej in da jo podpira, to, da zasebno misli, da ni prav, da se ti kraji cepijo, pa je njegova pravica.«
nih religij enako toliko mrtvih, enako toliko žrtev kot v aktivah najbolj krvavih svetovnih tiranij. Tvoji zemeljski uradniki - vsa ta dostojanstveniška bratovščina z zlatimi prstani & rožnatimi kapicami - ne pokažejo niti malo skrušenosti, preden pljunejo na mrtve partizane, hkrati pa kličejo na njihovo izenačitev z onimi, ki so s tem, ko so prisegli Hitlerju, izdali svoj narod. Spomni se, celo tvoj hram, imenovan po sv. Urhu, so spremenili v mučilnico ljudi ali, če že hočeš, bratov... Mrtve, ki so v tistih zlih časih tako ali drugače tragično končali svoje življenje in si v vsakem primeru zaslužijo pieteto, se kar naprej uporablja za razpihovanje sovraštva med nami... Usmili se nas, o gospod! Ne dovoli, da nas še naprej delijo, kot da smo še v tistih zlih časih!
Ne dovoli, da Tvoji lažni preroki v Tvojem imenu zase zahtevajo nacionalno bogastvo in si že na zemlji delajo nebeško kraljestvo. In če smo mi proti, ne dovoli, da se med nami nevernimi (odpadniki) in vernimi dela neprehodna meja. Ne dovoli, da se na nas neverne vrže senca prekletstva, ne dovoli, da se zakoni te države ukrojijo po kopitu Tvoje cerkve.
Milostljivi, reši nas skušnjave, da tudi mi »prestopimo«! Ne vodi nas v skušnjavo, da tudi mi hlinimo »pripadnost veri«, in to samo zato, da se rešimo pred krimenom hereze in usode odpadništva. Ne sili nas, da hodimo na svete maše - kot naš premili predsednik države, kot naš premili šef policije, kot naši premili predsedniki strank, kot naši premili poslanci, kot vsi, ki sedijo na svetih mašah in ne vedo, kam z rokami in kaj bi s tem »smešnim« petjem in nerazumljivimi molitvami... In sploh, kako naj bi se obnašali, če pa nam je srce kar naprej tako izdajalsko nedotaknjeno.
O Gospod, ne dovoli, da se tako bedno preobrazimo kot oni, ki so še ne tako dolgo vpili »Hvala bogu, ker sem ateist!«, danes pa se goreče zahvaljujejo, ker so uspeli partijske knjižice zamenjati za estradne molitve in lahko zdaj dalje negujejo isti tip pravover-stva in pokorščine, ki so ga uspešno unovčili v minulih časih.
Usmili se nas, Prevzvišeni. Daj nam majhen predah pred terorjem kolektivne svetosti in sakralne agresije. Milostljivi Gospod, verjemi v iskrenost in čistost našega ateizma. Ko vse seštejemo, si Ti naše edino upanje.
S. Švenda ■
VBHK 30. avgust 2001	IZBRANO
Kaj sva Vestnikova novinarja v podobi namišljenih oseb izvedela od vedeževalk
Ista oseba, različne usode
Pogled v karte razbremeni življenje -ali pa zgolj denarnico?
ogoče ste imeli kdaj kakšen problem, za katerega ste mislili, da se lahko reši samo, če bi vedeli, kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Gotovo. In na kaj ste najprej po-
mislili? Priznajte, da si je že kdaj kdo med vami zaželel, da bi imel prihodnost na dlani, zato je poklical na znamenito telefonsko številko 090 jasnovidko, ki mu je svetovala, kako se rešiti iz dane dileme in nerešljive situacije. Če pa je v vas opazila resnega bolnika, ki ga nenehno obdajajo težave in negativna energija, se vam je tudi ponudila za terapevtsko zdravljenje, katerega rezultat naj bi bil viden že po enem mesecu. Na koncu meseca bi se res začele kazati spremembe, ampak le na vašem telefonskem računu, težavam pa kljub temu ne bi bilo konec.
M
Torej, če se boste res kdaj znašli v takšni situaciji, da bi vas lahko rešil le kakšen klic »v prihodnost«, vam tukaj ponujamo svojo izkušnjo. Nikoli namreč ne smete klicati zaradi svoje usodo dveh ali več jasnovidk, šele takrat se boste namreč zares znašli v hudih težavah.
Izmislili smo si dve namišljeni osebi. Samo je petintridesetletni samski moški, lastnik trgovine z živili, ki trenutno slabo stoji, poleg tega pa ga še pestijo težave s hrbtenico, Ana pa je nesrečna študentka z otrokom, ki jo je zapustil fant, s starši se ne razume prav dobro, ima pa tudi težave z odvečnimi kilogrami. Za vsako namišljeno osebo sva poklicala po dve vedeževalki, tako da sva lahko primerjala, ali bodo eni osebi napovedali enako usodo.
Samo in njegove težave
Kaj je Samu povedala vede-ževalka Minka, ki v svojem oglasu pravi, da naj se obrnemo na njo, če je življenje zašlo s prave poti. Samo jo je poklical in se ji najprej potožil glede svojega poslovnega področja. Doma ima zasebno trgovino z živili, ki trenutno slabo posluje. Ne ve, ali naj trgovino razširi ali pa vse skupaj pusti in se začne ukvarjati z drugim poslom. Minka se je najprej globoko skoncentrirala, nato pa od nekod potegnila naslednjo rešitev. »Kriza, kar se posla tiče, je trenutna, v preteklosti niste imeli težav, kaže pa tudi, da boste imeli od jeseni naprej boljšo sezono. Velja premisliti o tem, da bi trgovino razširili, ker vam v prihodnosti res odlično kaže.« Nato je ugotovila, da je Samo le izgubil voljo, zato mu je ponudila osebno terapijo, ki bo, jasno, stala mnogo več kot telefonski klic. Terapiji se je komaj izognil. To bi ga namreč preveč stalo.
Ker je Minka še vztrajala pri terapiji in pridno nabirala telefonske impulze, je Samo preusmeril vprašanje na ljubezensko področje. Zaupal ji je, da mu je všeč neka Maja, zato ga zanimalo, ali mu Minka lahko pove, ali je on všeč tudi njej. »Vse kaže, da ste tudi vi njej všeč,« pravi Minka, »ker pa je Maja fina ženska, se ji morate približevati počasi«. Šele nato ji je izdal, da je Maja natakarica in da je poročena. 1 a-koj je svetovala, da naj kljub vsemu nekoliko premisli. Ko pa ji je da cp ta nieeova ljube
zen namerava kmalu ločiti od svojega moža, je bilo na Samovem ljubezenskem področju po Minkinem videnju v prihodnost spet vse v redu in že ga je videla v Majinem objemu.
Samo pa še ni končal s težavami. Zanimalo ga je še, kaj bo z njegovo hrbtenico, ki ga boli, odkar je pri prijatelju padel z zidarskega odra. Je v dilemi, ali naj gre na operacijo, ki je nevarna, ali pa naj trpi bolečine. Minka mu je obljubila, da bo s hrbtenico vse v redu in da ni potrebna operacija. Je pa še enkrat naredila reklamo za dodatno terapijo, 'saj naj bi bil Samo obremenjen s preveč stvarmi, zato je nujno, da mu ona nekaj časa stoji ob strani, prek telefona ali osebno, in ga ozdravi težav na vseh treh omenjenih področjih.
Ker Samo še vedno ni bil prepričan, kaj naj stori ob vseh teh težavah, je poklical še eno jasnovidko. Katarina, ki naj bi imela, kot oglašuje sebe v časopisu, prirojeno sposobnost svetovanja v težavah, pa mu je svetovala drugače. Kar se tiče trgovine, o kateri se je potožil tudi njej, mu je svetovala prav obratno. Povedala mu je, naj se začne ukvarjati z drugim poslom in naj pusti trgovino, saj karte kažejo, da tudi, če bi jo razširil, ne bi bilo nič drugače. Ko sta prešla na ljubezensko področje, mu je predlagala, da naj se kar veže z Majo, saj se biki in ribice dobro ujemajo. To mu je povedala, ko ji je Samo že izdal, da je po horoskopu bik.jza Majo pa je povedal, da je riba. Čisto drugače kot prva jasnovidka pa mu je Katarina svetovala tudi pri vprašanju glede operacije hrbtenice. Povedala mu je, da naj kar gre na operacijo, ker bo vse v redu, in da naj ne odlaša, ker bo lahko še slabše. Prav tako kot Minka pa se ni mogla izogniti temu, da ne bi ves čas pogovora ponujala dodatno večtedensko terapijo, ki bi Samu vrnila pozitivno energijo.
Kaj kažejo karte pri Ani?
Ana je najprej poklicala »priznanega mojstra in jasnovidca« Valentina, ki je v svojem oglasu nagovoril vse nesrečne, razočarane in zaprte ter obljubljal, da bo odkril svetlo plat življenja. Oglasil se je dokaj mlad, vendar zaspan ženski glas, čeprav smo pričakovali Valentina. Ano najprej zanima, ali se bo njen nekdanji fant oz. oče njenega sina, ki ju tudi redno obiskuje, vrnil k
nanj ni mogoče zanesti in da se
njima, ali pa bo imela več sreče pri sosedu, ki ji je tudi všeč in se veliko družita. Po dolgem mešanju in razvrščanju kart so le-te pokazale, da je pri Ani še kar precej čustev do prejšnjega fanta, to pa je Ana vedeževalki sama povedala že v začetku, ki je še dodala: »Jaz bi tako rekla, no, da so možnosti, da se fant vrne, ampak bolj majhne. To si morata oba želeti, čustva pri njem so, ampak on gleda na vas bolj kot na mamo svojega otroka kot na kaj drugega.« Skratka, Ana ni izvedela nič kaj takega, česar ji ne bi mogla povedati tudi katera od njenih prijateljic. Kaj pa sosed? Spet novo mešanje kart in že kar ■dolgotrajna tišina, vedeževalka pred tem iz Ane izvleče še nekaj informacij o tem, kako se razume s sosedom (seveda, da bo lažje napovedala »usodo«), in zato sledi temu primerna razlaga: »Aha, tukaj pa so možnosti, ko sem odprla karte, se je takoj pokazalo.« Ana naj se torej bolj posveti sosedu.
Naslednje področje je šola. Ano zanima, ali naj nadaljuje šolanje ali naj sprejme zelo dobro službo v tujini. Sledil je odgovor: »Kolikor vidim, je ta služba zelo dobra, škoda bi bilo izpustiti to priložnost, vendar pa tudi šola dobro kaže, zato bi se morali sami odločiti.« Ker je Ana prav zato poklicala vedeževalko, je vztrajala, da vendarle želi izvedeti, pri čem ji kažejo karte več možnosti, in jasnovidka se odloči za službo, pri tem pa sploh ni ugotovila, da v tem primeru Ana ne more biti s sosedom, saj se mora zaradi službe odseliti v tujino.
Potem je Ano še zanimalo, ali se bo pobotala s starši, in karte so prav tako pokazale, kar je Ana že sama povedala: »Vidim, da ste imeli veliko prepirov in zaradi tega ste zelo žalostni in zelo trpite.« Ker je Ana še razkrila, da je oče glavni krivec, da so pretrgali stike, in da bi sama hotela stvari popraviti, je hitro dobila odgovor; da so možnosti, da se s starši pobota, vendar mora Ana narediti prvi korak, in sicer v enem mesecu. Ano je tudi zanimalo, ali bo uspela izgubiti čezmerno težo, in vedeževalka ji je pojasni
la, da se mora najprej spoprijeti s težavami, ki jih trenutno ima v življenju, in šele nato naj se ukvarja s težo, zato tudi karte niso jasno pokazale, ali bo Ana pri hujšanju uspela.
Ker Ana ni dobila dovolj konkretnih odgovorov, je poklicala drugo vedeževalko, ki bi s pomočjo jasnovidnosti pomagala doseči, razumeti, svetovati, kot je obljubljala v oglasu. Njeno ime je bilo Petra in ob Aninem prvem vprašanju glede fanta in soseda je nekaj časa razmišljala in prišla do ugotovitve, da je prejšnji fant zelo neresen, da se
v dobi odraščanja. Še vedno j
ni prav nič spremenil. Ani je zato svetovala, da začne razmerje s sosedom, ker so ji karte pokazale, da goji več čustev do soseda. Ko pa ji je Ana povedala, da ji je bolj všeč prejšnji fant, se je kar naenkrat začela v kartah kazati ljubezen med Ano in njim, obstajala je celo možnost, da prideta spet skupaj, vendar bo ta fant Ano spet razočaral, prav zato se kaže več čustev pri sosedu. Vedeževanje je nato potekalo o šoli in službi in Petra ji je svetovala, da naj gre v službo, ko pa jo je Ana spomnila, da je služba v tujini in da to pomeni, da ne bo več videla soseda, je Petro zanimalo, ali je prejšnji fant pripravljen iti z Ano v tujino. Ana je potrdila in spet so karte pokazale več sreče s fantom, ki se je menda zadnje čase zelo spremenil in ni več tako neresen. Kar pa se tiče spora s starši, se bodo razmere izboljšale šele okrog novega leta in ne v enem mesecu, kot je to napovedovala prva vedeževalka, vendar Petra iz kart ni mogla zaznati, kdo bo naredil prvi korak. Glede telesne teže je Petra svetovala, naj začne Ana kolesariti in se lotiti kakšne dobre diete, vedeževalka pa je še dodala: »Ne morem vam povedati, ali boste shujšali, ker je vse odvisno od vas.« Skratka, nič kaj velikopotezna ugotovitev, ki pa jo lahko mimogrede pobereš iz kakršne koli revije za ženske.
Nedvomno vam je jasno, v kakšni dilemi bi bila Samo in Ana šele zdaj - ob pogledu »v prihodnost«, ki je največkrat odvisna le od daru govora in domišljije vsakega od vedeževalcev. Res je, da na koncu lahko poveste, da niso bili enaki odgovori, ker sta bili osebi izmišljeni. Toda, če že imajo sposobnost gledanja v prihodnost, kako potem nimajo sposobnosti ugotoviti, da jih nekdo vleče za nos. Verjetno od vedeževalk ne boste izvedeli o svojih težavah nič novega in tudi ne boste deležni enake napovedi usode, to pa nemara pomeni, da posameznikove zgodbe prilagajajo pač trenutnim prebliskom.
D. Tibaot, C. Kosednar I
Anketa
Kaj za boljšo šolo?
ovo šolsko leto je tako rekoč pred vrati. Uradno se bo začelo s 1. septembrom, ker pa bo to sobota, se bo pouk začel šele v ponedeljek. Hura za daljše počitnice! Tako imajo nekoliko več časa na voljo tudi tisti, ki so odgovorni za organizacijo vzgojno-izobraževalne dejavnosti in s tem tudi za ureditev prostorskih razmer, kadrovskih rešitev, šolsko prehrano, prevoze idr. Šola ne more biti ves čas eno in isto, z zacementiranimi vsebinami in oblikami dela, ampak mora kar najhitreje slediti spremembam, ki jih prinaša razvoj. Mi pa smo sicer nekatere posameznike povprašali, kaj bi bilo po njihovem treba storiti za boljšo šolo. Kakšne zamisli, predloge in želje imajo?
ANKA SUHADOLNIK, v. d. ravnateljice OŠ I M. Sobo-
ta: »Mislim, da moramo dati večjo težo šolskemu trikotniku učitelj - učenec - starši, tako da bo med njimi vzpostavljeno večje sodelovanje v prizadevanju za pozitivno samopodobo. Že v preteklosti smo na naši šoli vpeljali izobraževanje tudi za starše in v tem šolskem letu bomo dali poseben poudarek zlasti staršem prvošolcev, da bodo kar najbolje znali voditi svojega otroka je namreč družina prva, ki lahko
največ stori za otroka, šola pa je v tem procesu nadgradnja. V novem šolskem letu bodo stekle tudi priprave za 9-letni program osnovne šole,-to pa bo prav tako prineslo pozitivne spremembe pri našem delu. Še prej bomo seveda morali poskrbeti za prilagoditev prostorov oziroma za tiste gradbene
posege v šoli, ki so nujno potrebni za devetletko in na sploh za nemoteno delo. Tako bo treba čimprej obnoviti naprave za centralno ogrevanje in še v tem šolskem letu dograditi tudi knjižnico. Menim tudi, da bodo k popestritvi naših dejavnosti prispevali tudi koraki, ki jih je treba storiti za sprejem v mrežo ekošol, za to smo se že prijavili in radi bi dobili mednarodno zastavo ekošol.
BRIGITA KOVAČ, mati osnovnošolca iz Puževec: »Kaj
bi storila za boljšo šolo? Če bi bilo v mojih močeh, bi na prvem mestu poskrbela, da bi otroci pravočasno ter naenkrat dobili vse učbenike in delovne zvezke, da nam staršem ne bi bilo treba večkrat hoditi v knjigarno in stati v vrsti. V mojem primeru - sin bo v novem šolskem letu obiskoval 6. razred OŠ Puconci - je bilo to glede delovnega zvezka Planet Zemlja in Evropa. Te
dni sem ga končno lahko kupila. Mislim tudi, da bi morali na šolah dobro proučiti, kdaj naj se začne pouk, da ne bi otroci zjutraj sami ostajali doma in čakali na avtobus, s katerim se vozijo v šolo in domov. Za starše je ugodneje, če lahko vozimo svoje otroke v šolo, ko se peljemo v službo. Svojčas sem razmišljala tudi glede interesnih dejavnosti. Mislim, da ni dobro, če se posamezni učenci vključijo skoraj v vse dejavnosti, ki jih imajo na šoli, ker so potem preobremenjeni. Po mojem tudi ni dobro, če šola omogoči, da prihajajo tja razni prodajalci knjig in drugih stvari, s katerimi potem otroci doma pritiskajo na starše, naj jim jih kupimo, pa če to res potrebujejo ali ne. Podobno velja za nastope posameznikov in skupin, za katere je treba plačati vstopnino. Pri tem ne mislim konkretno na našo
šolo, ampak na splošno. Otroci in starši pa lahko pridejo tudi v stisko, ko je na vrsti šola v naravi, za katero je treba kar precej prispevati. Vem, da šola v naravi ni obvezna, ampak rajši se odpoveš čemu drugemu, samo da omogočiš svojemu otroku,
da ni izjema.«
ZLATKO KEREC, dijak Gimnazije Murska Sobota, iz
Kuzme: »Zame bi bila šola boljša, če ne bi imeli enkrat pouka dopoldne, potem pa popoldne, ker drugače ne gre zaradi prostorske stiske. Nujno bi bilo torej treba dograditi dodatne učilnice. Še bolje bi bilo, če bi gimnazija delovala ločeno od poklicne šole. Prav tako bi si želel, če bi bili cenejši učbeniki in delovni zvezki ter druge šolske potrebščine pa tudi šolska prehrana in prevozi.
Mislim tudi, da bi morali prej kot na začetku šole dobiti seznam
učbenikov in šolskih potrebščin, ki jih bomo potrebovali, da bi
si lahko določene stvari kupili od znancev.«
TINA RAJH, učenka 2. razreda OŠ Ivana Cankarja Ljutomer: »Želela sem si novo šolsko torbo in sem jo dobila. Prav tako so mi starši že kupili vse drugo, razen učbenikov, ki . jih bomo dobili v šoli. Zdaj je moja želja, da bi lahko sedela pri prijateljici Lari. Veselim se že tudi, da se bom lahko učila angleščino, ker sem bila s svojci na izletu v Italiji, Tuniziji in na Kanarskih otokih, pa nisem nikjer nič razumela in znala povedati. Dobra šola je torej tista, ki uči učence tudi tuje jezike.«
Besedilo in foto: Jože Graj ■
10 PODOBE ŽIVLJENJA - SKRB ZA PREŽIVETJE	30. avgust 2001 HSniK
esna se je vpisala v prvi letnik visoke poštne šole v Ljubljani, toda njena življenjska odločitev ni ovenčana le s ponosom in zadovoljstvom. Tudi negotovost, kako bo v Ljubljani, ni edina temna senca te poti. V njihovo družino se je naselila skrb, kako bodo zmogli - štiričlanska družina z dijakinjo v Mariboru in študentko v Ljubljani, pa le z eno plačo. Lahko bi tudi ostala doma in pozabila na Ljubljano pa na študij, toda brez zaposlitve Vesna razmer pri hiši ne bi prav v ničemer obrnila na bolje. Pri vseh težavah, ki so se zgrnile nad Novakovo družino iz Nunske Grabe, je nadaljnje šolanje zanjo edina pot, obtežena s skrbjo preživetja in nujnostjo uspeha. Ni ji lahko, ko vidi mater, ki zaradi usode, ki je doletela družino, ne more skriti solza in zelo dobro razume očetov pogled, zazrt nekam v prazno. Njemu se je sesul svet, ko je po tridesetih letih dela izgubil službo, kateri je bil ves predan in se je podjetje, za katerega je živel, znašlo v stečaju.
Najtežje bo preživeti prve mesece.
Toda Vesna s končano srednjo ekonomsko šolo in brez možnosti zaposlitve boljše izbire, kot da nadaljuje šolanje, ni imela. Če bo uspešno končala študij, bo vsaj mogla računati na zaposlitev, ta čas pa se bodo že nekako pretolkli. Upa, da bo dobila štipen-
doumeti, zakaj eni imajo, sama pa ne. Potem pa je odrasla v spoznanju, da tako je in da je še najbolj težko prav staršem, ki bi svojim otrokom želeli dati več, pa tega ne zmorejo.
Novakovi se pripravljajo na preživetje z eno plačo
Samo z eno skromno plačo
sta obe hčerki nadaljevali šolanje, Vesna s študijem v Ljubljani, .Melita pa na srednji živilski šoli v Mariboru. Na to, da bi zaradi materialne stiske dekleti opustili šolanje, Marija in Stanko nista niti pomislila in tega jima tudi ne bi predlagala. »Rekla sem edino to, da se morata zavedati, da če šola ne bo šla, bosta morali štipendijo vračati sami. Naj otroci dosežejo svoj cilj, ki so si ga zastavili, in čisto drugače je, če bosta sami videli, da ne zmoreta, kot da bi jima jaz preprečila. Če bi tako ravnala, potem bi imela vse življenje slab občutek, da otrokom tega nisem omogočila,« je pripovedovala Marija.
Delali bomo vse, kar se bo dalo, je prepričan Stanko
Stanko o svoji bolečini težko govori, najprej zato, ker ni tistih besed, s katerimi bi mogel to opisati, in ker je o tem sploh težko govoriti. Tega, da je, čeprav pri-
Novakovi iz Nunske Grabe se pripravljajo na čas, ko bodo morali z dijakinjo v Mariboru in študentko v Ljubljani preživeti le z eno plačo.
Le z eno plačo in šolajočimi se otroki
Vesna se je vpisala na študij. Lahko bi ostala tudi doma, toda brez zaposlitve stiske, v kateri se je znašla družina, ne bi obrnila na bolje.
dijo, priložnostno delo si bo iskala tudi prek študentskega servisa, sedaj pa obira papriko. To ni ne vem kakšen zaslužek, nekaj pa vendar je. Tako za sproti in morda bo kaj ostalo tudi za začetek v Ljubljani. Najtežje bo ravno prve mesece, ko štipendije še ne bo, stroški prevoza in življenja v Ljubljani pa bodo kar deževali. Vesna odgovora študentskih domov še ni dobila, toda upa, da se bo našel prostor tudi zanjo. Do tačas se bo prebijala v dijaških domovih, potem pa se bo obrnilo na bolje, z zelo skromnega v nekoliko manj skromno življenje.
»Mojim nekaterim prijateljicam se godi približno enako, nekatere pa so tudi na boljšem. Doma so premožnejši, to pa se vidi že navzven, saj so bolj urejene. Ampak jaz se za to ne sekiram. Kolikor imaš, toliko pač daš na sebe,« je o razlikah med mladimi spregovorila Vesna. V prvih razredih srednje šole je bila zaradi razlik v materialnih možnosti še prizadeta pa tudi žalostna in včasih do staršev zahtevna. Ni mogla
Komentar
Ločena denarnica,
rešiteljica kmetij?
Naše kmetije se ne bodo obdržale pri življenju ne s subvencijami države in ne z zahtevami evropske skupnosti po sodobnejšem kmetovanju. Živele bodo, če bodo imele ljudi, naslednike, in če bo sobivanje in sogospodarjenje generacij na kmetijah odeto v drugačne medsebojne odnose.
Zaklenjene hiše v nam bližnjem svetu so marsikje pomnik nesoglasij med generacijami. Nekdaj spodobne kmetije so sedaj le še žalostna podoba rodbinske tragedije. Ni vsa krivda v svetu, ki je mladim obetal lahko življenje, ampak v odnosih med generacijami, ki so temeljili na tradiciji, ta pa na sporočilu, da žezlo pripada staremu gospodarju, dokler ta more vrteti jezik. Mladim ni bilo do tega, da bi se kot hlapci pri lastni hiši postarali, čakajoč na očetovo smrt in njegovo zemljo ter posest. Tisti dan, ko je dom zapustil še zadnji možni naslednik, je kmetija ostala brez življenja.
Novakovi ne bodo preživeli, pa četudi bosta dekleti dobili štipendijo, zato se načrtno pripravljajo na to, kako naprej.
»S hčerkama smo se že pogovarjali, da bomo morali povsod varčevati,« je povedala Marija. Pridelano zelenjavo si že pripravljajo za ozimnico, doma si bodo vzredili piščance in prašiča, ponosili bodo obleko, ki jo že imajo, hiša bo ostala taka, kot je, in sploh bodo zategnili povsod, kjer se bo dalo. »Mož je priden delavec, toda kdo ga bo sedaj, ko gre proti petdesetim, zaposlil. Priložnostno delo bi se že našlo, toda kaj, če so tu inšpekcije zelo stroge in si tega ne upaš,« je pripovedovala Marija. Njena plača, čeprav skromna, ravno presega prag, da bi bili upravičeni do denarne pomoči, a tega, da bi prosili zanjo, tudi niso navajeni. Težko jim je, saj so si doslej s svojo skrbnostjo in delavnostjo ustvarili prijeten dom in življenje. Odslej pa bo to veliko težje. »Nekako se bomo trudili, da bomo s svojim delom preživeli,« upa Marija, čeprav bo-
Umrla je, to pa sta gospodar in gospodarica morda spoznala prepozno ali v zazrtosti v svojo pomembnost nikoli. Pred ljudmi sta se branila, ko sta enkrat obtoževala, drugič spet opravičevala dejanje svojih otrok in to, da sta ostala sama. Kako znano nam je tisto o številnih otrocih, ki so odšli v svet, ostarela starša pa pustili v nemoči. Res so otroci že po zakonu dolžni poskrbeti za starše, to pa še ne pomeni, da morajo nase prevzeti tudi vso krivdo tega, da so se s starši nekoč razšli.
Sobivanje generacij je nevidni red stvari v vseh tipih družin, a še posebej je razvejan tam, kjer je delo na zemlji in kmetiji vir zaslužka. Starodavnost ni več za 'sodobni čas kmetovanja, zato kako naprej? Kateri je tisti vzorec medgeneracijskih razmerij, ki bo kmetijo ohranil pri življenju? Kakšna naj bodo razmerja v tistem prehodnem obdobju, ko je stari gospodar še vitalen in še ni prišel čas za njegovo upokoji-
den delavec, moral po tridesetih letih dela prvi na cesto, ne more preboleti. S dušo in telesom je živel za podjetje in prišel na delo, če je bilo treba tudi ob nedeljah, sedaj pa je kot mesar ostal brez vsega. S tretjim septembrom se mu izteče pravica do denarnega nadomestila z Zavoda za zaposlovanje, ženina plača pa za tri tisočake presega cenzus, da bi mogel dobiti denarno pomoč. »Nekako bomo,* si prigovarja, »poskušali bomo preživeti.« Doma bo redil piščance in prašiče, skrbel za bolnega očeta, obdelal bo majhne vinograd in še kaj pomagal pri znancih. »Delali bomo vse, kar se bo dalo,« je prepričan Stanko.
»Mislim, da bi država le morala bolj gledati na to, da če je takšna situacija, da eden od staršev izgubi službo in se otroci želijo šolati, da bi jim pomagala z dodatnim tolarjev. Ko prideš na to, da otrokom ne moreš dati, kar bi jim želel, potem bi država na neki način morala pomagati, vsaj za krajše obdobje, dokler se ne uredi šti-
tev, mladi pa je pripravljen, da prevzame vajeti v svoje roke? Profesorica Ana Barbič, ki proučuje odnose na slovenskih kmetijah, govori o treh možnih poteh, prva je, da se naslednik za krajši čas zaposli zunaj kmetije, ali se zaposli na kmetiji pri svojih starših ali pa samostojno gospodari na delu posesti. Od treh možnosti, povzetih po tujih vzorcih, srednja skoraj gotovo ni za naš svet. Skupna vsem pa je ločitev denarnic ali to, da se mladi naslednik kmetije ekonomsko osamosvoji in postane materialno neodvisen od svojih staršev. To naj bi bil ključ za sogospodarjenje in tista prava pod k podjetništvu na kmetiji. Podjetništvo pa je za mlade, kajti stari niso več pripravljeni toliko tvegati in so nagnjeni k večji varnosti in utečenim potem.
Toda v kmečko družino, ki sta ji samosvoja tudi tradicija in ohranjanje družins-. kih vrednost, se ekonomski pojmi, kot so denar, ust-
pendija. Tudi mladim ni lahko, saj so to zanje stresi,« je prepričana Marija.
Kako šolati otroke, se sprašujejo v številnih družinah
Morda pa bo kdaj bolje, pa ne samo za Novakove, ki so v stiski in o kateri so bili pripravljeni tudi javno spregovoriti, čeprav to sploh ni lahko in prijetno. Veliko lažje je govoriti samo o lepih rečeh.
Toda problem je sedaj, in skrbi, kako šolati otroke, imajo številne družine, ne le Novakovi. Skrbni starši so si sicer še vedno pripravljeni do komolcev obrusiti roke, da bi otrokom omogočili, kar si želijo, toda ko potem izbirajo, velikokrat izberejo tisto, kar zmorejo. Študij v Mariboru in ne v Ljubljani, ker so v Mariboru stanovanja cenejša in je tudi strošek prevoza veliko nižji, potem študij, ki ne zahteva dodatnih stroškov in traja krajši čas ter kjer je tveganje glede uspeha manjše...
varjanje profita, ločevanje denarnic, zajedajo kot tujki v telo. Ga bodo pozdravili ali zmaličili? Bo sobivanje generacij na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ko vsak družinski član prispeva po svojih zmožnostih, pripada pa mu glede na njegove potrebe, ostalo brez tal?Mar dolga miza za številno družino in hrana iz skupnega »piskra« ne bo več središče doma?
Se bo izgubila potreba po iskanju ravnotežja v odnosih za bivanje generacij pod isto streho? Bo pripadnost družini kot opora temu zbledela? Kakšna bo podoba družine novega veka na slovenskih kmetijah, ki naj bi jo določala ekonomska miselnost? Ob iskanju poti za ekonomsko prenovo kmetij, to pa naj bi jim zagotovilo predvsem osamosvajanje in krepitev mladih naslednikov, se bo ta vendarle morala uravnovesiti z vsem dobrim, zaradi česar je družina na kmetiji obstala skozi čas.
M. H. ■
Socialnih pomoči za troške šolanja država ne pozna
Povejte mi, kako naj ga šolam?
Manj kot dve najnižji plači »dovolj« za preživetje štiričlanske družine
Stroški šolanja številne družine potisnejo v veliko stisko in obup. Pa sploh ne gre za družine, ki bi uradno spadale v skupino socialno ogroženih in ki bi bile upravičene do denarne pomoči države. Breme šolanja namreč še najbolj prizadene družine s povprečnimi dohodki, ki ob rednih plačah in ob naraščajočih stroških ne morejo preživeti. Po še veljavni zakonodaji je namreč cenzus za pridobitev socialne pomoči ali denarnega dodatka za štiričlansko družino prihodek, ki presega 79 tisoč tolarjev. Tako torej družina z dvema zajamčenima plačama že presega cenzus za pridobitev socialne pomoči. K prihodku pa se ne prištevata otroški dodatek in tudi ne štipendija.
Na pomurskih Centrih za socialno delo stiske družin zelo dobro poznajo, toda uradno jim za nakup šolskih potrebščin ali za pokritje stroškov šolanja ne morejo pomagati. Le materialna stiska je namreč lahko tisti razlog, zaradi katerega družini morejo odobriti enkratne denarne pomoči.
Rozina Kralj z ljutomerskega Centra za socialno delo je povedala, da je prejšnja leta družinam pri nakupu šolskih potrebščin pomagala tudi občina, za katero so na Centru pripravili seznam upravičencev. Z delitvijo občine pa sedaj to vsaka občina rešuje na svoj način, tako da pri tem še sodelujejo z občino Ljutomer in Križevci, ne pa več s preostalima dvema.
Ta pomoč je namenjena predvsem družinam z osnovnošolci. Drugače pa je, ko je pri hiši študent ali dijak. Stroški šolanja so tam neprimerno višji, še posebej, če gre za šolanje v drugem kraju. Dijaški domovi položnice za bivanje praviloma razpošljejo že v juliju, seveda s plačilom vnaprej, in staršem ne preostane drugega, da če si želijo zagotoviti prosto posteljo, to tudi poravnajo.
Velik problem mladih, ki šele začenjajo študij, pa je strošek stanovanja. Študentski domovi
so praviloma zasedeni in čakalne liste so neusmiljeno dolge, možnosti za najem sobe v Ljubljani pa družina nima, zato na ljutomerskem Centru študentom pišejo priporočila o slabem materialnem stanju družine, s katerimi se potem za nekaj mest dvignejo na listi čakajočih. Priporočil seveda ne izdajajo na pamet, je povedala Rozina Kralj, ampak stanje v družini prej preverijo.
Številni se oglasijo v njeni pisarni z vprašanjem: Povejte mi, kako naj ga šolam? Če ne bo štipendije, potem pač ne bo šel. Toda potem vseeno najdejo način, da otroci nadaljujejo šolanje. Običajno si dodatni zaslužek iščejo študentje sami, vse napore pa v to vložijo tudi njihovi starši.
S prošnjo za pomoč ob začetku šolskega leta se starši oglašajo tudi na gornjeradgonskem Centru, od koder jih potem napotijo na občino ali po pomoč na humanitarna društva in organizacije. Uradno namreč nobena denarna pomoč ni namenjena za stroške šolanja, zato družinam ob veliki materialni stiski lahko pomagajo le z odobritvijo enkratne denarne pomoči, je povedala direktorica Centra Marija Šauperl.
Ugotavlja tudi, da je to resnično velik problem, saj se marsikatera družina sprašuje, ali bodo zmogli poravnati vse stroške šolanja in še preživeti. Tudi pri njih so že nekaterim študentom iz socialno ogroženih družin napisali priporočilo, da bi imeli prednost pri pridobitvi študentske sobe, težje pa je to izdati družinam, katerih materialnega stanja ne poznajo.
Na murskosoboškem Centru se je že oglasilo deset in več družin, ki so iskale pomoč za premostitev težav ob začetku šolskega leta, je povedala Nada Škr-bič. Pomagali jim bodo z odobritvijo enkratne denarne pomoči, ki pa jo družina lahko prejme le ob izjemnih življenjskih situacijah in za premostitev materialne stiske, saj obstaja natančno navodilo, za kaj se takšna pomoč lahko uporabijo pa lahko dobi družina, ki s svojimi prihodki presega cenzus za denarni dodatek. Sicer pa je svojevrsten kazalec povezanosti materialnega stanja družine z nadaljnjim šolanjem otrok dejstvo, da v družinah, ki prejemajo socialnih pomoči, študentov skorajda ni.
MAJDA HORVATI
w 30. avgust 2001
KULTURA
11
Pesnjenje iz jezika
Milan Vincetič: Balta
ti sprejemanju moderne lirike (in umetnosti nasploh) je neposvečeni bralec vedno malo v zadregi, predvsem zato, ker je navajen, da razume pomen besed in pesem v celoti, in lahko »ponovi« njeno vsebino.
Predstavitev monografije o Zdenku Huzjanu
Ta zadrega ali celo odpor do moderne lirike izhaja iz temeljnega nesporazuma med pesnikom in bralcem, ki se je začel v 20. stoletju in nakazoval že prej, čeprav sta do konca 19. stoletja še vendarle živela v lepi slogi, vedoč, kaj pričakujeta drug od drugega. 20. stoletje pa je prineslo novo poetiko neomejene svobode izražanja, diktat ustvarjalne fantazije umetnika, ki je dotlej prepoznavni svet razbil, deformiral in na novo sestavil, po samosvojem ustvarjalnem hotenju dvignil »nebivajoče nad bivajoče«, odtujil najprej bralca od sebe in nato še sebe od svoje pesmi. Tako je nastalo nekaj novega, na prvi pogled kaotičnega, pa vendarle zajetega v strogo, skoraj matematično obliko. Oblika je tako prišla pred pomen, tako je postalo novo pesnjenje, pesnjenje iz jezika, odpiranje magične skrivnosti besede, ki je že po Victorju Hugoju »močnejša od tistega, ki jo uporablja«. Na ta način stik med poezijo in bralcem ne sodi več v področje razumevanja, ampak sugestije in očaranosti nad zvokom besede in njeno osamosvojeno lepoto.
Moderna lirika je namenoma »težka« in dostopna le posvečenim. Pa vendar njen raziskovalec Hugo Friedrich v delu Struktura moderne lirike svetuje morebitnemu bralcu: »Tistemu, ki je voljan, na začetku ni mogoče svetovati nič drugega, kot da naj skuša privaditi oči na temo, ki obdaja moderno liriko.«
Kako pa dalje? Ko se oči privadijo temi (ali pa tudi svetlobi), se pojavijo besede, ki vodijo v prostor notranje svobode, ki je brez meja. Brez meja za pesnika in s tem tudi za bralca, ki s svojo svobodo sprejemanja trči ob pesnikovo svobodo dajanja, in lahko se zgodi, da se sploh ne sre
čata.
Milan Vincetič je svojo zadnjo pesniško zbirko naslovil s skrivnostno besedo Balta. Ker je naslovna, je pomembna, zato domnevamo, da odpira vstop v prostor njegove poezije. Ko jo sprejmemo, ni več pomembno, na kaj se nanaša, in da recimo pomeni sekiro. Že davno smo ji dali svoj pomen, saj smo se znašli v prostoru neomejene svobode.
Za dobre pesnike, tudi moderne, je značilna stroga in redoljubna oblika. Vincetičeva zbirka je sestavljena iz sedmih ciklov krajših pesmi in v vsakem ciklu jih je tudi sedem. Skrivnost in moč števil je bila tudi pesnikom že od nekdaj draga in poseben članek bi bil potreben, da bi si razložili pomen tega svetega in kozmičnega števila, ki ga lahko najdemo kot ključnega v skoraj vseh religijah in kulturah. Sedemkrat sedem pesmi pa oklepata uvodna in končna pesem, ki sta brez naslova. Uvodna je programska - pesnik je čarovnik, pravi, je še edini, ki lahko dela ogenj iz vode, torej, kot že vemo, po svoje preustvari svet. Skoraj tako kot Bog, pa vendar ne čisto tako - to pa nam pove zadnja pesem, v kateri pesnik ni več sam -je Adam z Evo v rajskem vrtu, nobena sva, pravi, nobena, nezmožna izpolniti visoke zahteve razvajenega vrtnarja, ki ju je postavil v rajski vrt, pa sta ga razočarala. Izgnana se vračata v svoj stvarno nestvarni svet - v nenehnem medsebojnem dialo
gu, očaranosti nad pojavnostjo sveta, čudeži narave, lastnega spomina, ustvarjalne zmožnosti.
Tako skozi sedem ciklov z naslovi Sanje, Katedrala, Pisanice, Šojna, Lesena gora, Leta, Pozabe. Besedišče je tradicionalno, znano, vendar vpeto v nove, drugačne sintaktične in pomenske možnosti. Pesnik se veliko poigrava s pojmi in besednimi zvezami iz krščanskega sveta, uporablja jih s hudomušno ironijo, z rahlo sprevrženim pomenom, najdemo pa tudi povsem banalne vsakdanje, ki pa nikakor ne štrlijo iz popolnosti celote - modrc, ja-ponke, spodnjice, potem pa spet tiste, ki so neznane in dajejo možnost, stopiti v svet pesnikove zasebne in posebne mitologije ali pa si lahko ustvarimo svojo -balta, vijeglavec, alamak. Sicer pregledno členjenje besedila včasih prekinejo nadrealistične podobe - vidre, ki si odpenjajo modrec.
Za moderno poezijo pa tako ali tako velja, da znak in označeno ne sodita več nujno skupaj, navaditi se je treba na besedne zveze, ki bodo disonantne, nasprotujoče si, polne pomenske napetosti in zaradi tega tudi očarljive: če te zamuja noč, te prekrčijo drvarji. V nasprotju z nekaterimi »pravili« modernega pesništva pa Vincetičeve pesmi ne kažejo »sovraštva« do stavčne strukture in tudi ne težnje po splošni nominalizaciji. Veliko je
Likovni simpozij v Lendavi
Umetnost, vino in nasmeh
Sodeluje enajst umetnikov iz sedmih držav
lendavskem gradu in njegovi okolici poteka od 20. do 29. avgusta že 29. leto zapored Mednarodni likovni simpozij Lendava 2001. Prireditev se tako uvršča med
najstarejše likovne simpozije v Sloveniji. Na tradicionalni kulturni prireditvi, ki letos poteka pod geslom Umetnost, vino in nasmeh, tokrat sodeluje enajst umetnikov iz sedmih
V
držav.
Po besedah direktorja Galerije - muzeja v Lendavi Franca Geriča, ki je organizator simpozija, se je udeležilo v preteklih osemindvajsetih letih srečanja umetnikov v poletnih mesecih kar precej ustvarjalcev iz Slovenije in tujine, ki so obogatili stalno zbirko galerije. Iz Slovenije
Slikarji med ustvarjanjem v prostorih lendavskega gradu
J.G. ■
glagolov, zelo intenzivnih, ki verjetno kažejo, da pesnik nikakor ni hladno odmaknjen od sveta, ni zgolj »pesnikujoča inteligenca«, ampak je zelo v njem, zelo živ,' odziva se z vsem prvinskim čudenjem nad življenjem, zlasti v zvezi z ljubeznijo. Njegove pesmi niso samozadostne tvorbe, so nagovori, zdaj temu zdaj onemu naslovniku, pesnik je nenehno z nekom, deli z njim vse, predstavlja mu svet na način, da nekaj JE ali da nekaj NI.
V nizu besed, odvisnih stavkov, ki priklicujejo znano ali vsaj sluteno, v tej pesmi preseneti beseda Šojna - ki je tu kot do
letos sodelujejo Suzanne Kiraly Moss, Zdenko Huzjan, Endre Gd-nter in Igor Banfi. Iz tujine pa so udeleženci Eshrefg Qahil s Kosova, Todorče Atanasov iz Makedonije, Seid Hasanefendič iz Bosne in Hercegovine, Jozsef Beneš in Peter Laszlo iz Madžarske, Gabor Biro iz Romunije in Roland Gras-
Duh prostora v zunajčasovnosti
Slikar priznava usojenost in zvezanost s prekmurskim prostorom
O
mislica, neznanka, ki mora napolniti enačbo - beseda, ki se je bomo morali rešiti sami, čeprav pesnik pove, da je to zapuščeno mesto v Sibiriji.
In tako preidemo na izhodiščno razmišljanje, da je moderna poezija igra in delo. Dom igre in dela, bi lahko rekli. Najprej igra in veselje nad premetovanj-em besed, potem pa trdo delo, ki spravi zmedo v formo, ki bo edina ločila pesnika od šarlatana.
Zato lahko brez skrbi vstopimo v čarobno pokrajino Vincetičevih pesmi in jo odpremo s ključem, ki se imenuje Balta. Privadili se bomo na njeno svetlobo, potem bo pa šlo dalje samo od sebe. Ne samo pri njem, ampak tudi pri sprejemanju modernih umetnosti nasploh si lahko vedno pomagamo z navodilom Huga Friedricha: Veliko lažje nam b6 sprejemati, če ne že »razumeti« sodobno liriko v kontekstu časa in drugih vej umetnosti - zlasti slikarstva in glasbe -, pri vseh se je vsebina podredila načinu izražanja oziroma obliki.
Bea Baboš Logar ■
b izdaji monografije o akademskem slikarju Zdenku Huzjanu pri Pomurski založbi so pripravili v soboto v lendavskem gradu prvo predstavitev knjige v organizaciji lendavske Galerije - muzeja in Pomurske založbe. Huzjan, ki sedaj živi v Ljubljani, se je rodil leta 1948 v Lendavi. Knjiga je izšla v zbirki Monumenta Pannonica, avtorica besedila predstavitve Huzjanovih del je Nadja Zgonik, uredila pa sta jo Milojka Žalik Huzjan in Ludvik Sočič.
Gre za precej obsedno monografijo, pri kateri je očitno, da so pri njenem nastanku sodelovali ljudje, ki jim je Huzjanov ustvarjalni svet zelo blizu. V uvodu predstavitve je Ludvik Sočič poudaril, da se je položaj Pomurske založbe razbistril in da so veseli, da imajo v načrtu za izdajo še precej knjig v okviru tako imenovanega pomurskega založništva. Urednik zbirke Monumenta Pannonica Janez Balažič je v uvodu monografije zapisal, da »čeprav je bila sprva zbirka izoblikovana zato, da na monografski ravni v matičnem in tudi srednjeevropskem prostoru uveljavi humanistično in umetniško istovetnost prostora, ji hkrati in čedalje bolj določa reprezentativnost, kajti z vsako novo knjižno izdajo se prizadevanje na poti k bralcu osmisli v sožitju in sobivanju izvirnih ustvarjalnih praks.«
Zdenko Huzjan med ustvarjanjem na lendavskem gradu
ser iz Avstrije. Gre za slikarje in grafike s precej različnim pristopom k likovnemu ustvarjanju, srečanje pa prispeva tudi k izmenjavi izkušenj in slikarskega znanja.
Ob otvoritvi simpozija so na lendavskem gradu tudi predstavili izdajo faksimila Postile pridigarja Gydrgya Kultsarja, ki je izšla leta 1574 v Hoffhalterjevi tiskarni v Dolnji Lendavi. Izdaja te knjige v 16. stoletj.u potrjuje, da je bila Lendava eno pomembnejših duhovnih središč tistega časa.
Jože Gabor■
Avtorica besedila o Huzjanovem slikarskem ustvarjanju, umetnostna zgodovinarka Nadja Zgonik, je docentka za umetnostno zgodovino na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. V predstavitvi slikarja je povedala, »da zavezanost nečemu, kar obstaja že od prej in ima na neki nedoločljiv način tolikšno moč nad teboj, da te določa, je lahko zasidranost v prostoru, iz katerega izhajaš. To sta pri slikarju Zdenku Huzjanu domača Lendava in Prekmurje sploh.« Slikar v avtobiografiji tudi sam podarja usojenost in zvezanost s prostorom, do katerega čuti hvaležnost, da ga je zaznamoval.
Huzjan verjame, da je njegov slikarski razvoj rezultanta preteklosti. Zaradi tega slikarjevega priznanja so v preteklosti pisci razlagali Huzjanovo slikarstvo s pojmom »duha prostora«,-vendar zajema po mnenju Zgonikove ta pojem poleg prostorske tudi duhovno komponento. To so plasti preteklega kulturnega spomina, ki se je ohranil v pokrajini in ostaja živ z ustnim izročilom, v verovanjih, ljudskih mitih, arhitekturi, slikah, kipih ... »Zgodba Huzjanove umetnosti pripoveduje o zunajčasovnosti, ki se nekako breztelesno razteza skozi pretekla obdobja človeštva, in hkrati zavezanosti človečnosti, ki jo je kot v fizičnih delcih - rekli bi, da je dobesedno navzoča v telesu slehernika - mogoče odkriti v vsakem živem bitju. Umetnik ve, da potrebuje pri razmišljanju, da bi se zbližal s temi univerzalnimi kategorijami, posredništvo snovi,« je zapisala Nadja Zgonik v monografiji.
Ludvik Sočič je pohvalil trud Milojke Žalik Huzjan in Nadje Zgonik, oblikovanje Franca Mesariča in prizadevanje vseh, ki so pri nastanku monografije sodelovali. Po njegovem mnenju gre za monografijo, na katero so lahko vsi sodelujoči pri tem projektu ponosni. V prihodnjem mesecu bodo delo predstavili še v Murski Soboti in Ljubljani.
Jože Gabor ■
nedelje do nedelje
Ciganovi dnevi
etos je 30. obletnica smrti dr. Jožefa Cigana, ki je v mladosti živel večino časa v Žižkih in Črenšovcih, med 2. svetovno vojno se je priključil domobrancem, nato pa ga je zanesla pot na Koroško v Avstrijo, kjer je zapustil neprecenljiv delež pri ohranjanju slovenske kulture in jezika.
Da bi se svojemu rojaku oddolžili tudi domačini, je Občina Črenšovci sprejela odločitev o organiziranju Ciganovih dnevov. Potekali bodo od nedelje, 9. septembra, do nedelje, 16. septembra. Na prireditvah, ki se bodo zvrstile v tem času, bodo predstavili dr. Cigana kot vzgojitelja in glasbenika, pripravili bodo večer ljudske pesmi, koncert glasbenih šol in mladinskih zborov, srečanje štirih slovenskih oktetov, večerni program za mlade, gostovanje zborov iz Sel na Koroškem z multimedijsko predstavo dr. Cigana in tradicionalno farno proščenje. V soboto, 15. septembra, bodo odkrili tudi spominski kip dr. Cigana. To slovesno dejanje bo opravil mariborski škof Franc Kramberger.
12
O TEM IN ONEM
30. avgust 2001 VESTNIK
Lepe želje, čestitke in pozdravi
Dragi omici Marici Vaupotič iz Noršinecpri Ljutomeru čestitamo za rojstni dan in ji želimo veliko lepega - vnukinja Klaudija z Bojanamo ter pravnuka Tobias in David, ki ji pošiljata poljubčke. Dragi svak in stric Branko Lesjak! Abraham te je našel v daljni tujini. Ob tvojem jubileju ti iskreno čestitamo in želimo zdravja ter kličemo še na mnoga leta - družina Oman iz Žepovec.
Petindvajseti rojstni dan praznuje draga Sonja Kerec Merica iz Murske Sobote. Obilo zdravja, zakonske sreče in ljubezni ji želimo iz srca - Jožica, Milan in Niko.
Dragi ženi in skrbni mamici Nadi Mesič iz Dolnjih Slaveč ob praznovanju štiridesetega rojstnega dneva prisrčne čestitke in iskrena želja, da bi bila zdrava in vesela. Še nd mnoga leta - mož Franc.
Dragi hčerki in sestri Sanji Jerebic iz Lipe vse najboljše ob šestindvajsetem rojstnem dnevu - oče, mama, sestra Mateja in brat Lvo. Rojstni dan je praznovala draga Regina Kuzma s Krajne. Vse najboljše, posebno pa dobro zdravje ter izpolnitev vseh želja -njeni najdražji, še posebej vnuka Dominik in Doris.
Draga mama Ema Flegar iz Gradišča! Za tvoj sedemdeseti rojstni dan ti iskreno čestitamo in želimo, da bi bila srečna, zdrava in vesela ter želimo še veliko let v krogu svojih otrok z družinami!
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo: _________________________________________________________________
Naslov pošiljatelja: _______________________________________________________________
Mercator
Plese ।. Murska Sobota
Sobota. 1. 9. 2001 ob 10. uri
- Žrebanje nagradne igre z ANJO RUPEL
Na zadnji strani letaka je bil kupon za nagradno igro z nagradnim vprašanjem. Ce ste odgovorili nanj in oddali kupon, bo s kančkom sreče izžreban ravno vas. Pridite navijat zanj!
najboljši sosed
(g) 080-1200	|
Značilne prekmurske in prleške jedi. 52 jedilnikov, jedilniki in solate za posebne priložnosti, recepti za drobno pecivo’
Vse to najdete v kuharski knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošti informiranje.dd@siol.net, - po telefonu št. 02 531 19 98, - z naročilnico:
Hotižani so se odzvali na pisanje iz Kota
»Očitki na naš račun so neupravičeni«
rajevna skupnost Hotiza se je v odprtem pismu odzvala I na izjavo krajanov Kota, ki so jo objavili skorajda vsi '■Ti mediji. Hotižani v svojem zapisu najprej navajajo, da
so dobili informacijo o tem, da so krajani Kota po prvi napisali še drugo izjavo, ki so jo tudi razposlali medijem in v kateri so po nasvetu posameznikov, ki so pismo prej prebrali, svoja stališča in poglede na urejanje mejne problematike in odnose med Kotom in Hotizo pred javnostjo omilili.
Po mnenju krajevne skupnosti Hotiza gre v nastopu krajanov Kota za enostransko, nepopolno, predvsem pa skrajno žaljivo in z vidika interesov Republike Slovenije škodljivo in lažno
Sejem j mrtev
prikazovanje dejanskega stanja, neutemeljeni in neupravičeni pa so tudi očitki na račun krajevne skupnosti Hotiza, zaradi česar so se na posvetu sveta krajevne skupnosti tudi odzvali z odprtim
pismom za javnost.
»Krajani Hotize se čutimo prizadeti zaradi neupravičenih očitkov na naš račun v zvezi z načinom reševanja tako pomembne problematike, kot je potek državne meje. Dejstvo je, da smo bili prvi, ki smo takrat še v enotni krajevni skupnosti Kot, Kapca in Hotiza opozarjali v imenu vseh na nedopustno napako umika slovenske policije z našega brega reke Mure. Nikoli in nikjer nismo govorili o reciproč-
nosti pri zamenjavi ozemlja, saj je nesporno, da je več kot 90 odstotkov lastnikov navedenega ozemlja na našem bregu slovenskih državljanov. Prav tako nikoli nismo ločili državljanov na Slovence in Madžare in zato sta nas ton in duh neobjavljene in podpisane izjave vaščanov Kota toliko bolj prizadela, kajti take izjave so škodljive interesom vseh nas, ki živimo ob Muri, še bolj pa škodijo dobremu sožitju slovenskega naroda in madžarske narodnosti,« so v odprtem pismu zapisali Hotižani s podpisom predsednika krajevne skupnosti Hotiza Štefanom Sobočanom. Krajane Kota tudi pozivajo na pogovor tako o meji kot vseh problemih, ki žulijo krajane, to pa so čistilna naprava, varovanje okolja, kraja gramoza, razvoj turizma in še kaj, pisce prve neobjavljene izjave pa pozivajo, da naj zberejo pogum in jo predstavijo tudi slovenski javnosti.
M. H. ■
Podjetje za informiranje, d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
NAROČAM
ime in priimek
naslov
podpis
kosov knjige BOUG ŽEGNJAJ
—
cena: 1.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju)
živel
naše cene so namreč še nižje!
N#
AVTOHIšA MEŠKO 6.0,0-. MURSKA SOBOTA,02/5300350 AVTOR OVEN d.o.o.. LJUTOMER.02/5849880
P& D AVTO d.o.o., MARIBOR, 02/45024 50 AVTOSERVIS POTOČNIK s,p..MARIBOR,02/2344043 PAAM AVTO d.0.0.,ZAVRČ,02/7601041
SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!
* cenaspnhfankomln^ancijcSleta/100.000km že od 1796.790.00SIT daljo
KSE&1T8 UAStNS
QU£) KI A MOTORS 080 2001 www.Ma.sl
sejem
Foto: Natalija Juhnov I
Konkurenca nas spet gleda zviška

spoštovani bralci, le malo časa nas loči od prireditve NAJ...DOMAČIJA 2001. Glavni pokrovitelj akcije TONDACH SLOVENIJA ponuja Vestnikovim bralcem še eno možnost, kako si lahko pridobijo 2000 kosov naravne opečne kritine BOBROVEC. Kaj je treba storiti?
Na priložen kupon zapišite pravilni slogan in ga pošljite na naslov: VENERA agencija za trženje, Ulica arhitekta Novaka 13, Murska Sobota. Kupon bomo objavili še dvakrat, in sicer 30. avgusta in 6. septembra. Kupone zbiramo do 13. septembra, žrebanje pa bo v nedeljo, 16. septembra, na sklepni prireditvi Naj... domačija 2001.
Da poskrbimo za
Ime in priimek
Naslov
DA POSKRBITE ZA NARAVNO OPEČNO KRITINO
TONDACH %
SLOVENIJA
TONDACH Števen X	, tel & ^2 I« jsnLjaSm1
KAJ JE V VAŠIH IN NAŠIH ROKAH?
»■s 30. avgust 2001
KMETIJSTVO
13
Letošnji javni razpisi za kmetijstvo
Roki se iztekajo
Suša in poslanci
Bomo dobili še en
Največ sredstev letos za obnovo vinogradov
skladu z Uredbo o programih kmetijske strukturne politike in kmetijske politike razvoja podeželja za leto 2001 je objavila Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja več javnih razpisov, katerim se bo v septembru in začetku oktobra iztekel rok za oddajo vlog. Vse, ki želijo kandidirati za razpisana sredstva, opozarjamo, da pohitijo z oddajo vlog.
Javni razpis za spodbujanje usposabljanja pašnikov se izteče 5. septembra, za to je letos namenjenih dobrih 75 milijonov tolarjev, upravičenci do sredstev pa so fizične in pravne osebe, ki opravljajo kmetijsko in živilsko dejavnost. Do 5. septembra morajo oddati vloge tudi vsi tisti, ki kandidirajo za sredstva za izvedbo komasacij. Za komasacije je letos na voljo nekaj več kot 83 milijonov tolarjev. Že v torek, 28. avgusta, pa je potekel rok javnemu razpisu za sofinanciranje programov prestrukturiranja živilstva.
Vloge za sofinanciranje prestrukturiranja in prenove kmetij morajo oddati upravičenci do 15. septembra. Za sanacijo kmetij (ukrep E2/E3) je po tem razpisu na voljo do 100 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in do 100 milijonov tolarjev ugodnih posojil Javnega sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, za prestrukturiranje kmetijskih zadrug (ukrep F) pa je na voljo do 180 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, do 200 milijonov tolarjev ugodnih posojil in 85 milijonov tolarjev jamstev iz virov omenjenega javnega sklada.
Tisti, ki so v letu 2001 uredili nasade jagod, lahko zaprosijo za podpore do 1. oktobra, za to pa je letos na voljo 20 milijonov tolarjev. Prav tako 1. oktobra se izteče rok za oddajo zahtevkov za dodelitev podpore za obnovo sadovnjakov in oljčnikov, za kar je razpisanih 230 milijonov tolarjev. Največ sredstev so namenili za obnovo vinogradov, saj je za sofinanciranje letošnjih obnov na voljo 536,5 milijona tolarjev, za ureditev nasadov špargljev pa je na voljo 2,5 milijona tolarjev. Za obnovo vinogradov in ureditev nasadov špargljev se rok za oddajo vlog prav tako izteče 1. oktobra.
Ludvik Kovač ■
V

V kmetijskem ministrstvu premalo posluha za orače
Ne gre za velika sredstva
ržavno prvenstvo v oranju, ki bo od 6. do 9. septembra na Pragerskem, bo skromnejše kot prejšnja leta, ogrožen pa je tudi odhod slovenskih oračev na svetovno prvenstvo na Dansko. Vse to je posledica	,
sa, ki ga ima ministrstvo za kmetijstvo, goz	p
no do tega področja dejavnosti.
Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije je težave predstavila na tiskovni konferenci v okviru letošnjega kmetijsko-živi-Iskega sejma, organizatorji teh tekmovanj pa so sestavili celo javno pismo in v njem pozvali ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vendarle zagotovi denar tudi za to področje dejavnosti.
Ironija je toliko večja, ker ne gre za velika sredstva, saj bi potrebovala ZOTK-a za tekmovanja v oranju na vseh ravneh, za us-
posabljanje nosilcev izobraževanja za varno delo s traktorskimi priključki in za drugo usposabljanje letno le okoli 10 milijonov tolarjev, za pripravo držav nega prvenstva ter za udeležbo na svetovnem prvenstvu pa le nekaj milijonov tolarjev.
Če slovenski orači letos ne bi sodelovali na svetovnem prvenstvu na Danskem, bo propadla tudi kandidatura naše države za organizacijo svetovnega prvenstva leta 2013.
l. k.i
interventni zakon?
dbor DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na deseti izredni seji, ki je potekala na sejmišču v Gornji Radgoni, obravnaval posledice lanskih in letošnjih naravnih nesreč, predvsem suše, in ukrepe za njihovo odpravo. Odbor je pozval vlado, da najkasneje do 15. septembra v celoti zagotovi sredstva za odpravo posledic po lani sprejetem interventnem zakonu (torej ne le obljubljenih 1,6 milijarde, ampak tudi še preostalih 1,8 milijarde tolarjev), in ji predlagal, da pripravi interventni zakon o posledicah suše, pozebe in neurij s točo za leto 2001, DZ pa naj o tem odloča septembra po hitrem postopku.
V razpravi je večina poslancev vztrajala, da mora vlada takoj izplačati 3,4 milijarde tolarjev, kolikor jih še dolguje po lanskem zakonu, veliko besed pa so namenili tudi vprašanju, kdo je kriv za nastali položaj. Pri tem so predvsem poslanci opozicijskih strank za to krivili sedanjo vlado, Geza Džuban pa jih je spomnil, da je bila prva napaka storjena že v času prejšnje vlade, ki jo je vodil Andrej Bajuk, saj ni izplačala obljubljenih 4,6, ampak le 3 milijarde tolarjev.
V drugem delu seje so predstavniki Kmetijsko-gozdar-
ske zbornice Slovenije, ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (tudi minister Franci But), okolje in prostor ter finance, Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mariboru, Urada za meteorologijo Agencije RS za okolje in drugi poslance seznanili s posledicami letošnje suše.
Po prvih informacijah je suša tokrat zajela širše območje kot lani, posledice vročega in suhega vremena pa so najbolj prizadele Pomurje, Podravje, Dolenjsko, Belo krajino in
Primorsko. Zavrnjeno je bilo tudi mnenje, ki se je razširilo v javnosti, da so za drastično znižanje podtalnice krive hidromelioracije.
Ob predlogu, naj vlada pripravi interventni zakon o letošnjih posledicah pozebe, neurij s točo in suše, so člani odbora še sklenili, da mora vlada na podlagi poročila o višini škode za leto 2001 oceniti, ali je potreben rebalans proračuna za leto 2001. Odbor je še predlagal, da naj ministrstvo za okolje in prostor na podlagi meteoroloških podatkov opredeli območja prizadetosti in popisa ter določi poljščine, ki jih je treba popisati. Podprli pa so tudi predlog KGZS, da vlada ustreznim ministrstvom naroči pripravo predloga za zmanjšanje plačila davkov in • prispevkov iz kmetijske dejavnosti ter za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.
sel

Posledice letošnje suše hujše od lanskih
Ponekod povsem uničeni pridelki
etošnja suša je prizadela večji del Slovenije kot lani in posledice so hujše. Tako so ugotovili v kmetijski svetovalni službi, ki je popisala stanje na dan 22. 8. 2001, z razmerami pa se je že seznanila tudi slovenska vlada. Pomanjkanje vlage za rast rastlin je bilo že v juniju čutiti v Pomurju in Beli krajini, vendar takrat večje škode še ni bilo. Zaradi nadaljevanja vročega in suhega vremena se je stanje v kmetijski pridelavi poslabševalo in škoda je bila iz dneva v dan večja.
V Pomurju je suša najbolj prizadela koruzo, kjer je ocenjena škoda na večjem delu površin od 50-do 80-odstotna, na manjšem delu površin pa so posevki tudi povsem uničeni. Podobne ocene škode so tudi pri sladkorni pesi, oljnih bučah in na travniških površinah, zelo pa so prizadeti tudi
trajni nasadi, predvsem sadovnjaki in mlajši nasadi vinske trte. Izpad pridelka sadja bo letos izredno velik, saj ga je del spomladi že pobrala pozeba, svoje je dodala suša, zaradi močne pripeke pa so se pojavili tudi ožigi na sadju, ki prisilno dozoreva in odpada.
L. K.I
Turnišče: cene pujskov
Minuli četrtek so prodajali na sejmu v Turnišču 32 pujskov, starih do 10 tednov in težkih do 30 kilogramov.
Za žival so zahtevali od 8.000 do 11.000 tolarjev, vendar pretiranega povpraševanja ni bilo, saj je lastnike zamenjalo le 8 pujs-
Letna predstavitev mladih bikov lisaste pasme
Zadnji sprehod bika Reša
nn onec prejšnjega tedna je bila na dvorišču Kmetijsko-I gozdarskega zavoda Murska Sobota letna predstavitev EJhj bikov tega osemenjevalnega središča. Že po tradiciji je bila predstavitev bikov vselej v mesecu maju, letos pa sta to preprečila strah oziroma preventiva pred vnosom slinavke
in parkljevke.
Letna predstavitev bikov pomeni praznik za stroko, katere
pasmo. Ti biki so večinoma s 100-odstotnim deležem lisaste
pasme, nekateri pa imajo tudi delež rdečega holštajna, ki je rezultat načrtnega oplojevanja s to pasmo, da se izboljšajo lastnosti, predvsem mlečnost in okvir živali. Prof. Osterc je posebej poudaril napredek pri prirastih bikov v primerjavi z biki izpred dvajse-
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah
SKZ Ijutemerčan, prodajalna Ljutomer		
tovarniško ime	pakiranje	mpc / kg
pu-predstarter	10/1	123,00
pu-starter	10/1	76,00
pu starter	40/1	76,25
s-doj	40/1	53,25
bek 1	40/1	53,50
super bek 35	10/1	84,00
super bek 35	40/1	84,00
tl-štarter	10/1	62,00
tl-štarter	40/1	61,75
tl-pit 1	40/1	38,00
super-u-3	40/1	59,00
bro-štarter	10/1	71,00
bro-starter	40/1	71,00
bro-finišer	10/1	70,00
ns-k (za nesnice)	10/1	65,00
ns-k (za nesnice)	40/1	65,00
krmilo za kunce	10/1	61,00
vitaredin	2/1	225,00
kostovit	2/1	320,00
živinska sol	50/1	26,00
kravimin 6 bio Zn	5/1	146,00
kravimin 6 bio Zn	25/1	140,00
pravimin 1	5/1	225,30
pravimin 2	5/1	204,00
pravimin puj	25/1	260,00
pravimin pit	25/1	210,00
sončične tropine	33/1	46,00
sojine tropine	50/1	74,00
bučne pogače	50/1	80,00
pšenični otrobi	30/1	23,00
koruza	50/1	40,00
pesni rezanci	35/1	31,50
mlečni nadomestki:		
inntaler 1	25/1 .	310,00
isilac	25/1	244,00
frelac	25/1	180,00
Agrooprema Potrošnik M. Sobota. Industrijska ul.		
tovarniško ime	pakiranje	mpc / kg
pu-starter, briketi	10/1	102,85
tjek 1	30/1	63,72
bek 2	30/1	61,20
tl-štarter, briketi	10/1	83,92
bro-štarter, briketi	10/1	90,23
bro-finišer, briketi	10/1	83,92
ns-k (za nesnice)	10/1	70,92
krmilo za kunce	10/1	75,72
pravimin 1	5/1	231,30
pšenični otrobi	40/1	26,70
tih let, to pa je rezultat načrtnega selekcijskega dela.
Predstavljena sta bila tudi dva mlada bika z 41- in 100-odstot-
nim deležem krvi RH, ki pa sta namenjena za oplemenjevanje lisastih plemenic z visoko mlečnostjo ter za osemenjevaje uvoženih telic pasme RH. Na koncu je bil predstavljen še bik REŠ 120743, ki je eden najlepših bikov kombiniranega tipa, star pa je 11 let.
delo se začne z odbiro in načrtno osemenitvijo bikovskih mater lisaste pasme po Sloveniji, z direk-tnipi testom bikov od 165. do 365. dneva starosti ter oceno Republiške komisije za oceno in odbiro bikov za osemenjevanje. Prav tako je to dosežek za rejce bikovskih mater, katerih biki so vključeni v osemenjevalni center.
Direktor Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Murska Sobota Janko Slavic je pozdravil rejce in goste, posebej še iz sosednje Avstrije in Hrvaške, komentarje ob predstavitvi mladih bikov lisaste pasme pa so imeli Franc Šonaja, vodja selekcijske službe pri KGZ Murska Sobota, Ciril Zaplotnik, predsednik republiške komisije za oceno in odbiro bikov za osemenjevanje, prof. dr. Jože Osterc kot član te komisije ter Marjan Špur, strokovni tajnik za lisasto
14
IZ NAŠIH KRAJEV
30. avgust 2001 «■
Nov športni center v Stanjevcih
V Terbegovcih podrli 270 let staro »prešo«, stoječo ob utečeni izletniški cesti
Investicija vredna 20 milijonov
Več kot dva tisoč ur
prostovoljnega dela domačinov
Danes podiramo, jutri bomo gradili
Potem ko je župan Šlihthuber prerezal otvoritveni trak, se je pomeril v metanju na koš, a je bil tako kot Džuban, Nemec in Kalamar neuspešen. Foto: T. K.
Stene bile pletene na prastar način
edno več domačih ali tujih turistov obišče videmsko območje. Veliko jih zanima tudi naša prvobitna bivalna kultura. In dogaja se, da rušimo stavbarsko dediščino, celo tam, kjer se ustavlja vedno več turistov. To se je zgodilo
letos v Terbegovcih. Podrta je bila 270 let stara stiskalnica grozdja. Bila je etnološka dragocenost in stala je tik ob izletniški cesti.
Na žalostno usodo starožit-nega poslopja in stiskalnice v Terbegovcih nas je opozoril Ja-
kob Kreft iz Sovjaka. Prizadeva si, da bi ohranili v tamkajšnjih naseljih vsaj nekaj primerkov
Posebnost Reintalerjeve »preše« so bile tudi na poseben prastar način spletene stene. Foto: J. Kreft
Nagrobniki iz davnine
V okviru praznika občine Gornji Petrovci je bila v Stanjevcih slavnostna otvoritev športnega centra. Le-tega sestavljajo nogometno in košarkarsko igrišče ter nove slačilnice, igrišče pa bo uporabljal predvsem Klub malega nogometa Stanjevci, čeprav bo na voljo tudi vsem občanom. Športni center je bil dolgoletna želja vaščanov, ker je staro igrišče od vasi odsekala železniška proga. Izvajalec del je bilo podjetje Primorje iz Ajdovščine, gradbeni odbor pa je vodil Stanko Kozic. Z vodstvom Primorja je občina hitro našla skupni jezik ter dogovor o zagotavljanju materialnih in finančnih sredstev za dokončanje projekta. »Res je,« je priznal župan Franc Šlihthuber, »da je vrednost centra zelo velika: okrog 20 milijonov tolarjev in morda še več, toda bistveno je, da smo se znali pogajati, dogovoriti in s prijatelji izpeljati ta projekt.« Zahvalil se je vsem tistim, ki so za plačilo odstopili zemljišča, to pa so bili: Irena Kološa, Irena Smodiš, Gizela Bagar in Milan Panker ter Drago Škerlak iz Stanjevec, Ludvik Smodiš iz Murske Sobote, Irena Smodiš iz Strunjana in Ernest Smodiš iz Kopra. Projekt je izdelala firma Ratnik iz Murske Sobote, k hitri ureditvi športnega centra, kamor spadata še otroško igrišče in ribnik, pa so prispevali tudi domačini iz Stanjevec, ki so vložili več kot dva tisoč ur prostovoljnega dela, na dan akcije pa se jih je zbralo tudi več kot trideset. V imenu vasi se je predstavnica Štefka Banko javno zahvalila
Obisk poslednjega doma v Lončarovcih na Goričkem
Prijazen, domač spomin
Stanku Kozicu, predstavnik malonogometnega kluba Stanjevci Darko Škerlak pa je Šlihthuberju in Kozicu v zahvalo podaril sliko. Po otvoritvi je bilo še malce zabave za gledalce, saj so se pomerili v metanju na koš gornjepetrovski župan, podžupan občine Puconci Ernest Nemec, župan občine Gwd Daniel Kalamar, Stanko Kozic in poslanec Geza Džuban, koš pa je edini zadel le Kozic.
Tomo Koleš ■
Na kratko
Lenart
ogajalo se je že, da sem včasih s pisano besedo pohvalil to ali ono starožitnost. Pisal sem o potrebnem spoštovanju vrednih etnoloških ostalin. In to je spodbudilo naše ljudi,
da so staro kmalu povsem zamenjali z novim. Upam, da tokrat ne bo tako. O nagrobnikih iz davnine teče beseda.
V podjetju Letnik - Saubermacher poteka že tretji mesec testni pilotni projekt ločenega zbiranja odpadne plastike. Zanj so se odločili, da bi zmanjšali obremenjevanje okolja z odpadno plastiko in tako pripomogli k bolj urejenemu okolju ip videzu mesta Lenart. Zadnji poskusni odvoz so opravili prejšnji četrtek, v naslednjih dneh pa bodo analizirali projekt in se odločili, kako naprej. (F. Br.)
Poletje je čas dopustov, izletov, obiskov svojcev. In prav v Prekmurje in Prlekijo se pripelje ob tem času tudi veliko izseljen-
Prostovoljno gasilsko društvo Pečarovci je uradno staro sedemdeset let. Ta jubilej so gasilci skupaj z drugimi kolegi iz občine in gosti proslavili minulo nedeljo pri vaško-gasilskem domu. Neuradna letnica nastanka gasilstva v Pečarovcih je verjetno še starejša, saj - kot je omenil predsednik OGZ Puconci Štefan Sočič - je v kronikah omenjeno, da so imeli v Pečarovcih že leta 1905 gasilsko opremo. Sedaj društvo zelo dobro sodeluje s turistično-športno-kulturnim društvom, posebej pa je bil pohvaljen predsednik PGD Pečarovci, vsestransko aktivni Karel Žekš, sicer tudi svetnik puconske občine. V imenu le-te je spregovoril Evgen Sapač, ki je pokritiziral odnos države do gasilstva: »Država nam je zadnje čase velika mačeha. Več ji dajemo, kot od nje dobimo, to pa zato, ker zakone sklepajo ljudje, ki nikoli niso oblekli gasilske uniforme ali se udeležili gasilske akcije.«
Podeljenih je bilo tudi več vrst priznanj. Priznanje III. stopnje območne gasilske zveze so dobili Franc Zelko, Jožef Horvat, Jože Horvat, Štefan Fekonja in Albert Hajdinjak. Plaketo gasilskega veterana so prejeli Karel Grah, Aleksander Sever in Zoltan Horvat, plaketo pa PGD Pečarovci. Odlikovanje plamenica III. stopnje sta dobila Janez Bačič in Karel Žekš, plamenico II. stopnje pa je dobilo od Gasilske zveze Slovenije PGD Pečarovci. V kulturnem programu so nastopili najmlajši Pečarovčarji, Goran na sintetizatorju in Pevski zbor Pečarovci pod vodstvom Mire Huber. T. K.
Sedemdeset let PGD Pečarovci
cev z vseh koncev sveta. Tu so se rodili in rodna gruda jih vabi in s seboj pripeljejo še potomce. Mnogi ob tej priložnosti obiščejo vaško pokopališče; poslednji dom preminulih svojcev. Tako kot arhitektura domačij, se razlikujejo po obliki na posameznih območjih tudi nagrobniki. Prvobitni so leseni, železni, drugi iz belega ali črnega marmorja ... Najbolj minljivi, a najlepši so prvobitni leseni križi. Pozornost so mi nedavno pritegnili leseni nagrobniki s strehico.


Na kratko
Gaberje
Krajevna skupnost in Kulturno društvo Zarja Gaberje sta po dobrem desetletju ponovno organizirala praznik krajevne skupnosti. Pripravili so tudi sprevod po vasi, v katerem so prikazali stare vaške običaje. Na slovesnosti sta zbrane nagovorila predsednik KS Ignac Prendl in podpredsednik Janez Gone, ki sta orisala dosežke KS in opozorila na problem meje na reki Muri. V kulturnem programu so se predstavili predvsem domači člani kulturnega društva: odrasla prekmurska in madžarska folklorna skupina, recitatorki, novopečena humorista Trezika in Miš ter ritmična skupina s Kapce. Ob koncu so se vsi skupaj poveselili in zapeli ob zvokih ansambla
nekdanjega stavbarstva. In konča se pri denarju. Tako je bilo tudi pri Martinu in Ani Reintaler v Terbegovcih št. 5. Podrto je bilo poslopje, spleteno na prastar način iz »protja«. Za pletenje sten so bile uporabljene očiščene mlade smrekove veje. Pletlo se je od spodaj navzgor, tako da so veje polagali izmenično od zunanje in notranje strani.
Postavljali so več vmesnih tramov. Stene so z obeh strani ome-
Tega 250 let starega etnološkega spomenika v Terbegovcih od nedavnega ni več. Ob njem je bila starožitna mlaka. Mimo so se vozili ali pešačili številni turisti in si jo z zanimanjem ogledovali. Foto: F. Š.
Uzrl sem jih na pokopališču v Lončarovcih na Goričkem. In fotografiral sem jih. Napisi na njih so vrezani v les. A pomemben je prijazen, domač spomin. In tudi preprosto cvetje ob njem
Millennium. (Tatjana Bogdan)
Lutverci
V PGD Lutverci, ki so ga ustanovili 1938. leta, deluje več kot trideset mladih. Njihova desetina podmladkarjev je osvojila v letošnjem letu že dvanajst različnih pokalov. Gre za desetino, ki je ena boljših na širšem gornjera-dgonskem območju in si želi prihodnje leto na državno gasilsko tekmovanje. Sicer pa so mladim lutverskim gasilcem (v zahvalo za požrtvovalnost) omogočili enodnevno letovanje v Moravskih Toplicah. (F. KI.)
Cerkvenjak
Na območju 'cerkvenjaške občine so imeli akcijo zbiranja kosovnih odpadkov. Letos so jih
tali z ilovico, ki so ji primešali slamo ali pleve.
V poslopju je stala stara stiskalnica za sadje in grozdje. Lastnika nista imela denarja za vzdrževanje in sta se odločila za prodajo. Za nakup se je zanimalo več oseb in tudi Turistično društvo Sv. Jurij ob Ščavnici s sedežem na bližnji Stari Gori. Tam imajo etnografski muzej in na
novo postavljen mlin na veter. Do kupčije ni prišlo. Lastnika sta ponudila »prešo« bližnjemu sosedu, ki jo je porušil. V nasprotnem primeru bi jo porušil sneg prihodnje zime. Tako je bila namreč dotrajana.
Po toči zvoniti je prepozno. Slovenska posebnost je, da pustimo etnološke ali druge kulturnozgodovinske spomenike uničiti in potem zgradimo nove!
Bogati smo, mar ne?
E Š.l
učinkuje domače. V njem je spomin na minula desetletja. A najlepše spomenike pravzaprav nosimo v svojih srcih; v nei-ztrohnjenem spominu na mame, očete, sestre, brate ..., na umirjeno otroštvo v rojstni vasici, daleč vstran od »ponorelega sveta ...«
E Š.l
zbrali nekaj manj kot v prejšnjih organiziranih odvozih. Zdi se, da je še nekaj posameznikov, ki jim ni mar, kam odvržejo svoje dotrajane gospodinjske in druge tehnične predmete. Še je nekaj divjih odlagališč. (F. Br.)
Odranci
Pisni zgodovinski viri omenjajo Odrance prvič 1322. leta. Gre za lastninski zapis, ki je shranjen v Madžarskem državnem arhivu v Budimpešti. Od tam so dobili fotokopijo tega dokumenta, ki je sicer napisan v latinščini. Kmalu ga bodo dali prevesti in v raznih predstavitvenih publikacijah se bodo sklicevali na to letnico. Sicer pa so Odranci kraj, kjer živi kar 1.800 občanov, in so največja pomurska vas. (J. Ž.)
VESTMI 30. avgust 2001
IZ NAŠIH KRAJEV
15
Apače - gradbišče
Septembra asfaltiranje
CP Maribor in M. Sobota gradita cesto skozi Apače pri Gornji Radgoni
esto Trate-G. Radgona že nekaj let gradijo etapno, za njeno dokončanje namreč vedno zmanjka denarja. Če bi bila to prometna povezava državnega pomena, bi obnova potekala hitreje, ni pa nujno, kajti kljub vsemu so vse te ceste preveč oddaljene od Ljubljane in od finančnega vira. Po večletnem premoru so letos poleti vendarle začeli graditi najbolj kritičen odsek skozi Apače.
Junija so začeli z deli, ki potekajo po načrtih GRADING-a iz Maribora (za cestišče) in Hi-
DROSVET-a iz Ljubljane (za kanalizacijo). Na gradbišču sta dva izvajalca, kajti gradnja ceste v dolžini 1800 metrov je razdeljena med dve podjetji. 750 metrov iz smeri Gornje Radgone gradi Cestno podjetje Murska Sobota, 1150 metrov s strani Trat pa Cestno podjetje Maribor. Med podjetjema mora biti veliko usklajevanja, je povedal Darko Kočar s CP Maribor, kajti material iz izkopov, ki jih opravlja eno podjetje, potrebuje pri gradnji nasipov drugo podjetje. Vrednost vseh del je 145 mio sit, oboji pa naj bi začeli z asfaltiranjem že septembra.
Ta čas sicer ne kaže, da bi bili z deli tako daleč, kajti središče Apač je podobno velikemu gradbišču.
Kot je pojasnil Franc Matjašec iz CP M. Sobota, bo cestišče znižano za 10 do 15 cm, razlog
Trate so strmina nad reko Muro in povirjem Ščavnice
Stoletja povezanosti z avstrijskim Cmurekom
Številni slovenski kraji imajo imena po trati
okrat me je pot pripeljala na Trate, ki se strmo vzpenjajo nad reko Muro in nad avstrijskim mestecem Cmurekom, ki je stoletja vplival na razvoj našega zaledja. Tukajšnji prebivalci si tam od nekdaj iščejo delo, se izobražujejo v obrti... In s Trat se ti odpre pogled daleč po avstrijski ravnini in gričevju v ozadju.
Trate so razložno naselje po podolžnih slemenih, ki se vlečejo vzporedno med reko Muro in povirjem Ščavnice. Z zahoda povezuje naselje cesta iz Šentilja, z juga od Lenarta. Tu se prelijeta v eno, ki se v strmi vijugi spušča proti reki, naprej po Apaški dolini in čez most, ki vodi v Avstrijo. Na tem območju se stikajo občine Gornja Radgona, Sv. Ana, Lenart, Šentilj.
Na Tratah živi okoli 300 pre-
pa so pločniki in vhodi na dvorišča hiš ob cesti - če tega ne bi storili, bi bili pločniki previsoki.
Mariborčani bodo z deli končali 20. septembra.
bivalcev. Ubadajo se s kmetovanjem in vinogradništvom. Za-posleni so v 30 kilometrov oddaljenem Mariboru, 15 kilometrov odmaknjenem Lenartu ali v avstrijskem Cmureku in okoliških krajih. Ni še dolgo čas, ko so tam mnogi delali »na črno«. Niso bili deležni socialnega zavarovanja in so ostali ob poškodbah pri delu breme naše države. S poostritvijo ustreznih zakonov so se razmere izboljšale. Na tem
Ker je bila »posteljica« preslaba, so morali opraviti dodatne izkope in utrditi podlago cestišča z drobljencem, ki ga vozijo iz dokležovske gramoznice (Mariborčani vozijo gramoz iz svoje gramoznice, prav tako bodo iz svoje baze vozili asfalt).
Čeprav ta čas ne kaže tako, bodo tudi soboški cestarji sep-
območju je včasih živelo tudi veliko kočarjev, viničarjev, najemnikov. In tu so se rojevali hlapci, dekle, berači...
Nad mednarodnim mejnim prehodom Trate se z griča razgleduje grad Zgornji Cmurek. Danes je v njem psihiatrična bolnišnica, katere glavni sedež je v gradu Hrastovec. Tam in v omenjenem gradu živi okoli 600 bolnikov. Grad Zgornji Cmurek je pozidal od leta 1145 do 1170 Burkart Koroški. Prvič je omenjen 1145. Svojčas so imeli graščino v posesti tudi Celjski grofje.
Zanimivo je, da je v Sloveniji kakih 30 krajev z imenom Trata,
tembra začeli z asfaltiranjem in z deli končali konec oktobra, je zatrdil Matjašec.
Mariborčani bodo začeli asfaltirati svoj odsek ceste v p’rvem tednu meseca septembra in z deli končali že 20. septembra.
Besedilo in posnetki: BERNARDA B. PEČEK ■
Leta 1926 so vaščani sredi rodovitnih polj v Gančanih postavili križ v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Nabožno znamenje je z leti načel zob časa, zato so se v gančanskem kapelskem odboru in krajevni skupnosti odločili za postavitev novega križa iz granita. Tega je blagoslovil (ob asistenci kaplana Dejana Horvata in domačina, sicer pa križevskega župnika, Štefana Vinkoviča) beltinski župnik Jože Hozjan. Na slovesnosti so peli ljudske pevke in moški pevski pevski zbor iz Gančan. (T. H.)
Problem pitne vode
Ženske perejo perilo ponoči
udi občina Hodoš sodi med tiste, ki imajo hude probleme s pitno vodo. Stanje pa se zaradi suše še slabša. Zaradi pomanjkanja jo morajo večkrat na dan voziti tudi s cisterno. »Poleg tega je vodovodno omrežje staro že 24 let in lahko se kaj zgodi,« je povedal župan. Svetniki so povedali, da je pitna voda izredno slabe kakovosti tudi na dolnjem Hodo-
Travnik. Sedem jih je z imenom Trate in še nekaj je podobnih imen.
F. Š. ■
Črenšovci
. Krajani, ki imajo svoje domačije ob ulici Osvobodilne fronte v Črenšo-vcih, to je ob regionalni cesti Črenšovci-Tur-nišče, so prepričani, da bi bilo treba in koristno tudi tamkaj urediti pločnike. Ker ta hip gradijo kanalizacijsko omrežje, se jim zdi, da je sedaj najugodnejša priložnost za to naložbo, in to so s posebnim dopisom, ki ga je podpisalo okrog dvajset stanovalcev v tej ulici, sporočili tudi občini.
J. G. ■
, m,.a <?oodaj leži avstrijski Cmurek z obsežnim zaledjem. Foto: F. Š. Ta cesta se s Trat strmo spušča proti reki Muri-
šu, kjer iz pip teče rjava voda. Projekte za novo vodovodno omrežje že imajo, za te namene pa bodo poskušali dobiti nekaj sredstev iz programa Phare.
Poleg tega, da taka vodo ni uporabna za pitje in kuhanje, je ne morejo uporabljati niti za pranje perila. Ženske so ugotovile, da ponoči teče boljša voda, zato vstanejo sredi noči, okoli treh, in perejo perilo. Da je vsaj bolj belo. Problematiko so omenili tudi zaradi tega, ker so se morali dogovoriti o ceni pitne vode. Strinjali so se, da zaradi slabe kakovosti pitne vode ne morejo postaviti visoke cene. »Zato občina,« kot je povedal župan, »pokrije več kot 50 odstotkov stroškov za vodo. Stroški pa se s tem, da pitno vodo dovažajo, še povečajo, saj stane vsaka vožnja cisterne 5000 tolarjev.« Cena za kubični meter vode je tako po novem 40 tolarjev.
Na seji so se tudi odločili, da bodo odkupili poslovni delež RRA Mure, d. o. o., obravnavali pa so tudi javni razpis za dodelitev sredstev za ustvarjanje gospodarske osnove za avtohtono narodno skupnost za leto 2001. Župan je ob tem poudaril, da se žal narodnostni politiki madžarske narodnostne skupnosti med seboj ne morejo dogovoriti. Ker pomurski Madžari nimajo pravega vodstva, sploh ne morejo v korak z italijanskimi predstavniki. Neenotnost slovenskih Madžarov pa s pridom izkoriščajo slovenski Italijani in tako so v parlamentu izglasovali, da je sedež Sklada v Ribnici.
Na razpis za posojilo se lahko prijavijo upravičenci iz prekmurskih občin: Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci, ki bodo sredstva namenili za razvoj kmetij in dopolnilnih dejavnosti na njih ter za začetne investicije v proizvodne in storitvene objekte ter opremo.
A. Nana Rituper Rodež I
Tako bi lahko rekli polkrožni zelenici na fotografiji, ki so jo spomladi letos sicer prekopali ter zasadili rože in grmovnice, toda potem nihče ni poskrbel (zalival), da bi iz tega tudi kaj nastalo. No ja, čistilke so sproti pometale oblance, ki so jih potrosili po zelenici. Foto: J. B.
16
REPORTAŽA
30. avgust 2001 VESTNIK
Ste vedeli, da spada hmelj v družino konopljevk?
Dan med obiralci zelene
Le kje stroji ne bodo izpodrinili človeških rok?
ravijo, da je hmelj azijska rastlina in da so ga poznali pred našim štetjem. Uporabljajo ga predvsem v pivovarnah. Nekoč so ga za svoje potrebe gojile pivovarne same, nato so pridelavo opustile in odtlej gojijo hmelj kmetijci (pravne in fizične osebe), in sicer na območjih, kjer najbolj uspeva.
V Sloveniji je hmelj stara kultura, saj so ga v bližini Škofje Loke gojili že 1156. leta. Pridelava hmelja se je sicer najbolj razmahnila na območju Savinjske doline. Tam pridelan hmelj je znan po vsem svetu, glavni kupci pa so: Nemčija, Anglija, Avstrija, Švica, Amerika, Japonska ... Večina slovenskega hmelja gre v izvoz, saj ga domače pivovarne porabijo le okrog deset odstotkov. Delež slovenskih hmeljnih površin znaša v primerjavi z vsemi svetovnimi gojišči hmelja 2,8 odstotka, slovenski pridelek pa predstavlja 3,3 odstotka svetovne pridelave. Naši hmeljarji gojijo sicer več vrst hmelja, prevladujeta pa savinjski golding in aurora. Površina obdelanih hmeljišč v Sloveniji znaša‘v letu 2001 1.800 hektarjev, od tega je 150 hektarjev prvoletnih nasadov, s katerih pridelka še ne obirajo.
V Sloveniji pa ne pridelujemo hmelja le v Savinjski dolini, ampak tudi na nekaterih drugih območjih, na primer na ptujskem
in ormoškem. Obiskali smo Po-murcem najbližje hmeljišče v Trgovišču pri Veliki Nedelji. Tam ima delniška družba Jeruzalem Ormož štiridesethektarsko hmeljišče, na katerem gojijo naj
več (15 ha) sorte aurora, potem (8 ha) savinjskega goldinga, ce-rere (7 ha), bobka (6 ha) in ma-gnuma (4 ha - enoletni nasad). Nasadi sb sodobni (žice so spete nad lesenimi in betonskimi dro
govi). Letos bodo pridobili nekaj manj kot dvainsedemdeset ton suhega hmelja.
Marsikateri naš bralec je bil v svojih mladih letih na obiranju hmelja v Savinjski dolini. Tedaj še ni bilo veliko žičnic, kajti gojili so ga predvsem na hmeljevkah (lesenih štangah). Te so pred obiranjem izpulili in so jih polagali na preproste opore (križe), nato so obiralci ročno trgali hmeljne storžke in jih dajali v posebne škafe (merice). Delo je bilo po učinku: čim več je kdo nabral, tem več je zaslužil.
Danes v Sloveniji hmelj ročno obirajo le še na ljudskih prireditvah, kajti medtem so se pojavili obiralni stroji. Tako je tudi na ptujskem in ormoškem območju, kjer sicer ne manjka nezaposlene delovne sile, vprašanje pa je, ali bi še kdo hotel iti nabirat hmelj, ko pa je težko dobiti celo obiralce sadja.
Tehnologija obiranja, ki jo imajo Ormožani, sicer ni najsodobnejša. Gre pa takole: hmeljni »venec« najprej kak meter od tal prerežejo s srpom, nato ga sunkovito potegnejo od žice na vrhu, potem pa ga zložijo na traktorsko prikolico in odpeljejo v strojnico, ki je sredi hmeljišča. Tam imajo tri obiralne stroje (na videz podobne žitnim mlatilnicam), v katere vstavljajo hmeljne vence, iz strojev potem prihajajo zeleni storžki, ki s tekočega traku padajo v žičnate košare. Te potem, po šest hkrati, vozijo v sušilnico, ki je v Ormožu. Obiranje nam je predstavil strojnik Ivan Krabanja.
Po hmeljišču v Trgovišču nas je popeljal Ivan Krabanja. Pridelek bo sicer nekoliko slabši, kot so načrtovali, vendar izpad zaradi suše le ne bo katastrofalen, kajti hmeljišče so trikrat namakali.
Direktor Poljedelstva Marjan Mlinarič in delavec v sušilnici pa sta predstavila sušenje v sušilnici, ki ima štiri etaže. Sveže hmelj-pe storžke dajo najprej v vrhnjo etažo, kjer se sušijo uro in pol; potem jih spustijo v nižjo etažo, kjer je spet približno tolikšen čas sušenja; nato jih spustijo v etažo niže in nazadnje »pristanejo« v najnižji etaži, kjer so osušeni toliko, da imajo le še kakih sedem odstotkov vlage. Seveda, ko eno etažo spraznijo (spustijo hmelj v nižjo etažo), jo napolnijo s hmeljem iz višje etaže, tako da so vse sušilne etaže stalno polne. Sušilnica obratuje štiriindvajset ur. Posušenega hmelja z zadnje
(spodnje) etaže ne pakirajo takoj v vreče, ampak ga nekaj časa pustijo, da se ohladi, pa tudi navlažijo ga, tako da je sicer suh, a elastičen (se ne drobi). Ormožani prodajajo hmelj (tako kot večina slovenskih pridelovalcev) Hmezadu v Žalcu.
Dan med obiralci hmelja. Da, obiralci - moškimi, kajti med obiralci v Trgovišču pri Veliki Nedelji smo srečali le eno žensko, pa še ta ni imela ravno težkega dela, saj je meter od tal s srpom rezala hmeljne vence, vse drugo pa je bilo moško delo.
Besedilo in foto: Štefan Sobočan I
klop poletnih srečanj in prireditev so končali v Društvu ustvarjalne mladine iz Lendave ta konec tedna v petišovskih termah s prireditvijo Adijo, poletje. Na
dvodnevnem festivalu se je zvrstilo kar nekaj bolj ali manj znanih rock glasbenih skupin, vrhunec pa je dosegel z na-
stopom legendarne skupine Laibach.
S
Tudi ta prireditev je pokazala, da nekoliko bolj množičen obisk zagotavljajo le medijsko izpostavljena imena iz glasbenega sveta in priznana kakovost izvajalcev, kot je primer pri Lai-bachu. Kljub temu, da je bila v petek, ko je nastopil Laibach,
vstopnina 2000, v soboto pa 1000 tolarjev, se je ob koncertu te skupine zbralo precej več obiskovalcev (več kot tisoč) kot naslednji dan. Manj znani mladi izvajalci, ki bi po razmišljanju in nastopu morali biti mladi publiki bolj blizu, pa so nastopali pri precej ožjem krogu publike, nekateri tudi pred tridesetimi poslušalci.
Društvo ustvarjalne mladine iz Lendave je gotovo edini organizator prireditev v Sloveniji, ki se lahko pohvali, da so o eni od njihovih poletnih prireditev pisali na naslovnih straneh skorajda vseh avstrijskih in italijan
7 k
skih časopisov. To se je zgodilo po nasilnih protigobalizacijskih demonstracijah v Genovi, saj naj bi načrti zanje nastali prav na enem od poletnih taborov v Pe-tišovcih, mednarodnem Poletnem taboru brez meja.
Prireditev, ki je potekala ob
Zaradi skupine Laibach iz Berlina v Petišovce
Zelo dobra organizacija festivala
koncu tedna, najbrž ne bo tako odmevna. Začela se je v soboto popoldne z otvoritvijo slikarske in fotografske razstave Lendava Workshop, kjer so razstavljena dela mednarodne kolonije mla-
Kretnje, gibi in glas pevca skupine Laibadi so ostali isti kol nekdaj.
dih, ki je bila to poletje v Lendavskih Goricah. Obiskovalci so lahko v soboto med drugim prisluhnili še poeziji mlade pesnice Miriam Utroša, predavanju o Kambodži in Vietnamu ter indijski klasični glasbi.
Pri petkovem koncertnem večeru moramo najprej omeniti nadobudno post-punk skupino Dorian Gray iz Izole, prvi vrhunec večera pa je bil nastop lendavske skupine Khons. To pa so praktično domačini, ki so s svo
jim »šponanjem« dodobra razgreli mladce pod odrom. Svoja besedila pojejo v angleščini, to pa ni ovira, da jih rte bi poznalo mnogo simpatizerjev skupine. Potem se je dogajanje preselilo
na drugi, veliki oder, kjer je bil čas za nastop legendarne slovenske skupine Laibach.
Fantje so na sceno stopili točno ob polnoči, ko sedaj gledamo nazaj, pa lahko, ocenimo, da je bil njihov koncert tisti, ki je ostal najbolj v spominu. Seveda Laibach nimajo več takega pomena, kot so ga imeli v rajnki Jugoslaviji oz. ob bratomorni vojni v nekdanjih republikah ter ob Natovem bombardiranju Srbije, so pa zato nekoliko premo-
dificirali svoj nastop. V glavnem igrajo priredbe, njihov zvok je bolj rockovski in hitrejši, od tiste najbolj znane zasedbe pa je ostal isti edino pevec - sedaj brez tiste značilne kape z ruto, ampak oblečen v črno kratko majico in neobrit. Toda nekaj je vseeno ostalo isto: vsi člani na odru nosijo izredno široke hlače oz. neke vrste krila, kretnje in gibi pevca so enaki kot nekdaj, podobna kot takrat pa je tudi njihova videoscena. Tisti, ki so vztrajali do konca, so bili v njihovem dodatku nagrajeni s starima hitoma Sympathy For The Devil in Life Is Life, ki sta spomnila na stare čase. Pa še dve zanimivosti: mladi obiskovalci so pred njihovim bisom glasno skandirali »Laibach, Laibach«, to pa nekdaj ni bil ravno pogost primer, druga zanimivost pa je 37-letni Američan, ki je iz Berlina, kjer trenutno živi, pripotoval
do Ljubljane, tam zvedel za koncert skupine Laibach, in prišel kar v Petišovce. Na naše začudenje je filmski delavec, doma iz Los Angelesa, mirno odgovoril: »Ah, pa Laibach so v Ameriki znani že kakih petnajst let.«
Organizacija festivala je bila na zelo dobri ravni, saj je bilo poskrbljeno tako za redarsko-varstveno službo, informacije, propagandne materiale (ob nastopu skupine Laibach so bile naprodaj njihove zgoščenke; majice, razglednice in posterji) kakor tudi za pestro ponudbo hrane in pijače, tako da kljub poznim uram nihče ni bil lačen ali žejen. Če smo nekoliko hudomušni, je bila organizacija še predobra, saj se redkokdaj na mladinskih glasbenih festivalih
zgodi, da skupine nastopijo prej, kot je predvideno. Največkrat je ravno obratno. No, tokrat smo zaradi izostanka nekaterih
skupin v soboto žal zamudili nastop skupine Juff, o kateri pa smo v Vestniku že večkrat pisali.
Glavna zvezda večera, skupina Flare iz Hrva*ške, pa je zaradi prepogostega kontaktiranja s publiko svoj koncert spravila v premalo resne okvire, čeprav je njihov kitarski pop-rock ustre
zen za koncertno razpoloženje,
skupin Gun’s n’ Roses in Blur.
No ja, njihov hit Srebrni smo vendarle slišali. Konec festivala
in zabava pa sta pripadi« ljubljanski house skupini Rotor.
Tomo Koles, Jože Gabor
WNR 30. avgust 2001
PODJETNIKI SE PREDSTAVLJAJO
17
PODJETJE INOKS V KORAK Z EKOLOGIJO
PODJETJE INOKS deluje že petdeset let na področju izdelave iz nerjavečih materialov. Zaposlujejo petdeset ljudi, proizvodnja nerjavečih izdelkov pa poteka na 5000 m2 pokrite površine. Na podlagi lastne projektive in inženiringa izdelujejo tehnološke linije za potrebe živilske in kemične industrije
ter farmacije. Izdelujejo tudi namenske in dekorativne nerjaveče ograje in opremo za čistilne naprave. Prav slednja veja proizvodnega programa je postala zaradi vse večjega poudarka na ekologiji najbolj aktualna. Podjetje se z razvojem in izdelavo čistilnih naprav ukvarja že več kot deset let. Imajo lasten razvoj kemičnih in bioloških čistilnih naprav. Ponujajo vso nerjavečo opremo za čiščenje odpadnih vod: fine grablje, polžaste črpalke, zračnike v ok-sidacijskem bazenu pa tudi celotne sklope, ki so potrebni za predčiščenje in čiščenje odpadnih vod. Velikost čistilnih naprav je odvisna od števila porabnikov, od 300 do 1000 enot, od 1000 do 5000 enot in tudi več. Glede na velikost čistilne naprave izvajajo projektiranje in gradnjo čistilne naprave na ključ.
NJIHOVO vztrajnost, uspešnost in odličnost potrjujejo številne reference po Evropi. Pohvalijo se lahko s sodelovanjem pri izdelavi največje čistilne naprave v Sloveniji, in to v Domžalah, kjer je kemična in biološka ČN z zmogljivostjo 200.000 enot. Imata razvito tehnologijo, ki jo vsako leto nadgrajujejo v vseh elementih čiščenja in, to pa je še najbolj pomembno, delujejo po vseh normativih, ki so usklajeni z evropskimi merili. Sodelovali so z Lekom in občino Lendava pri gradnji ene najmodernejših čistilnih naprav v Sloveniji, katere otvoritev je bila letos. Omeniti moramo sodelovanje pri gradnji čistilne naprave v Lukačevcih za čiščenje vode iz Moravskih Toplic (2000 enot), čistilne naprave v Ivanjcih (800 enot), pri Negovi (600 enot), na Ptuju, v Kopru, čistilne naprave Schmidt Feldba-ch, čistilne naprave v M. Soboti in G. Radgoni ter izdelavo številnih drugih objektov za čiščenje odpadnih vod. SODELUJEJO z mnogimi strateškimi partnerji iz vse Evrope. Pohvalijo se lahko s konkurenčnostjo, pridnostjo in referencami na slovenskem trgu. Besede direktorja podjetja INOKS Jožeta Pavlinjeka: »Za vstop Slovenije v Evropo so pomembni področje ekologije, reševanje ekoloških vprašanj in odnos vseh nas do okolja. Čimprej bi morali
vsi v Sloveniji poskrbeti za naše reke in urediti čiščenje odpadnih vod.«
ZAČETKI podjetja INOKS segajo v leto 1949, ko je Jože Pavlinjek ustanovil družinsko obrt s prvimi delavnicami v Temlinovi ulici v Murski Soboti. Leta 1988 se je celotna proizvodnja preselila v Černelavce, v Temlinovi ulici pa
so uredili leta 1993 prodajalno Sijaj.
PRODAJALNA Sijaj ponuja široko paleto proizvodov za gospodinjstvo, darila in lepši videz vašega doma znanih svetovnih proizvajalcev Morinox, Guzzini, Aeternum, Steklarne Rogaška
VSI zaposleni si prizadevajo za popestritev prodajalne, ki je bila lansko leto v celoti prenovljena. Postali so franšizna prodajalna steklarne Rogaška Crystal, s čimer so si zagotovili sodelovanje pri prodajnih akcijah. Organizirajo dneve odprtih vrat in dneve Rogaške, ki so vsak mesec, ko prodajalno obišče graver in vsakemu gostu na izdelek iz kristala brezplačno vgravira motive in besedila po želji. Prodajalna se je letos udeležila projekta »Najbolje urejene slovenske prodajalne v letu 2001.« Kljub močni konkurenci jim je uspelo zasesti prvo mesto v regiji. V prodajalni si prizadevajo doseči in preseči pričakovanja in želje strank. O uspehu prodajalne se prepričajte tudi vi. Obiščete jo lahko v Temlinovi ulici 4, nasproti Gimnazije M. Sobota, vsak delovni dan do 19. ure in v soboto do 13. ure.
INOKS, d. o. o., Gorička 150, Černelavci,
Tel.: 02/525 2100,5252116,liiks: 02/525 21 11,52521 14 y
DVAJSET LET DOMAČI KRUH IN ZDRAVJU PRIJAZNI PROIZVODI
Pekarna KUZMIČ praznuje letos dvajsetletnico. V tem času so se iz majhnega prostora v najemu preselili v prav tako majhen, vendar lasten prostor. Obe proizvodnji sta bili v Beltincih.
V nekaj letih jim je uspelo zgraditi poslovni objekt v M. Soboti. Tako so leta 1990 proizvodnjo preselili in pokazalo se je, da je bila to za njih dobra naložba. Začeli so razmišljati o dodatni ponudbi in se odločili za gradnjo kava bara. Po njegovem odprtju leta 1995 se je pokazalo, da je povpraševanje po njihovih proizvodih veliko. Proizvodni prostor je kmalu postal premajhen in razmišljati so začeli o večjih zmogljivostih. Odločili so se za gradnjo poslovne stavbe v Krogu in leta 1998 so proizvodnjo preselili v Krog. S ' tem so proizvodni prostor povečali in kupili nove ter količinsko zmogljivejše stroje in peči.
V dvajsetih letih obstoja pekarne pa se je spreminjal tudi njihov prodajni program. Zaceli so z domačim kruhom, belim kruhom in žemljami. Danes zahteva trg mnogo več, zato je v prodaji več različnih proizvodov.
Njihov program sedaj bogati domači krti . Črni kruh je brez dodatkov in barvil. Zemljice so
okusne kot malokje. Ponujajo pa vam še beli kruh, polbeli kruh, pletene štručke, francoze, turiste, razne rogljičke, vrtanke, domače kekse in drugo. Začeli so tudi s proizvodnjo polnozrnatega programa, ki obsega rogljiče, bombetke, štručke in hlebčke.
Ob sobotah svoje prodajne police napolnijo še z orehovimi in makovimi poticami ter krofi, katerih posebnost je, da se cvrejo v palmovem olju, za katerega je značilno, da ga testo ne vpija.
Prodajni program želijo širiti še naprej in v prihodnosti se obetajo novosti na njihovih policah. Prodajati želijo kakovostne in zdravju prijazne proizvode. Ker želijo ugoditi čim širšemu krogu kupcev, vam kruh tudi narežejo in vakuumsko spakirajo (tudi večje količine). Večino proizvodov pekarne Kuzmič lahko dobite v številnih trgovinah po Prekmurju, predvsem pa so vam na voljo v prodajalni v Partizanski ulici 56 v Murski Soboti, kjer vam vrata odprejo že ob 5. uri zjutraj. Priporočajo vam tudi jutranjo kavico v njihovem kava baru, ki si jo skupaj z drugimi napitki prav tako lahko privoščite že od 5. ure naprej.
Naj tudi vam zadišita kava in dober kruh že navsezgodaj, privoščite si zgodnji zajtrk v pekar-
POGREBNE STORITVE, OPREMA, UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
regovor pravi, da smo po smrti vsi CZ enaki, zato v podjetju pogrebnih storitev Damirja Banfija menijo, da bi bilo lepo, če bi se to nekako videlo tudi po enakosti pokopališč.
Zapravljajo pogrebne storitve, prodajajo po U/grebno opremo, vzdržujejo pokopališča in zelenice, odstranjujejo tudi sneg (zimska služba) ter opravljajo prevoze doma in v tujini. Skrbijo za to, da je kraj spomina na tiste, ki so bili nekdaj med nami, urejen in prijeten,
zato:
- kosijo travo
-vzdržujejo dovozne poti
- odstranjujejo odpadke z grobov
- vzdržujejo vmesne prehode med grobovi in okolico pokopališč
- občasno čistijo nagrobna znamenja
- odstranjujejo sneg
- čistijo pokopališče
- skrbijo za odvoz odpadkov na odlagališče
- čistijo mrliške vežice, obrezujejo ograje in grmovje
- odstranjujejo suhe veje z dreves
- opravljajo tudi druga dela po naročilu oziroma potrebi
/^/težkih trenutkih, ob izgubi najbližjih, so ^vam v pomoč s prijazno besedo tolažbe in z vsemi storitvami. Ponujajo vam: ureditev vse potrebne dokumentacije, oblačenje pokojnika, prevoz pokojnika na dom ali v mrliško vežo, izposojo hladilnega pokrova, izkop in zasip ter dekoracijo groba (tudi žarnega), prevoz ob pogrebu, tudi vencev, posredovanje pri fotografiranju ali snemanju pogreba, prevoz v tujino, ozvočenje na pogrebu, objavo osmrtnice v sredstvih javnega obveščanja, sprejemajo naročila za cvetje,
vence, prvo ureditev groba - odvoz vencev
in druga dodatna dela po želji svojcev.
//popravljajo pa le pogrebnih storitev. V C/ J svojo dejavnost so vključili še urejanje
zelenic. Pridejo k vam in vam lepo uredijo okolico hiše - kosijo zelenice in obrezujejo živo mejo.
/rj sebi pra U/vijo: »Smo majhen, vendar kljub vsemu dovolj velik kolektiv, da ustvarimo tisto, kar smo si zadali. Opravljamo kakovostne, hitre in poceni storitve. Na voljo s-mo vam vse rini v letu, 24 ur na dan, vsak trenutek.«
Pogrebne storitve, oprema, vzdrževanje pokopališč in zelenic Damir Banfi, s. p.
Veščica 17, Murska Sobota http//:www.pogrebnistvobanfi-sp.si
Tel.: 02/534 80 60, GSM: 041 617 601, faks: 02/525 11 70
V podjetju ROTO se zadnji dve leti intenzivno ukvarjajo z razvijanjem izdelkov za prijaznejše okolje in učinkovitejšo porabo pitne vode.
Splošno znano je, da na Zemlji pitne vode vedno bolj primanjkuje in da zato postaja čedalje dražja, torej ni daleč, ko bo voda postala pravo bogastvo.
V ta namen so v podjetju ROTO razvili rezervoarje za shranjevanje pitne vode in zbiranje deževnice od 200 do 50001. Primerni so za vkop in omogočajo razpolaganje s pitno vodo v daljšem sušnem obdobju ter delujejo usklajeno s sistemom vodne napeljave.
REZERVOARJI ZA VODO
ZBIRALNIKI DEŽEVNICE
PLASTIČNI
SISTEMI
ZA GREZNICE
VOLUMNA: -200L -500L -1000L -2000L -3000L -5000L
ŽIVIMO V ČASU, KO VODA POSTAJA PRAVO BOGASTVO Prednosti rezervoarjev so naslednje: - z nakupom rezervoarja boste prihranili 98 % izdatkov za vodarino, kajti v gospodinjstvu se potrebuje le 2% pitne vode za pitje in kuhanje, za vsa druga opravila se lahko uporabi deževnica, - zalivanje z deževnico je veliko bolj priporočljivo, - v sušnih obdobjih ne boste ostali brez vode.
Rezervoarje priporočajo vsem, ki jim primanjkuje pitne vode in vode za zalivanje, prav tako pa tudi vsem tistim, ki ravno gradijo novo hišo, kajti to je naložba za prihodnost ki se vam bo obrestovala.
Sisteme zbiralnikov predstavlja podjetje ROTO v svojih trgovinah: - v Murski Soboti, tel.: 02/527 19 03 - v Gornji Radgoni, tel.: 02/562 13 98 in na sejmih:
- na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni od 25. 8. do 2. 9.
- na Celjskem sejmu (MOS) od 14.9. do 23. 9.
ROTO, d. o. o., Černelavci, Gorička 150, Murska Sobota
E-mail: roto@roto.si, http//:www.roto.si
18
ŠPORT
30. avgust 2001 VESTNIK
Nogomet
Uspešna vrnitev Bonačiča in Dvoršaka
Mnogi ljubitelji nogometa, ki so se zbrali v Fazaneriji na tekmi med Muro in Živili Triglavom, so z velikim zanimanjem pričakovali vrnitev trenerja Luke Bonačiča in igralca Simona Dvoršaka iz Maribora. Njun nastop je bil uspešen, saj je Bonačič Muro popeljal k drugi letošnji zmagi, Dvoršak pa se je vpisal med strelce. Sobočani so igrali v prvem polčasu zelo solidno, napadalno in z lepimi kombinacijami ter že v četrti minuti dosegli prvi zadetek. Srednji napadalec Raguž, ki je bil med boljšimi igralci, je močno streljal, vratar Vidmar pa je žogo odbil do Čauševiča, ki jo je poslal v mrežo. Mura je še naprej igrala dobro in v 26. minuti je Dvoršak izkoristil lepo podajo Erniše ter z močnim udarcem žogo poslal na pravo mesto. V drugem polčasu so Sobočani popustili, tako da so bolj prišli do izraza gostje iz Kranja, ki pa niso uspeli premagati zanesljivega vratarja Botonjiča. V drugem polčasu sta Žilavec (Mura) in Popescu (Živila Triglav) zadela okvir vrat. Po odstopu Zlatka Gaborja trener Luka Bonačič še nima novega pomočnika. Zaradi kvalifikacijskih tekem slovenske reprezentance za svetovno prvenstvo z Rusijo v Ljubljani in Jugoslavijo v Beogradu bodo v prvi državni ligi odigrali sedmo kolo šele 9. septembra.
V tretjem kolu prvenstva v drugi državni nogometni ligi sta se vrnila prekmurska ligaša z gostovanja poražena. Tabor je v Sežani premagal Nafto iz Lendave. Edini zadetek so dosegli domačini v začetku drugega polčasa. Livar pa je v Ivančni Gorici prepričljivo premagal Bako-vce Triglav, to pa je bil prvi poraz Bakovčanov. Treba je povedati, da so igrali Bakovci zadnjih deset minut z desetimi igralci, saj bil izključen vratar Talaber.
Tretje kolo je bilo odigrano tudi v tretji državni nogometni ligi vzhod. V Rakičanu sta se srečala še neporažena Rakičan in Turnišče. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala brez zadetkov, je domačine osem minut pred koncem popeljal v vodstvo Žilavec in Rakičan je bil blizu zmage. Toda veselje domačinov je bilo kratkotrajno, saj so dosegli Tur-niščani v zadnjih petih minutah dva zadetka in zmagali. Zelo razburljivo je bilo v Veržeju, saj je po izenačeni igri v prvem polčasu tri minute pred odmorom Fras poslal žogo v lastno mrežo. V drugem polčasu pa so dosegli Križevčani kljub poškodbi Simona Olena še tri zadetke in visoko zmago. Garda iz Martjanec je brez posebnih težav zmagala v Apačah ter z desetimi doseženi in enim prejetim zadetkom vodi na lestvici. Kerna je v Puconcih premagala Bistrico in dosegla prvo zmago. Zmagi Crenšovec s Tromejnikom in Beltinec z Dobrovnikom sta bili pričakovani. Odranci so si zmago na Hotizi zagotovili že v prvem polčasu. Zanimiv obračun se obeta v nedeljo v Turnišču, kjer se bosta srečali še neporaženi moštvi Turnišča in Čarde iz Martjanec.
Odigrano je bilo prvo kolo v prvi soboški medobčinski nogometni ligi. Serdica je prepričljivo premagala Bratonce, Goričanka je brez težav odpravila Ižakovce, Tišina Cankovo, Motvarjevci pa Romo. S tesnima rezultatoma je Slatina premagala Gančane, Grad pa Makoter s Cvena.
V drugem kolu prve lendavske medobčinske nogometne lige ni bilo tekme med Polano in Kobiljem, saj je Kobilje odstopilo od nadaljnjega tekmovanja. Nedelica je prepričljivo premagala Panonijo Gumi center iz Gaberja, Lakoš pa Renkovce. Olimpija je bila boljša od Čentibe, Petišo-vci pa od Mostja. V prvi lendavski medobčinski ligi bo tekmovalo po odstopu Kobilja le devet moštev.
Feri Maučec ■
Tenis_______________________________
Velik uspeh
Andreje Klepač na afriški turneji
Športni direktor Teniške zveze Slovenije Andrej Jeras je izročil plaketo Evropske teniške zveze ETA Andreji Klepač kot najboljši igralki Evrope v lanskem letu za dekleta do 14 let. Fotografija: Jure Zauneker
Pred dnevi se je vrnila z izredno uspešne afriške turneje petnajstletna Koperčanka Andreja Klepač, ki že tretje leto živi in trenira v Radencih, saj je zmagala na štirih turnirjih ITF za mladinke do 18 let, na enem pa je bila druga. Ob njeni vrnitvi so v Radencih pripravili tiskovno konferenco, na kateri so podrobneje spregovorili o uspešni turneji in prihodnjih načrtnih direktor ITP-agencije za šport Primož Starčič, igralka Andreja Klepač in trener Aleksander Živin. Andrejo pa sta pozdravila in izrazila zadovoljstvo ob njenih uspehih vodja marketinga Radenske kot generalnega sponzorja Slavko Ficko in predsednik Športne zveze Radenci Zlatko Mir.
Andreja Klepač je trenutno najbolj perspektivna teniška igralka v Sloveniji in ena najbolj perspektivnih igralk v Evropi in svetu. Je tudi edina v zgodovini slovenskega tenisa, ki je s trinajstimi leti postala teniška profesionalka. V Radence se je preselila potem, ko so se skupaj s starši in strokovno ekipo odločili, da bo teniško kariero nadaljevala kot profesionalka, Radenska pa ji je zagotovila sredstva in možnosti za razvoj. Letos pa je bila tudi ustanovljena posebna agencija ITP za šport, ki združuje sredstva za treninge in tekmovanje ter vodi marketing igralke. Strokovno ekipo od
Nogometna liga				
Si.mobil Rezultati - 6. kolo Mura: Živila Triglav 2: Maribor: Gorica 1:1 Rudar: Koper 3:2 Domžale: Publikum 1:1 Primorje: Korotan 2:0 Olimpija: Šmartno 1:1 Primorje	6 4 1		1	14:3	13
Maribor	6 4 1	1	14:7	13
Koper	6 4 0	2	10:5	12
Publikum	6 3 2	1	11:7	11
Olimpija	6 2 2	2	6:7	8
Šmartno	6 2 2	2	7:8	8
Mura	6 2 1	3	5:7	7
Triglav	6 2 1	3	7:12	7
Rudar	6 2 1	3	8:14	7
Korotan	6 1 3	2	4:5	6
Domžale	6 1 2	3	4:7	5
Gorica	6 0 2	4	3:11	2
2. SNL Rezultati - 3. kolo Tabor: Nafta 1:0 Livar: Bakovci Triglav 4 Zagorje: Aluminij 2:1 Dravograd: Feroterm 4 Elan: Dravinja 0 : 3 Renče: Železničar 4:2 Drava: Bela krajina 1:3 Viator:Jadran 3:0 I. Gorica	3 2 1		:0 2 0	8:1	7
Dravograd	3 2 1	0	8:3	7
B. Krajina	3 2 1	0	6:2	7
Zagorje	3 2 1	0	5:3	7
Aluminij	3 2 0	1	4:2	6
Železničar	3 2 0	1	6:6	6
Bakovci	3 2 0	1	5:7	6
Dravinja	3 1 2	0	4:1	5
Viator	3 1 1	1	4:3	4
Nafta	3 1 0	2	11:6	3
Renče	3 1 0	2	7:8	3
Tabor	3 1 0	2	2:3	3
Jadran	3 1 0	2	2:7	3
Drava	3 0 1	2	3:6	1
Feroterm	3 0 0	3	3:7	0
Elan	3 0 0	3	25	0
3. SNL vzhod Rezultati - 3. kolo: Rakičan: Turnišče 1:2 Črenšovci: Tromejnik 3 Beltinci: Dobrovnik 3:0 Veržej: Lesoplast 0:4 Kerna: Bistrica 2:1 Hotiza: Odranci 1:2 Apače: Čarda 1:4 Čarda	3 3 0		:0 0	10:1	9
Lesoplast	3 3 0	0	9:2	9
Turnišče	3 3 0	0	10:5	9
Odranci	3 3 0	0	7:3	9
Črenšovci	3 2 0	1	10:5	6
Rakičan	3 2 0	1	6:2	6
Beltinci	3 1 1	1	4:3	4
Veržej	3 1 0	2	5.6	3
Kerna	3 1 0	2	4:7	3
Hotiza	3 1 0	2	3:7	3
Bistrica	3 0 1	2	3:8	1
Tromejnik	3 0 0	3	2:8	0
Apače	3 0 0	3	4:11	0
Dobrovnik	3 0 0	3	2:11	0
1.MNLMS Rezultati - 3. kolo: Serdica: Bratonci 9:1 Tišina: Cankova 3:0 Motvarjevci: Roma 6:2 Slatina: Gančani 1:0 črad : Makoter 2 :1 Ižakovci: Goričanka 1:4 Serdica	1 1 0		I 0	9:1	3
Motvarjevci	1 1 0	0	6:2	3
Goričanka	1 1 0	0	4:1.	3
Tišina	1 1 0	0	3:0	3
Grad	1 1 0	0	2:1	3
Slatina	1 1 0	0	1:0	3
Makoter	1 0 0	1	1:2	0
Gančani	1 0 0	1	0:1	0
Ižakovci	1 0 0	1	1:4	0
Cankova	1 0 0	1	0:3	0
Roma	1 0 0	1	2:6"	0
Bratonci	1 0 0	1	1:9	0
vsega začetka vodi reprezentančni trener Aleksander Živin.
Andreja Klepač je osvojila v letu 2000 vse možne naslove v kategoriji do 14 let in tudi naslov najboljše evropske igralke. Potem ko je letos osvojila naslov državne prvakinje za mladinke do 16 let, je odšla na afriško turnejo, kjer je v enem mesecu dosegla 22 zmag in bila le enkrat poražena. Na prvem turnirju-četrte kategorije v Lusaki je kot šesta nosilka brez izgubljenega niza ugnala vse nasprotnice. Na drugem turnirju v Malaviju je bila že postavljena za prvo nosilko, to pa je bilo zanjo veliko priznanje. Vlogo prve favoritinje je upravičila tudi v Blan-
Namizni tenis
Sobočani ekipni zmagovalci
Tradicionalno odprto mednarodno kadetsko prvenstvo Murske Sobote, letos že 32., je pritegnilo 79 igralcev iz 23 klubov iz Hrvaške in Slovenije: Med njimi je bilo 24 igralcev iz Pomurja - Moravske Toplice Sobota, Kerna Puconci, Žogica Radgona in Cven, ki je začel delati z naraščajem. Pomurci so pričakovali več, kot so dosegli, to pa zlasti velja za Sobočane. Med kadeti je ekipno zmagala prva ekipa Moravskih Toplic Sobote (Roudi, Fridrih), to pa je bila tudi edina zmaga za predstavnike iz Slovenije. Tri prva mesta so zasedli hrvaški tekmovalci. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote (T. Ropoša, Marič) in Kerna Puconci (Škraban, Banko) pri mlajših kadetih sta bili peti. Prva nosilca pri kadetih Roudi in Fridrih (oba Sobota) sta se uvrstila šele med osmerico, to pa je uspelo tudi T. Ropoši. Med mlajšimi kadeti se je uvrstil najuspešnejši pomurski igralec Škraban (Kerna) med prvo šestnajsterico. (M. U.)
1. MN L Lendava				
Rezultati - 2. kolo: Panonija Gumi c.: Nedelica 1:			4	
Olimpija: Čentiba 2: Petišovci: Mostje 4 : Renkovci: Lakoš 1: Polana prosta Lakoš	2 2	1 3 3 0	0	7:3	6
Polana	1 1	0	0	4:1	3
Nedelica	1 1	0	0	4:1	3
Mostje	2 1	0	1	5:5	3
Olimpija	2 1	0	1	3:3	3
Petišovci 2 1	0	1	6.7	3
Panonija G. c. 2 1	0	1	2:4	3
Čentiba	2 0	0	2	1:3	0
Renkovci 2 0	0	2	2:7	0
2. MNLMS Rezultati -1. kolo: Rotunda: Hodoš 1: - Šalovci: Lipa 4 : 3 Pušča: Bogojina 2: i Ljutomer: Radgona 1 Dokležovje prosto Bogojina	1 1	4 8 :2 0	0	8:2	3
Hodoš	1 1	0	0	4:1	3
Šalovci	1 1	0	0	4:3	3
Radgona	1 1	0	0	2:1	3
Lipa	1 0	0	1	3:4	0
Ljutomer	1 0	0	1	1:2	0
Rotunda	1 0	0	1	1:4	0
Pušča	1 0	0	1	2:8	0
Dokležovje 0 0	0	0	0:0	0
2. MNL Lendava Rezultati -1. kolo: Dolina: Graničar 1:2 Žitkovci: Nafta (v.) 0 : 2 Kapca: Veterani 1:4 Veterani	110 0			4:1	3
Nafta (v.)	1 1	0	0	2:0	3
Graničar	1 1	0	0	2:1	3
Dolina	1 0	0	1	1:2	0
Žitkovci	1 0	0	1	0:2	0
Kapca	1 0	0	1	1:4	0
tyreju in Harareju, čeprav sta bili v igri dve igralki iz družine TOP 100. Na turnirju druge kategorije v Durbanu je bila Andreja postavljena za osmo nosilko in zmagala na turnirju z enim izgubljenim nizom. Na zadnjem, petem turnirju prve kategorije v Durbanu je v polfinalu premagala 68. igralko Berthe Khady, v finalu pa prikazala kljub porazu najboljšo igro na celotni turneji. Nasprotnica Chanelle Scheepers je bila četrta nosilka. Andreja je kljub porazu v finalu prejela mnogo pohval za prikazano igro, to pa je seveda velika spodbuda za nadaljnje delo. Tako se je prebila Andreja Klepač po afriški turneji s 580. na 31. mesto svetovne mladinske lestvice, to pa je gotovo velik podvig. O svoji turneji je Andreja Klepač povedala: »Uspeha, ki sem ga dosegla na afriški turneji, nihče ni
pričakoval, niti sama, in ko sem na prvem turnirju zmagala, sem pričakovala, da imam nekaj možnosti, uvrstiti se med 100 igralk, na koncu pa sem se prebila na 31. mesto, to pa ni slabo.«
Letos se namerava udeležiti še A-turnirja, ki bo oktobra v Osaki na Japonskem, v mesecu decembru pa turnej Eddie Herr, Prince cup in 0rawge bowl na Floridi. V januarju prihodnje leto pa bo nastopila na južnoameriški turneji ali na prvem mladinskem grand slam turnirju v Melbornu. V prihodnjem letu naj bi se uvrstila v TOP 10 med mladinkami.
Feri Maučec I
Nogometna liga Si.mobil
Mura : Živila Triglav 2 : O
Murska Sobota - Mestni stadion v Fazaneriji, gledalcev 2.000. Sodnik: Zirnstein (Portorož). Strelca: 1 : 0 Čauševič (4), 2 : 0 Dvoršak (26).
Mura: Kotonjič, Kožul, Prednik, Cifer, Jukan (Gabor), Dvoršak (Baranja), Erniša, Vogrinčič, Ristič, Čauševič (Žilavec), Raguž.
Druga državna nogometna liga
Tabor: Nafta 1 : O
Sežana - Igrišče Tabora, gledalcev 150. Sodnik: Goričan (Draža vas). Strelec: 1 : 0 Zečevič (66).
Nafta: Starovasnik, Preininger, Škedelj, Novak, Baranja, Šnurer, Gerenčer, Zver (Rihtarič), Dominko, Utroša (Žlogar), Baša.
Livar : Bakovci Triglav 4 : O
Ivančna Gorica - Igrišče Ivančne Gorice, gledalcev 400. Sodnik: Brence (Maribor). Strelci: 1 : 0 Režonja (8), 2 : 0 Jeršin (30), 3 : 0 Vončina (80 -11 m), 4 : 0 Perme (82).
Bakovci Triglav: Talaber, Slana, Cor, Sabotin, Moreč, Ivanič, Bači (Ddnša), Recek, Fajdiga, Ivanič, Fras.
Tretja državna nogometna liga
Apače: Čarda 1:4
Apače - Igrišče Apač, gledalcev 200. Sodnik: Jeneš (Lendava). Strelci: 0 : 1 Vogrinčič (19), 1 : TVajnhandl (27), 1 : 2 Kerec (32), 1 : 3 Kerec (40, 1 : 4 Gjerek (84).
Apače: Fridau, Cvajdik, Muhič (Šunko), Topolinjak, Fifolt, M. Šunko, Pehan (Potočnik), Vajnhandl, M. Šemrl, Grilanc, B. Šemrl (Krapša).
Čarda: Špilak,.Matuš, Gomboc, Jaklin, Antolin, Kerčmar, Vogrinčič (Horvat), Cmor, Kerec (Gjerek), Čarni (Titan), Krapec.
Nograd Hotiza : Odranci 1 : 2
Hotiza - Igrišče Hotize, gledalcev 300. Sodnik: Tratnjek (MS). Strelci: 1 : 0 R. Lackovič (4), 1 : 1 B. Berendijaš (28), 1 : 2 Kavaš (39).
Nograd Hotiza: Žižek, Kulčar, Jakšič, Horvat, Farkaš, Koudila, Gjerkeš, Doma, Lackovič (Ščančar), Ritlop, Gerič.
Odranci: Marič, Kreslin (Pozderec), Kerčmar, R. Berendijaš, 'Sim. Hozjan, Jerebic, S. Virag, B. Berendijaš (Sil. Hozjan), D. Virag, Zadravec, Kavaš.
Rakičan : Turnišče 1 : 2
Rakičan - Igrišče Rakičana, gledalcev 200. Sodnik; Glažar (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Žilavec (82), 1 : 1 Horvat (85), 1 : 2 D. Ritlop (89).
Rakičan: Karoli, Vouri, Rantaša, Žekš, Legen, Bagari (Kosi), Holcman (Vogrin), Koltaji, Sraka (Šadl), Žilavec, Šernek.
Turnišče: Vugrinčič, D. Ritlop, Tompa (Kreslin), Nežič, Bojnec, Pucko, Lackovič, Ternar (Horvat), Vegič (Mertik), A. Ritlop, Zver.
Beltinci: Dobrovnik 3 : O
Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 300. Sodnik: Vesenjak (Ptuj). Strelci: 1 : 0 Gabor (13), 2 : 0 Gabor (68), 3 : 0 Mertuk (90).
Beltinci: Zadravec, Balažič, D. Horvat, Turner, Duh (Mertuk), M. Horvat, Antolin (Miiller), Zlatar, Rešetar, Gabor, Erjavec.
Dobrovnik: Varga, Torma, Maje (V. Šooš), A. Horvat, Gazdag, L. Horvat, Laci, Somi, Laslo (Kološa), Car (Bojnec), I. Šooš.
Črenšovci: Tromejnik 3 : O
Črenšovci - Igrišče Črenšovec, gledalcev 200. Sodnik: Šinkovec (Maribor). Strelci: 1 : 0 Vori (33), 2 : 0 Vori (56), 3 : 0 Šobak (64).
Črenšovci: A. Plej, Matjašec, Hartman, Šobak (Br. Horvat), Kolar (Zelko), Hozjan, Kreslin (Kustec), Tratnjek, E. Plej, Vori, De. Horvat.
Tromejnik: Zver, Smodiš, Zrim (Šarkezi), Pelcar, Šinko, B. Horvat (B. Šalamon), J. Horvat, Zorica, S. Sukič, Šalamon, Bokan (M . Sukič)
Veržej: Lesoplast O : 4
Veržej - Igrišče Veržeja, gledalcev 250. Sodnik: Ozu (Ptuj). Strelci: 0 :1 Fras - avtogol (42), 0 : 2 Krančič (74), 0 : 3 Šebok (76), 0 : 4 Škaper (87).
Veržej: R. Hanžekovič, D. Puhar, Pučko, A. Hanžekovič (Sunčič), Osterc, Fras, Habjanič (Panič), Rajh, Špilak (Nemec), Novak, B. Puhar,
Lesoplast: Zver, Živič, Z. Ulen, Škerlak, S. Ulen (Šebok), Sukič, Kutoš, Krančič, Časar (Pojbič), Škaper, Malačič (Kardoš).
Kerna : Bistrica 2 :1
Puconci - Igrišče Kerne, gledalcev 100. Sodnik: Komik (Ptuj). Strelci: 0 : 1 Kustec (2), 1 : 1 B. Banfi (45), 2 : 1 Vinčec (74).
Kerna: B. Sočič (Maučec), D. Banfi, Vinčec, Kološa (Bačič), B. Banfi, B.
Sočič, Gergorec, Maček, Dani, Kuhar, Gomboši (Gjergek).
Bistrica: Matek, Fifonja, Lebar (Kramar), R. Kolenko, Cigan, Žižek, A. Kolenko, Biro, Kuzma (Zver), Vickovič, Kustec.
Kolesarstvo____________________________________
Uspeh Špllaka v Avstriji
Na najprestižnejši kolesarski dirki za mlajše mladince, ki je bila od 20. do 24. avgusta v Avstriji, je sodelovala med 80 tekmovalci in 20 selekcijami tudi reprezentanca Slovenije. V slovenski reprezentanci je nastopil član KK Tropovci Simon Špilak in dosegel lep uspeh. V prvi etapi (gorski kronometer) je bil drugi. V drugi etapi na 81 km je zasedel drugo mesto in dobil pikčasto majico kot najuspešnejši gorski voznik in oranžno kot najuspešnejši v Sprintih ter skupno zasedel četrto mesto. V tretji etapi na 69 km je bil v Sprintu peti. V četrti etapi na 81 km je zasedel šestnajsto mesto. V peti etapi pa je bil v Sprintu šesti. Tako je v špritnu skupno zasedel drugo, v gorskih ciljih sedmo in v letečih ciljih deseto mesto. V generalni uvrstitvi je zasedel štirinajsto mesto. (F. M.)
Kegljanje
Radenska premagala Gravitacio ♦
Kegljači Radenske so sodelovali na mednarodnem turnirju v Sorabotelu na Madžarskem in premagali ekipo Gravitacia s 6675 : 6628 podrtimi keglji. Posamezni izidi: Kos : Toth 819 : 837, Šalamun : Gaspar 810 : 847, Pirc : Farkaš 801 : 848, Drvarič : Toth 814 : 731, Kovačič : Kertes 885:849, Šebja-nič : Molnar 840 : 817, Kuzma : Herman 840 : 826 in Borovič : Tatrai 866 : 873 podrtih kegljev. (F. M.)
HWK 30. avgust 2001
ŠPORT
19
Šport od tod in tam
Mednarodne športne igre šolarjev
Atletika
Nogomet - Na stadionu v Gaberju je bila mednarodna nogometna tekma mladih reprezentanc (do 15 let) Slovenije in Madžarske. Po enakovredni igri sta se razšli moštvi z neodločenim izidom 1:1. Zade-
tek za Slovenijo je dosegel Jelič. Tekmo si je ogledal tudi selektor članske reprezentance Slovenije Srečko Katanec. (F. B.)
Nogomet - V tretjem kolu slovenske mladinske lige je Publikum v Celju premagal Muro z 2 : 1. V slovenski kadetski ligi pa je Mura premagala Publikum s 3 : 1. (F. M.)
Mali nogomet - V počastitev praznika občine je bil v Križevcih turnir v malem nogometu za pokal občine Križevci. Zmagali so Borejci, ki so v finalu premagali Križevce po kazenskih strelih s 3 : 1. Za tretje mesto je Vučja vas premagala llija-ševce z 8 : 4. Najboljši strelec je bil Aleš Čuk (Vučja vas) z 10 zadetki, najboljši igralec Mitja Horn (Boreči) in najboljši vratar Damjan Erhatič (Boreči). V revialni tekmi (generacija 1995) sta se razšli moštvi Križevec in'Marmorja Stripy iz Škofje Loke nedoločeno 4 : 4. (F. M.)
Hitrotno rolanje - Na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem rolanju za pokal Savaria v Sombotelu na Madžarskem so sodelovali tudi člani Roller kluba Murska Sobota in ŠD Dokonča Lendava ter dosegli lep uspeh. Od Sobočanov sta bila najuspešnejša Jasna Šantavec in Davor Šijanec, ki sta zmagala med člani, Robert Ferčak pa je bil drugi. Tretja mesta so zasedli: Blaž Šeruga, Dominik Kranjc, Tina Kuplen in Jernej Škri-lec. Od Lendvačanov je bila najboljša Mojca Duh, ki je bila prva. Druga mesta so zasedli: David Solarič, Doris Solarič in Marika Gone, tretja pa je bila Monika Gone. Ekipno je zasedel Roler klub MS drugo, Dokonča Lendava pa tretje mesto. (F. B.)
Hitrostno rolanje - Roller klub Murska Sobota bo organiziral v soboto, 1. septembra, tekmovanje za državno prvenstvo v hitrostnem ro-lanju. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri na platoju pri BTC-ju v Murski Soboti. Ob tej priliki se bo predstavila tudi akrobatska skupina na rolerjih iz Madžarske. (F. M.)
Speedway - V organizaciji Speed-way teama Lendava bo v nedeljo, 9. septembra, ob 15.30 v Športnorekreacijskem centru v Petišovcih mednarodna dirka v speedwayu za srednjeevropski pokal. Sodelovali bodo tekmovalci iz petih držav: Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije (dve ekipi). (F. M.)
Badminton - ŠD Dokonča iz Lendave organizira v soboto, 1., in v nedeljo, 2. septembra, mednarodno tekmovanje v badmintonu, ki bo v DOŠ Lendava. Tekmovali bodo moški in ženske posamezno in v dvojicah. Nagradni sklad je 5000 DEM. (F. B.)
Športne igre KS - V Bratoncih so bile 2. športne igre krajevnih skupnosti za pokal občine Beltinci. Sodelovalo je 7 ekip iz beltinske občine (manjkala je KS Ižakovci), ki so tekmovale v 9 panogah in vlečenju vrvi. Zmagala je KS Bratonci z 80 točkami pred KS Dokležovje, 78, KS Lipovci, 66, KS Melinci, 44, KS Gančani, 43, KS Beltinci, 41, in KS Lipa, 40 točk. V Vlečenju vrvi je zmagala KS Lipovci pred KS Bratonci in KS Lipa. (F. M.)
Strelstvo - SD Dolina je pripravila tekmovanje v streljanju z MK puško za Mišov memorial. Ekipno so zmagali Gančani s 515 krogi, posamično pa Miran Miholič (Miklavž) s 183 krogi. Po treh kolih MK-lige vodijo Gančani s 54 krogi pred Tišino, 49 točk, med posamezniki pa Dušan Ziško (Tišina) s 528 krogi pred Andrejem Erjavcem (Gančani), 521 krogov. (F. B.)
Hokej na travi
Karmen Grnjak zmagala Madžarskem
Jože Stvarnik. Na igrah je bil tudi Jože Vild, član Biroja mednarodnih iger šolarjev. Na tekmovanju je bila najuspešnejša Karmen Grnjak, ki je zmagala v skoku v višino (168
Štiri prva mesta AK Pomurju
Predsednik AK Pomurje Bela Pavlrč čestita zmagovalki Sonji Roman
Udeleženci 33. mednarodnih športnih iger
V Sombotelu na Madžarskem so bile 33. mednarodne športne igre šolarjev (od 12 do 15 let). Sodelovalo je 1450 športnikov in športnic iz 50 mest in 28 držav, ki so tekmovali v atletiki, plavanju, gimnastiki, namiznem tenisu in tenisu. Med šestimi slovenskimi občinami so bili tudi mladi športniki in športnice iz Mestne občine Murska Sobota, ki so tekmovali v atletiki, namiznem tenisu in tenisu. V atletiki (ekipo je vodil trener Andrej Brinar) so sodelovali: Lučka Cvetko,
iz soboške občine v Sombotelu na Madžarskem.
Marinka Horvat, Anja Cipot, Karmen Grnjak, Petra Lenarčič, Katja Ternar, David Horvat, Gregor Kranjec, Dejan Čeleš, Marko Rožič, Mitja Režonja in David Aster. V namiznem tenisu sta nastopila Tim Fridrih in Tonček Ropoša (trener Miran Močan), v tenisu pa Janja Buzeti, Urška Klepec, Miloš Mitrovič in Beno Šiftar (trener Uroš Gajšek). Vodja delegacije bil Stanko Kerčmar, predsednik Športne zveze Murska Sobota in predstavnik Mestne občine Murska Sobota pa
cm). Anja Cipot je bila v skoku v daljino enajsta (485 cm). V finalu B je zmagala Lučka Cvetko v teku na 80 hi, Gregor Kranjec je zasedel v teku na 100 m šesto, David Horvat pa v teku na 1500 m deveto mesto. V štafeti 4 x 100 m je bila Murska Sobota v finalu B šesta.
V namiznem tenisu je zasedla ekipa Murske Sobote (Fridrih, Ropoša) 5. do 8. mesto. V dvojicah sta bila tretja, med posamezniki je Fridrih zasedel šestnajsto mesto, Ropoša pa je bil v svoji skupini tretji. (F. M.)
Rokoborba________________
Bačič, Zec,.
Nenadič In Šernek na Sl
Na fotografiji od leve : Milan Nenadič, Slavko Zec, Rade Bačič, Stanko
Rokoborska reprezentanca Slovenije v sestavi Rade Bačič in Slavko Zec (tekmovalca), Milan Nenadič (trener) in Stanko Šernek (mednarodni sodnik) bo sodelovala od prvega do desetega septembra na sredozemskih igrah v Tunisu. Na to veliko tekmovanje so se dalj časa pripravljali in pričakujejo, da ne bodo razočarali.
Rade Bačič (69 kg) - prvič je sodeloval na sredozemskih igrah leta 1997 v Bariju v Italiji in dosegel lep uspeh, saj je osvojil brond^to medaljo. Za tekmovanje se je dobro pripravil in v Tunis odhaja z določenimi izkušnjami in dobrimi občutki. Pričakuje, da bo konkurenca, velika, marsikaj pa je odvisno tudi od trenutnega razpoloženja in žreba.
Slavko Zec (76 kg) - na sredozemskih igrah bo sodeloval prvič, zato si ne obeta preveč, saj gre za največje tekmovanje. Zaradi služenja vojaškega roka je treniral nekoliko manj kot bi bilo potrebno. Vseeno pa pričakuje, da bo razveselil s kakšno zmago. Veliko je odvisno tudi od žreba in športne sreče.
Milan Nenadlč (trener slovenske re-
prezentance) - za tekmovanje smo se pripravljali po programu. Trenirali smo dvakrat dnevno. Žal pa v času priprav nismo imeli močnejših nasprotnikov. Konkurenca na tekmovanju bo velika in je težko napovedovati naše uvrstitve. Veliko je odvisno od žreba in športne sreče. Vsekakor pričakujem uvrstitev med prvih šest tekmovalcev.
Stanko Šernek (mednarodni sodnik E-kategorije) - kot mednarodni sodnik najvišjega razreda bo sodeloval prvič, na sredozemskih igrah pa je bil že pred štirimi leti, ko je opravil izpit za mednarodnega sodnika, zato bo na tem tekmovanju bolj sproščen, kot je bil na prejšnjem. Letos je tudi že sodil na dveh evropskih prvenstvih in ima že veliko več izkušenj kot pred štirimi leti: (F. M.)
Motokros
Streistvo trap
Šmid zmagovalec, Maček drugi
Na strelišču v Rakičanu je bila četrta in hkrati zadnja tekma za slovenski pokal v streljanju na glinaste golobe. Sodelovalo je 39 strelcev. Najboljši med njimi je bil Boštjan Maček (SD Štefana Kovača MS trap) s 130 golobi. Franc Vidonja je zasedel s 125 četrto, Radgončan Dani Šmid pa s 122 šesto mesto. V skupni uvrstitvi po štirih tekmah je zmagal Dani Šmid s 40 točkami pred Boštjanom Mačkom, 35 točk. Franc Vidonja je zasedel z 12 točkami sedmo, Karel Pojbič pa s 5 točkami trinajsto mesto. V Rakičanu so tekmovale tudi ženske. Zmagala je Jasmina Maček s 57 golobi. (F. M.)
Lek četrti v Zagrebu
Ob praznovanju 95-letnice Hokejskega kluba Concordija je bil v Zagrebu mednarodni turnir v hokeju na travi. Med 13 moštvi je sodeloval tudi Lek iz Lipovec in dosegel lep uspeh, saj je zasedel četrto mesto. Lek je premagal veteransko reprezentanco Hrvaške s 3 : 0, Indian Gyukhano z 1 : 0, Indian veterane z 1 : 0 m London Sabres z 2 : 1 ter izgubil z Jedinstvom iz Zagreba z O : 2. (F. M.)
Matjaž Grušovnik drugi
Na Lembergu je bila mednarodna tekma mladih motokrosistov »Avstrija junior shallenge 2001«. Med tekmovalci iz Avstrije, Slovaške in Slovenije je bil tudi član MTK Radenci Matjaž Grušovnik in dosegel lep uspeh. V razredu do 85 ccm, kjer tekmujejo motokrosisti do 16 let, je zasedel Matjaž po hudem boju z Avstrijcem Štefanom Zelkom drugo mesto. Tretje mesto pa je zasedel komaj 13-letni Matjaž Irt. (F. M.)
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je bil organizator drugega tradicionalnega mednarodnega srečanja atletov iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Sodelovalo je okrog 160 atletov in atletinj iz šestih klubov. Izkazali so se nekateri domačini, saj so zasedli štiri prva mesta. Zmagali so: Sonja Roman v teku na 800 m (2:07,14), Miha Žalig v skoku v višino (201 cm), Karmen Grnjak v skoku v višino (163 cm) in moška štafeta 4 x 100 m (45,20). Drugi mesti sta zasedla: Jožef Andrejč v teku na 300 m (36,57) in Gregor'Lenarčič v metu krogle (11,83 m). Tretja sta bila Aleš Kociper v teku na 100 m (11,19) in Robi Kreft v skoku v daljino (5,58 ). Četrta mesta so zasedli: Jožef Andrejč v teku na 100 m, Samo Pelci v teku na 800 m, Polonca Horvat v teku na 800 m, Lucija Cvetko v teku na 1500 m, Davor Gregorinčič v teku na 3000 m, Marko Mandič v skoku v daljino, Anja Cipot v skoku v daljino in ženska štafeta 4 x 100 m. Peti je bil Marko Mandič v skoku v višino. Ekipno je zmagal AK Ptuj pred AK Pomurjem iz Murske Sobota in Zalo iz Madžarske. (FM, fotografija: NJ)
Kasaške dirke v Gornji Radgoni
Den MS (Marko Slavič) tekel rekordnih 1:14,0
V okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni je pripravil KK Ljutomer na stadionu ŠRC Trate 21. tekmovalni dan letošnje kasaške sezone. Na sporedu je bilo sedem dirk, okrog 1000 gledalcev pa je bilo priča novemu najboljšemu dosežku slovenskih tekmovališč. Marko Slavič iz Ključarovec je dosegel s triletnim žrebcem Denom MS kilometrski čas 1:14,0 in s tem izboljšal lasten rekord, ki gaje dosegel letos v Mariboru s časom 1:15,4, potolkel pa tudi dosedanji absolutni rekord 1:14,6, ki ga je dosegel v Gornji Radgoni leta 1996 Janko Makoter z Benjaminom C Lee. Osrednja dirka za veliko nagrado kmetijsko-živilskega sejma pa je pripadla Ljutomerčanu Slavku Makovcu z Leono III. V tej dirki je bil dosedanji neporaženec Den MS (M. Slavič st.) diskvalificiran zaradi nepravilnega kasa. Naslednje dirke bodo v Ljutomeru 9. septembra.
Rezultati (vse dirke z avtoštartom na 1625 metrov): 1. dirka za 2-letnike: Darina MS (M. Slavič mlajši) 1:19,2, 2. Dimon MS (M. Slavič starejši) 1:19,3; 2. dirka za 3- do 12-letnike: 3. LeaTruce (Špindler) 1:22,8; 3. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Lenny M (D. Heric) 1.19,1, 2. Maxi Lion (M. Hanžekovič) 1:19,1, 3. Finca (J. Slavič) 1:19,4; 4. dirka za 3- do 12-letnike: 3. Anika (Žnidarič) 1:19,9; 5. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Avena MS (M. Slavič starejši) 1:16,9, 2. Paterson (P. Kristl)1:16,9, 3. Aleksander (Jo. Sagaj) 1:16,1; 6. dirka za 3- do 12-letnike: 1. Leona III (S. Makovec) 1:16,3, 3. Cony Chergon (Pozderec) 1.18,9; 7. dirka za 3- do 12-letnike: 1, Den MS (M. Slavič starejši) 1:14,0, 2. Fibian (B. Slana) 1.15,0. (N. Š.)
21. kolesarski maraton treh src v Radencih
Sodelovalo 553 kolesarjev -največ doslej
Z
'Mb..' £ ” A; ,
V prijetnem gozdičku v Beračevi, kjer nastaja novi lovski dom Jež, se je zbralo v lepem vremenu na 21. tradicionalnem rekreativnem kolesarskem maratonu treh src, ki ga organizira pod pokroviteljstvom Radenske Kolesarska sekcija ŠD Radenci, 553 kolesarjev iz celotne Slovenije, to pa je največ doslej. Predlani je sodelovalo 416, lani pa 509 kolesarjev. Udeleženci so imeli prvič na voljo tri proge - mali maraton na 27 km, maraton tri srca brez mehurčkov na 54 km in veliki maraton na 70 km. Proge so bile speljane skozi prelepe Kapelsko-Radgonske gorice. Med udeleženci maratona je bila najštevilčnejša skupina Skay Star iz Ljubljane, ki je štela 27 kolesarjev. Od drugih skupin velja omeniti Društvo ljubiteljev starih koles Dimek iz Beltinec z 20 in Pomursko banko s 13 kolesarji. Najmlajši udeleženci so bili 6-letni Leva Jan iz Maribora, Tjan Rožanc in Uroš Hozjan, oba iz Radenec. Najmlajša udeleženka je bila 7-letna Romina Ivančič iz Veržeja. Najstarejši udeleženec je prišel iz Bistrice, star 67 let, najstarejša udeleženka pa je bila Radenčanka Tončka Stanek, stara 73 let. Naslednji, 5. rekreativni kolesarski maraton po občini Moravske Toplice »Terme 3000«, ki sodi v okvir sklepne prireditve »Slovenija kolesari za zdravje«, bo 15. septembra v Moravskih Toplicah. (FM, fotografija: NJ)
20 NA SCENI 30. avgust 2001 »K
Vaše pesmi
Na koncu poti
Hodil si mimo mene,
kot da me ni bilo.
In sedaj greš.
Dolgo boš hodil, preden boš prišel na konec poti, in tam te bom čakala jaz.
Tamarine
Rada te imam
Iskreno. Iskreno rada te imam. To je vse, kar ti bom povedala, Vse drugo boš moral čutiti.
Čutim tvojo toplino, nežnost. Življenje šlo bo svojo pot.
Bova skupaj? Morda. Morda jaz bom tu.
A ti nekje drugje. Ko spomnim se, kako pogledal si mi v oči, sedaj zasolzijo solzne oči se mi. Ne morem brez tebe. Ljubim te. Spoznala sem, kaj pomeni, imeti rad.
Spoznala, da resnično ljubiš le enkrat.
Mateja
Pesnik stari
Pesnik stari, kaj igraš na kitari?
Zaigraj enkrat tudi meni, ker me zapušča, pesnik, moj najdražji in ljubljeni.
S teboj bom pela, s teboj bom jokala. Igraj mi, pesnik stari, igraj mi, ker vidim njegove oči v tvoji kitari.
Urša
Miško
Čakam ...na tvoj pogled, na tvoja usta.
Ko si ob meni, čutim, kot da se je v meni nekaj premaknilo.
Čakam... in čakam...
Lepe občutke, ki sem jih preživela le s teboj. Ne morem pozabiti, kaj vse seje spletlo med nama, kaj vse sem čutila in še zmeraj čutim.
Čakam... na trenutek sreče, ko bom spet občutila tako. Čakam..., da vrneš se nazaj k meni.
Adriana
Dragi M.!
Zdaj sedim v sobi tam, kjer nekoč sedel si ti, in premišljujem o tebi, kaj zdaj počneš ali s kom si ali kje si in ali se še kdaj sploh spomniš name? Veliko vprašanj, na katera pa lahko odgovoriš samo ti! Jaz se spomnim nate vsak dan, vsako noč, še v mojih sanjah si vedno z menoj, vendar vem, da so to samo sanje, resničnost je drugačna! Nekaj tistih mesecev, ko sva bila par, so bili v mojem življenju trenutki, ko sem bila najsrečnejša na svetu, in zdaj, ko te ni več ob meni, se mi zdi vsak dan pust in mračen kot še nikoli prej, brez kančka upanja, da bo zopet posijalo sonce v moje srce! Vsak dan prosim zvezde, da bi te srečala, da bi se zazrla v tvoje prelepe zelenkaste oči, pred katerimi še luna svoj lesk izgubi, da bi videla tvoje žametne čutne ustnice, zaradi katerih še vrtnice postanejo zavistne. Zvezde so mi naklonile en trenutek, trenutek, katerega ne bom tako hitro pozabila! Srečala sem te na zabavi. Ko si vstopil v dvorano, si jo osvetlil kot sončni žarek, ki je prvi pokukal izza oblakov po dežju, srce mi je poskočilo kot še nikoli, bil si kakor angel v deželi noči in zopet je privrel na dan občutek, za katerega sem mislila, da sem ga že dolgo tega skrila v najtemnejši kotiček mojega srca! Ti me nisi opazil, pa naj sem se še tako trudila da bi me,
Mladi igralci navdušili
Tako pri predstavi Rdeče kapice kot v spotih se je videlo, da so jemali mladi igralci in mentorja inspiracijo tudi pri legendarnih članih skupine Monty Python, pri Blacku Adderju in gospodu Beanu, skratka velikanih dobrega humorja. Foto: T. K.
Potem ko smo videli konec MIKK-ove gledališke in filmske delavnice, lahko rečemo, da je bila popoln uspeh. Še več, lahko se zgodi, da bodo njeni
izdelki postali pravi hit. Delavnica pod okriljem soboškega MIKK-a je potekala en teden, sodelovalo pa je šest mladih: Staša Tkalec iz Rakičana, Denis Podle-sek iz Murske Sobote, Primož Dani iz Černelavec, Martin Vidovič iz Kuštano-vec ter Vitomir Vratarič in Aleš Horvat iz Puconec. Delavnico sta vodila Aleš Nadai in Gorazd Žilavec, v celoti pa je potekala v Domu borcev na Vaneči, kjer so mladi igralci tudi spali. Poleg tega so gledali filme, jih kronološko pregledovali in analizirali, se učili filmske fotografije, montaže, pisanja sinopsisa, delali sproščevalne, logatomske in druge vaje, interpretirali prozo, poezijo, dramski tekst, improvizirali na teme iz črne kronike, obravnavali tehnike, kot je npr. stripsodija, le malokdo pa se spomni, da morajo imeti igralci pred delom tudi fizične priprave - da se telo ogreje in da se dvigne koncentracija.
Na sklepnem večeru so udeleženci delavnice predstavili, kaj so se naučili, in to na zanimiv način: odigrali so predstavo Rdeča kapica v različnih filmskih oblikah, kot npr. burleski, musicalu ipd. ter seveda v sodobnejši in duhoviti opravi. Prava pika na i pa šo bili posneti reklamni spoti za osem sponzorjev (mestna občina, Mlinopek, pekarna Čeh, Studio As, mesarija Hanžekovič...), ki so sprožali salve smeha med predstavniki pokroviteljev, znanci, starši in prijatelji. Upajmo, da bodo ti spoti našli pot do še številčnejšega občinstva, po nepotrjenih informacijah pa naj bi jih bilo
razposajeno si gledal za drugimi dekleti, lovil njihove poglede, ne vedoč, da te tam nekje nekdo opazuje in po tihem ljubi! Vseeno si me kasneje le opazil in najina pogleda sta se srečala, bila sem že v sedmih nebesih, vendar samo za trenutek! Takrat pa sem se spomnila tvojih sladkih poljubov in tvojih sladkih besed, ki jih še zdaj slišim kot nežno šepetanje, tvoja modra vrtnica pa iz dneva v dan veni, izgublja nežne listke, ker tebe več v bližini ni, spomnim pa se tudi, kako si mi nekoč napisal: ...od takrat sva z mislimi vedno drug pri drugem, srci nama bijeta kot še nikoli prej. Želel bi, da bi tako ostalo za vedno ...! Za vedno?? Kaj sploh ostane za vedno?? Ne verjamem več v zgodbice, v katerih je vedno srečen konec, verjamem in vem pa nekaj, da te LJUBIM in da vsak dan trpim, ko te ni ob meni, vsak dan priteče solzica, ker te ni ob meni, in vem, da tega sama ne bom mogla spremeniti, pri tem mi boš lahko pomagal samo ti! Nikoli več ne bom našla fanta, kot si ti, tako prijaznega, nežnega in ljubečega!! Vem, da sem tudi jaz nekaj pripomogla k temu, da sva se razšla, in če sem te kakorkoli prizadela, mi, prosim, oprosti, vedi pa, da te neskončno pogrešam in da te LJUBIM!
Modra vrtnica
kmalu mogoče videti v MIKK-u. Gleda-liško-filmski tabor je povsem upravičil svoj namen, saj je skoraj neverjetno, kaj vse so mladi igralci - povečini sre-
Film: Osumljen (Under Suspicion)
Kriv sem, ker želim biti kriv
Under Suspicion, ZDA, 2000.
• Režija: Stephen Hopkins. Igrajo: Gene Hackman, Morgan Freeman, Thomas Jane, Monica Bellucci, Miguel A. Suarez.
Vestnikova ocena: 4. Ocena
Filma Osumljen ne gre nikakor zamenjevati s filmom z istim naslovom, kjer sta nastopila pred leti v glavnih vlogah Liam Neeson in Laura San Gia-como, ker med obema ni nobene zveze (kaj režiserji ne gledajo drugih filmov, in zato dajejo enake naslove?). Izjema je le glavni motiv obeh filmov: to pa je osumljenec, za katerega do konca ne vemo, ali je kriv ali ne. V tem novejšem filmu režiserja Stephe-na Hopkinsa je osumljenec Gene Hackman, ki igra davčnega odvetnika Henryja Hearsta, navajenega na ugledno ravnanje, čeprav se skriva pod njegovo kožo nervozen in negotov človek. Zgodba se dogaja 7. januarja, na praznik svetega Sebastiana, v portoriškem glavnem mestu San Juan, kjer se Henry s svojo privlačno, a predvsem veliko mlajšo ženo Chantal (Monica Bellucci) pripravlja na svoj slovesni govor v dobrodelne namene
otroke, ki so bili žrtve ciklona. Ravno takrat Henryja pokliče njegov nekdanji študentski kolega Victor Bezenet (Morgan Freeman), ki je sedaj policijski načelnik, na kratek pogovor, »ki bo trajal le deset minut«. Henry se nejevoljno odpravi na policijsko postajo, kjer ga sprejme tudi Bezenetov podrejeni (Thomas Jane), ki pa Henryja ne mara preveč. Razlog, zakaj je bil Henry poklican na postajo, so njegove izjave o včeraj najdenih umorjenih deklicah, ki se ne ujemajo povsem. Bolj
Združenje mladih občine Črenšovci, Društvo ustvarjalne mladine Lendava in Mladinski center Prlekije iz Ljutomera so izvedli ob pomoči gasilcev in članov Brodarskega društva iz Bistrice spust po reki Muri, ki so ga končali z družabnim srečanjem, kjer seveda ni manjkalo glasbe, pesmi in plesa ter kmečkih dobrot in vroče pečene koruze. Rudi Stegmuler pa nam je poslal utrip s tega druženja. Posebnih komentarjev, da so se imeli »fajn«, pa prav gotovo ni treba omenjati. Naj se samo večkrat zgodi z željo, da se zbere še več mladih, še več mladinskih društev in klubov, ki delujejo na levem in desnem bregu Mure.
Utrinek s priprav na snemanje reklamnega spota
dnješolci - skupaj z mentorjema pripravili v samo slabem tednu. Nekateri od njih vidijo v igralstvu svojo prihodnost, drugim pa je bila to le stara želja,
ko teče pogovor, bolj postaja jasno, da bo Henry presedel na policiji veliko dlje kot deset minut, saj tako Victor kot njegov asistent sploh ne skrivata prepričanja, da je prav Henry morilec obeh deklic. Henry se zmeden vedno bolj zapleta v laži, medtem pa tudi panično odšteva čas do trenutka, ko bi moral imeti svoj slovesni govor. Z njega kot lupine padajo zaščitni oklepi pred skrivnostmi, ki jih nosi v svojem življenju, vedno bolj pa postaja jasno, da je marsikaj narobe tudi v njegovem za-
sprostitev ali zabava. Dejstvo pa je, da so prav vsi izjemno nadarjeni.
Tomo Koles ■
igre: 4 (Hackman 4-5).
Dolžina filma: 110 minut. Na sporedu konec septembra v soboškem kinu Park.
konti s Chantal. Pojavijo se stare zamere in nevoščljivosti, saj je tudi Victorjev zakon že dvakrat propadel. Toda ali je Henry tudi morilec, je vprašanje, ki ga režiser spretno vleče vse do konca filma.
Če se vam zdi ime režiserja Stephena Hopkinsa nekam znano, imate prav. Hopkins je režiral že nekaj filmov z zvenečimi naslovi, kot so npr. Senca in prikazen (Shadow And The Ghost), Piš (Blown Away) in Predator^ž. Ker je film Osumljen narejen po romanu Brainwash Johna Wainwrighta, je mogoče razumljivo, zakaj je Hopkins zgodbo postavil v San Juan in si s tem povečal stroške snemanja, saj bi se ista zgodba lahko dogajala kjerkoli v Ameriki. Film je psihološka drama v pravem pomenu besede, saj temelji v glavnem le na dialogih, ki pa iz minute v minuto večajo napetost (tudi po zaslugi glasbene predloge). Pravzaprav v njem nastopajo le štirje igralci, med katerimi blesti Gene Hackman. Film Osumljen je treba gledati koncentrirano in brez naglice, kakor koli pa boste odločili o Henryjevi (ne)krivdi, naj vam izdamo, da konec ne bo takšen, kot ste pričakovali.
Tomo Koles ■
VESTNIK 30. avgust 2001
MULARIJA
21
Htcdi » Mednje uit
Gorazd Heric in Peter Balažič sta končala osnovno šolo II v Murski Soboti. Ko sta se te dni srečala pred knjigarno, sta ugotovila, da bosta še naprej sošolca - na ekonomski šoli, kajti oba sta bila sprejeta v 4-letni program ekonomski tehnik. In kaj pričakujeta od novega, srednješolskega leta? Predvsem dobre ocene, ne preveč domačih nalog in šolskih testov. In to želimo tudi vsem drugim.	J. G.
Ko sem bil majhen, sem bil čisto brezskrben, ampak tudi zelo neroden. Vsak dan sem imel novo rano ali novo modrico, Opisal vam bom eno mojih najhujših nezgod.
Nekega hladnega jutra sem šel v dnevno sobo. Bilo je premrzlo, da bi šel ven. Čez nekaj minut je prišla tudi moja sestra Nina Mama je bila zunaj in me ni mogla nadzorovati. Bil sem razposajen kot še nikoli. Skakal sem po kavču in se slednjič zvrnil na tla. Padel sem na roko. V hiši je bil »vik in krik«. Cvilil sem kot ranjena žival. Najprej mi je mama pregledala roko. Ker je predvidevala, da je zlomljena, me je odpeljala v zdravstveni dom. Tam sem dobil napotnico in odpeljali smo se proti bolnišnici. Slikali so mi roko in ugotovili, da je zlomljena. Zdravnik me je odpeljal v sobo, kjer bolnikom nadenejo mavec. Ker sem bil tam prvič, se mi je vse zdelo zanimivo. Čudil sem se, kaj vse tam delajo. Ko so mi dali roko v mavec, sem se vprašal: »Le zakaj mi je zdravnik takole »zacementiral« roko?« Tam sem bil še nekaj časa, saj je zdravnik moral pregledati, ali je mavec dobro nastavljen, nato me je odpeljal k očetu. Mama je čakala v čakalnici. Bila je bleda in zaskrbljena. Mislila je, da me je strašno bolelo in da sem hudo jokal. Jaz pa sem kot junak šel proti njej. Šele takrat sem spoznal, kako zelo me ima mama rada. Ker sem bil tako pogumen, me je povabila tudi na veliko porcijo sladoleda. Z nasmehom na obrazu sem ga polizal. Nato smo se odpeljali domov. Na svoj mavec sem bil zelo ponosen. Vsak v družini se je moral nanj podpisati.
Od takrat nisem več skakal po kavču, ampak raje po postelji. Toda ko me je babica videla, mi
Foto: J. V.
umi dt
je jezno rekla, da si bom zlomil tudi drugo roko, če bom tako nadaljeval. Ves prestrašen sem skočil s postelje. Tega si res nisem več želel. Bolelo je in jokal sem, da so solze tekle kot iz škafa. Mama me je takrat nadzirala kot lev svoje mladiče. Nisem smel skakati niti po postelji niti po kavču. Bil sem kot zapornik. Brez mame nisem smel nikamor.
Tako se je končala moja prva poškodba. Ampak ne mislite, da je bila edina. O, ne! Bilo jih je kar veliko: opeklina, ugriz psa ... Upam, da ne bom več staknil resnejših poškodb, saj bolijo! Sicer pa je kar v redu, ko si poškodovan, saj te bolj razvajajo.
Denis Mencigar, 5. b, OŠ Sveti Jurij
neceli M
Kot lahko večkrat vidimo, se tudi narava rada igra. Tile dve jabolki
sta se verjetno zaljubili in zrasli skupaj.
V Župniji Bogojina smo se odločili, da pripravimo poletni oratorij za otroke, ki je potekal od 12. do 16. avgusta. Udeležilo se ga je sedemdeset otrok. Oratorij
7okt	vnetje
Moja starša me vzgajata skoraj tako, kot je pisatelja Finžgarja vzgajal njegov oče - to je z besedo. Le malokdaj je čutiti trdo roko. Čeprav se velikokrat zmotim in naredim napako, mi vedno stojita ob strani in pomagata. Tudi na brata se lahko zanesem.
Nekega večera smo sedeli v kuhinji, ko mi je oče razlagal neko matematično nalogo, ki mi in ni šla v glavo. Bratec se je igral na kavču. Kar naprej sem govorila, da ne razumem naloge. Takrat
se je začel in končal s slovesno mašo, sicer pa smo imeli različne delavnice: glasbeno, dramsko, kiparsko, misijonsko, zlatarsko in delavnico ročnih del. Vse izdelke
pa mi je bratec rekel: »Kako da ne razumeš, če pa je čisto enostavno.« Razložil mi je in glej, imel je prav. Tako sem spoznala, da je bratec včasih pametnejši od mene in da so za vzgojo potrebni vsi družinski člani.
Andreja Turner, 6. b, OŠ Bogojina
^jule^em
Ljubezen je najlepši dar, ki ga vsak v srcu ima. Mnogo gorja na poti ti stoji, a če je ljubezen trdna, vse to prekosi.
Anja Jerebic, 4. raz., OŠ Odranci
MčlllolčM
Miškolin je mišek. Dobila sem ga za 4. rojstni dan. Z njim sem se zelo rada igrala in tudi spala. Bil je moja najljubša igrača. Čez čas sta se mu zlomili dve nogi. Zdaj je pospravljen na podstrešju v škatli.
Tina Ivanuša, OŠ Kapela
Indija je revna dežela. Pred nedavnimi časi jo je prizadejal močan potres. Dežela, kjer naj bi se cedila »med in mleko« je daleč, a vendar je lahko blizu, če je v naših srcih. Zagotovo je Indija globoko zakoreninjena v srcu Marije Sreš. Bilo nam je v zadovoljstvo, da smo se lahko pogovarjali z njo.
-Rodili ste se v Bratoncih. Kakšno je bilo vaše otroštvo?
»Leta 1943'sem se rodila v Bratoncih. V hiši je bilo šest otrok: štirje fantje in dve dekleti. Moje otroštvo je bilo skromno, a vendar zelo lepo in rada se ga spominjam.«
-Osnovno šolo ste obiskovali v Beltincih. Kam pa vas je pot vodila naprej?
»V Mariboru sem končala študij na Višji ekonomski šoli, nato pa sem se odselila v Španijo, kjer sem se dve leti učila španščine in angleščine. Pri osemindvajsetih letih sem odšla v Indijo. Gudžerat je dežela, kjer sem začela svojo misijonarsko pot. Le težko sem se približala ljudem, saj se z njimi nisem mogla sporazumevati. Tako sem dve leti živela na vasi pri neki družini, da sem se naučila gudžeratščine.«
-Slišali smo, da ste v Indiji tudi
smo ob koncu razstavili. Med oratorijem sta nas obiskala tudi misijonar na Madagaskarju Janez Puhan (domačin iz Bogojine) in škof dr. Jožef Smej (prav tako
Šila
Končno si bomo odpočili, na šolo čisto pozabili.
Zdaj se bomo le igrali, saj počitnice težko smo pričakovali.
Učitelji ne bodo več težili in nas z nalogami morili.
A jeseni se bomo vrnili in zopet se učili.
Nič več ne bomo lenarili, domačo nalogo bomo naredili.
Andreja Holsedl, 5. a, OŠ Sveti Jurij
leč j<e /uetcilcL det ^Indčj.e
diplomirali.
»Res je. Leto dni sem študirala gudžeratski jezik, naslednje leto pa še gudžeratsko literaturo. Živela sem v dekliškem internatu in se privajala na kastno življenje dežele. Četrto leto sem diplomirala. Razmišljala sem celo, da bi vpisala magisterij in nadaljevala študij, ker sem imela možnost za pridobitev štipendije. Toda čutila sem, da me ljudje potrebujejo.«
-Kakšni so Indijci, če jih primerjate z nami?
»Hodila sem od vasi do vasi in skušala navezati stike z ljudmi. Spoznala sem ogromno ljudi. Mnogo preprostih Indijcev misli, da Evropejcem ni treba delati za denar, da ga imajo že zaradi tega, ker so iz Evrope. Indijci so preprosti in skromni ljudje, ki imajo vedno čas zase in za druge. Cenijo duhovno bogastvo. Ženske so dolgo bežale pred mano. Bile so nezaupljive in prestrašene. Opazovala sem jih pri delu in tudi delala z njimi. Med nami so se stkala najčudovitejša prijateljstva. Ženske so tam vredne toliko, koliko dela lehko opravijo.«
-Iz tega lahko sklepamo, da je tam življenje trdo. Pa vendar vas vleče nazaj?
domačin). Na koncu pa lahko rečemo le to: »Bilo je lepo in naslednje leto spet pridemo!«
Eva Šabjan
Med
Med počitnicami sem bila en teden pri stricu v Domžalah. Od tam smo hodili na izlete v planine. Najprej smo šli na Šmarno goro. Visoka je 669 metrov. Tam smo bili tudi na visokem stolpu. Drugi dan smo šli na Veliko in Malo planino. Velika je visoka 1666 metrov. V soboto smo se poslovili. Bilo je zanimivo.
Tamara Perša, OŠ Cankova
»Živela sem v hiši iz blata, kot živijo domačini. Jedla sem z njimi. Dobila sem dovoljenje, da sem lahko dve leti živela s staroselsko družino in tako spoznala njihov način življenja. Indija bo vedno moj dom. Vsa svoja'čustva, vse svoje znanje, vso svojo energijo sem vložila v to deželo. Moj dom je tam, kjer je moje srce.«
-Pred kratkim je pri nas izšla vaša knjiga Tam, kjer kesude cveto. Kaj vas je spodbudilo k pisanju?
»Na pobudo staroselk, najbolj brezpravnih bitij v Indiji, sem začela pisati preproste zgodbe o domačinkah, da bi se te lahko naučile brati, saj niso želele brati knjig svojih šolarjev. Zgodbe sem zbrala v knjigi Girasma ek Dungri (Ohraniti življenje pri življenju). Leta 1995 sem dobila drugo nagrado Gudžeratske književne akademije.«
-Kaj pa sedaj?
»Tudi sedaj pišem. Druga knjiga krajših zgodb Talking whit young vvomen je že izšla. Načrtujem še nekaj. Predvsem pa se želim čim prej vrniti v Indijo.«
Jerneja Frater in Dušan Mesarič, 8.
b, OŠ Beltinci
22
DOBRO JE VEDETI
30. avgust 2001 f

Pomurske lekarne razkrivajo
OVEN
DVOJČKA
ONA: Nikar si ne domišljajte, da je sramežljivost splošna lastnost. Kaj kmalu boste prepričani o nasprotnem, saj boste zelo presenečeni. Prijateljev nastop vas bo prepričal o njegovi smelosti, to pa vam bo več kot ugajalo.
ON: Vaše poslovne sanje se lahko prav hitro realizirajo, potrebno bo le pametno ter pravočasno ukrepanje in uspeh vam ne more uiti. Pazite na telefonski klic, ki vam bo razjasnil marsikatero nepojasnjeno podrobnost.
Glivična obolenja nohtov in stopal
ONA: Zapletli se boste v neprijetno situacijo, vendar vam bo prijatelj priskočil na pomoč. Konec dober - vse dobro! Seveda pa to ne pomeni, da vam lahko to preide v navado. Sreča je vse preveč nezanesljiva prijateljica. ON: Po neuspehu vas bo tolažila stalna prijateljica, za kar ste ji lahko od srca hvaležni, saj je ena redkih oseb, ki še vedno verjame v vas. Toda nikar se ne predajajte malodušju, ampak se ponovno postavite na noge!
ONA: Nekdo vam bo skušal škodovati, saj vam zavida uspehe, ki ste jih dosegli s svojo iznajdljivostjo, vendar ni nobenega vzroka za zaskrbljenost, saj se boste z malce previdnosti z lahkoto izognili nastavljenim pastem.
ON: Čeprav vam v življenju prav dobro kaže, bi bilo pametno, če bi si za vsak primer prihranili nekaj moči in denarja. S partnerko se boste zapletli v precej neprijeten pogovor, ki pa bo na srečo minil brez večjih posledic.
RAK
livice imajo najraje vlažne telesne predele, kjer se kožne površine stikajo. To je med prsti na nogah, v dimljah, ob nohtih in pod dojkami. Debeli ljudje so za takšne okužbe dovzetnejši, ker imajo več kožnih gub. Obolenje se lahko pojavi ob stiku z živalmi in ob poškodbi kože. Pri sladkornih bolnikih so okužbe pogostejše.
Glivične okužbe na stopalih (športno stopalo) so zelo pogoste. Ponavadi se pojavijo v toplem vremenu. Najpogostejša povzročitelja sta Trichophyton ali Epidermophyton, glivici, ki Iju-
ONA: Z odločno potezo ste si zagotovili občudovanje osebe, za katero si niste niti predstavljali, da bi jo lahko sploh zanimali. Sedaj pa se nikar ne obirajte, ampak izkoristite priložnost, saj se ne bo zlepa ponovila!
ON: Krivica za prepir je predvsem na vaši strani, zato bi bilo dobro, da bi partnerki ponudili roko sprave. Prevelik ponos vam lahko le škoduje. Resnično iskren človek je le tisti, ki zna priznati tudi svoje napake!
LEV
Napitek, ki krepi imunski sistem
ONA: Izpolnile se vam bodo vse ljubezenske želje, vi pa kljub temu ne boste pretirano zadovoljni. Kaj pa bi sploh hoteli od življenja in ljudi okoli sebe? Pazite, da se vam preveliki apetiti ne bodo maščevali.
ON: Pojavila se bo nepričakovana priložnost, da se spoznate z osebo, ki vam že dolgo buri domišljijo, zato nikar ne odlašajte, temveč jo zgrabite z obema rokama, saj vam bo prinesla obilico sreče, veselja in burnih doživetij.
DEVICA
ONA: Končno boste med svojimi najbližjimi našli nekoga, ki ga že dalj časa pogrešate in vam lahko veliko pomaga. V prvi vrsti seveda v ljubezenskih stvareh, vendar boste tokrat izkoristili tudi njegove preostale kvalitete...
ON: Niste več majhen otrok in čas je, da se začnete tega zavedati tudi sami in končno nehate pričakovati, da bodo vse opravili drugi. Z odločnim posegom boste presenetili nekoga, ki tega enostavno ni pričakoval...
TEHTNICA
8»^
ONA: Dobro premislite, preden se boste spustili v pustolovščino. Prav lahko se zgodi, da vam partner tega ne bo hotel odpustiti, kot je to nekoč v preteklosti že naredil.
ON: Na poslovnem področju si boste pošteno opekli prste. Toda nikar ne obupajte. Vse je še pred vami - treba bo le uporabiti prave zveze, pa vam bo uspeh enostavno padel v roke.
ŠKORPIJON
ONA: Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bili že precej časa oddani nekomu drugemu, ki tega ne bo mirno prenašal. Je že res, da je avantura lepa in prijetna zadeva, vendar bi bilo dobro, če bi pomislili tudi na prihodnost.
ON: Vrgli ste trnek, sedaj pa kakor kip čakate, ali bo kaj prijelo. Poskusite kaj storiti - vaše možnosti bodo tako neprimerno večje, kajti tisti nekdo komaj čaka na vaš konkretni predlog, ki pa ga ni in ni.
STRELEC
ONA: Pustite sanjarjenje drugim, vi pa raje konkretno zagrabite za delo. Tako rezultati ne bodo izostali. Prijatelj vam bo prinesel slabo novico, ki vas bo zelo presenetila. ON: To, o čemer premišljujete, sicer ni neuresničljivo, vendar se boste morali kar pošteno potruditi. Sicer pa je tudi nagrada kar precejšnja, zato se vam resnično splača potruditi. Ubogajte partnerkin nasvet in ne bo vam žal.
KOZOROG
ONA: Počasi se vam vrača zaupanje vase, to pa pomeni, da boste kmalu na starih dobrih poteh, ki so vas nekoč tako osrečevale, zato še dobro ozrite okoli sebe in videli boste, da je priložnosti več kot preveč.
ON: Še vedno ste v središču pozornosti, poleg tega pa se vam obeta tudi precejšen uspeh pri nasprotnem spolu. Izkoristite trenutek, ki se vam ponuja! Mogoče bo že jutri prepozno in vam bo vse skupaj prevzel nekdo drug.
VODNAR
ONA: Malce se boste morali posvetiti ljubljeni osebi, drugače bo začelo v vašem odnosu resno škripati. Le zakaj bi si ustvarjali probleme tam, kjer se da vse rešiti na miren način?! Potrudite se in naredite nekaj tudi zase!
ON: Nekoga boste zelo pogrešali, toda le za kratek čas, saj boste spoznali zelo zanimivo osebo, s katero boste preživeli čudovit teden. Star pregovor pravi, da je v dvoje vse lepše, in to boste vsekakor dobro preizkusili!
RIDI
ONA: Spoznali boste osebo, ob kateri se vam bo močno povečal srčni utrip. Torej - ne bodite sramežljivi, temveč ji razkrijte svoja čustva. Čaka vas prijetno presenečenje, ki ste ga ne neki način že lahko slutili.
ON: Znašli se boste v slepi ulici, poti nazaj pa^i enostavno ne boste mogli privoščiti. Nekdo vam bo prav rad pomagal, vendar le zato, ker bo imel tudi osebno korist. Premislite, ali se vam to splača!
nabolčni kis je v kuhinji nepogrešljiv zaradi mile kisline. Petodstotna raztopina jabolčnega kisa je odlična za pripravo različnih solat, juh, marinad za ribje jedi, perutnino itd.
Pri predelavi jabolk v kis se ohranijo vse snovi, ki so v jabolkih, za organizem pa postanejo s fermentacijo lažje prebavljive. Jabolčni kis je edinstvena kombinacija kalija, fosforja, kalcija, železa, vitaminov A, B, C in E, encimov in pektina. Jabolčni kis je svojim pacientom pripravljal že Hipokrat v stari Grčiji. V petdesetih letih 20. stoletja je jabolčni kis kot zdravilo ponovno odkril ameriški zdravnik Clinton Jarvis. Po Jarvisu se je jabolčni kis uveljavil predvsem v prehrani. Vzpostavlja naravne funkcije v telesu, ga ščiti in krepi imunski sistem. Jarvisov recept za jutranji napitek za moč je: žličko do dve jabolčnega kisa damo v kozarec vode, vmešamo žličko medu in to mešanico spijemo na tešče po majhnih požirkih. Napitek deluje pozitivno na črevesno floro, izboljšuje prebavo in pomaga pri slabem počutju, kot sta utrujenost in glavobol.
Pri prehladnih obolenjih so si ljudje že v preteklosti pomagali z jabolčnim kisom. Pri začetnih bolečinah v grlu si pripravimo tekočino za grgranje: en del jabolčnega kisa zmešamo s štirimi deli mlačne vode in grgramo. To izboljša, krepi in sčisti žrelno votlino. Nos splahnemo z mešanico jabolčnega kisa in vode v razmerju ena proti ena. To pomaga proti nahodu.
Aktivne snovi jabolčnega kisa, njegove kisline in biosnovi lahko izkoristimo tudi pri hujšanju. Petnajst minut pred vsakim obrokom popijemo kozarec vode z žličko kisa. Kis pospešuje prebavo in izgorevanje maščob. Sladkor v krvi ostane dlje časa stabilen, zato nekaj časa ne bomo čutili potrebe po sladkarijah. Za shujševalno kuro so najboljši naravni kisi, narejeni doma.'
Kislina jabolčnega kisa deluje na našo kožo poživljajoče in osvežujoče. Proti utrujenim nogam si privoščimo namakanje nog v razredčenem jabolčnem kisu. To pospešuje prekrvavitev. Jabolčni kis tudi ščiti stopala pred glivicami. Bombažno krpo namočimo v kis in si z njo ovijemo noge. Kopeli v kisu so dobre tudi za čiščenje kože. Z vato si večkrat na dan nanesemo razredčeni kis na mozolje in kmalu bodo izginili.
zdravilne skrivnosti
bita tople in vlažne predele med prsti na nogah. Spremljajo jih lahko le blagi znaki ali pa močno luščenje s srbečim, hrapavim in bolečim izpuščajem med prsti in ob straneh stopal. Včasih nastanejo s tekočino napolnjeni mehurji.
Koža zaradi glivične okužbe marsikdaj razpoka, zato se lahko pojavi drugotna bakterijska okužba, zlasti pri starejših ljudeh, katerih obnavljanje kože je upočasnjeno, in pri tistih s slabo prekrvavljenostjo stopal.
Na nohtih (onihomikoza) je povzročitelj glivičnih okužb Tri-chophyton. Prizadeta sta novona-stajajoči del nohta in obnohtje. Okuženi noht izgubi sijaj, na prostem koncu in včasih že tudi ob straneh postane rumenkast in moten ter se zadebeli. Počasi se sprememba barve razširi na cel noht, ki postane zadebeljen, iznakažen in lomljiv. Drobni koščki uničenega nohta se nabirajo pod nohtom, ki se kruši in lušči ter lahko tudi odstopi. Okužba se z enega nohta lahko razširi še na druge nohte na rokah oziroma nogah.
Kako preprečimo okužbo
Glivice najdemo povsod, kjer je toplo in vlažno, torej v plavalnih bazenih, savnah in pršnih kabinah. Nikoli ne pojdite tja bosi. Po kopanju si temeljito obrišite noge - še posebno med prsti. Uporabljajte svojo brisačo. Nosite nogavice, ki se lahko prekuhavajo.
Izogibajte se nošenja pretesne obutve in obutve, ki ne prepušča zraka. Motnje v prekrvavitvi nog prav tako vodijo k večjemu tve-
ganju za okužbe. Prednost dajte usnjenim čevljem in se izogibajte sintetičnim materialom.
Izogibajte se poškodbam nohtov, ki nastanejo pri nošenju pretesne obutve oziroma pri ukvarjanju z določenimi športi, na primer z nogometom. Poškodovani nohti so posebej dovzetni za okužbe.
Nohte prirezujte previdno. Prirezani morajo biti naravnost počez in ne prekratko. Izogibajte se prirezovanju obnohtne kožice.
Pred glivično okužbo nohtov se skoraj vedno najprej pojavi glivična okužba kože. Bodite pozorni na morebitne spremembe na koži, kot so pordečitev, luščenje kože, skelenje in srbenje.
Pomagajte si sami!
Če ugotovite, da imate glivično okužbo nohtov ali stopal, si lahko pomagate tudi sami. Kako? Nosite nogavice, ki se lahko prekuhavajo in jih menjajte vsak dan. Če se vam noge preveč potijo, uporabite gel ali tekoči puder proti potenju nog. Za manikuro okuženih nohtov uporabljajte pi-lice za enkratno uporabo.
Za umivanje nog uporabljajte kisla mila (pH pod 7). S tem ustvarite kislo okolje, ki za glivice ni ugodno. Uporabljajte svojo brisačo, ki jo morate prekuhavati.
Razkužite čevlje z antimikotič-nimi posipi in razpršili. Dobite jih v vsaki lekarni. Priporočamo, da tudi doma nosite čim bolj zračno obutev.
Ob srbenju se ne praskajte, ker si s tem dodatno poškodujete kožo. Glivice se v tem primeru še bolj razširijo in povzročijo nastanek novih okužb, to pa podaljšuje in otežuje zdravljenje.
Vida Kuhar Kovačič, mag. farm. I
Z našega štedilnika
Skutni žepki
Nadevana fazanova prša v sadni omaki Ocvrti proseno-ajdovi vlivanci
Cvetačna kremna juha
*
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana

Cvetačna kremna juha
Sestavine: 400 g cvetače, 100 g čebule, 60 g masla, 20 g škrobne moke, 12&cl zelenjavne osnove, 20 cl kisle smetane, beli poper, peteršiljeve vejice
Priprava: Cvetačo operemo in razdelimo na cvetove. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Maslo v kozici segrejemo, na njem prepražimo sesekljano čebulo, dodamo razrezano cvetačo - premešamo in zalijemo z zelenjavno osnovo. Počasi kuhamo 20 minut, nato pretlačimo. Kremno juho ponovno pristavimo, začinimo in dodamo kislo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko. Prevremo in pred serviranjem potrosimo s sesekljanim peteršiljem.
Nadevana fazanova prša v sadni omaki
Sestavine: 600 g fazanovih prsi brez kosti in kože, 160 g piščančjih jeter, 100 g mesnate slanine, 20 g belega kruha, 80 g masla, sol, poper, 120 g lubenice, 150 g breskev, 100 g jabolk, 40 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 5 cl jagodne vodke, 20 cl belega vina, 20 cl vode, 10 cl sladke smetane
Priprava: Fazanova prša v hladni vodi splahnemo in s krpo osušimo. Vodoravno na prša zarežemo odprtino za nadev. Pripravimo ga tako, da piščančja jetra sesekljamo, mesnato slanino in bel kruh narežemo na drobne kockice, solimo in popramo. Vse skupaj premešamo in nadevamo prša. Odprtine prsi po potrebi zašpilimo z zobotrebci. Maslo v ponvi segrejemo, na
Zaradi vzdrževalnih del bo LEKARNA v KOCLJEVI ULICI v MURSKI SOBOTI od ponedeljka, 3. septembra, do vključno nedelje, 30.. septembra 2001, zaprta. Cenjena stranke prosimo, da se v tem času oskrbujejo v naših lekarnah v Šavel centru in v Grajski ulici.
Lekarna v Grajski ulici bo v tem času odprta od 7.30 do 19. ure. V tej lekarni bo organizirana tudi neprekinjena dežurna služba.
d. d.
MURSKA SOBOTA
Tišinska ulica 29, Murska Sobota
UROLOŠKI ČAJ
pospešuje odvajanje vode in deluje antiseptično pri obolenjih sečnih poti in mehurja.
0 tveganjih in stranskih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali tarmacevtoml
Na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih prodajalnah!
GALEX - ker nam ni vseeno, kakšen čaj pijete!
njem opečemo nadevane prsi in jih zalijemo s pripravljeno sadno osnovo. Pripravimo jo tako, da sladkor karameliziramo, dodamo olupljena in na kocke narezana jabolka, breskve in lubenice. Vse skupaj dobro premešamo, začinimo z vanilin sladkorjem ter zalijemo z jagodno vodko, belim vinom in vodo. Vse skupaj dušimo do mehkega, nato prša poberemo iz omake in shranimo na toplem, omako pa pretlačimo. K pretlačeni omaki primešamo sladko smetano, narahlo prevremo in po potrebi še začinimo. Prša narežemo in z omako postrežemo.
Ocvrti proseno-ajdovi vlivanci
Sestavine: 50 g prosene moke, 50 g ajdove moke, 12 cl vode, 5 g kvasa, 1 jajce, sol, olje za cvrenje
Priprava: Proseni in ajdovi moki primešamo razdrobljen kvas, jajce, vodo in sol. Vse skupaj zamesimo v gladko tekoče testo. Pustimo počivati pri sobni temperaturi 10 minut, nato s pomočjo lijaka vlivamo testo v vroče olje, kjer ga ocvremo. S pomočjo penavke pobiramo vlivance iz olja in jih polagamo na papirnato servieto, da popije odvečno maščobo. Vroče serviramo k pripravljenemu mesu z omako.
Skutni žepki
Sestavine: 500 g listnatega testa
Sestavine za nadev: 400 g skute, 2 jajci, 70 g sladkorja, 20 g vanilin pudinga, 2 cl belega olja, 350 g sliv, 1 jajce za premaz, sladkor za posip
Priprava: Listnato testo na pomokani deski enakomerno razvaljamo in razrežemo na enake kvadrate. Vsak kvadrat obložimo z žlico nadeva. En vogal premažemo s stepenim jajcem, nasprotni vogal prepognemo in ga prekrijemo s premazanim vogalom. Žepke zložimo na pekač in jih premažemo z jajcem. Obe odprtini žepkov napolnimo s tankimi krhlji sliv. Damo v že ogreto pečico in pečemo 25 minut pri 190 °C. Ohlajene žepke posipamo s sladkorjem v prahu.
Priprava nadeva: Pretlačeno skuto, rumenjake, vanilin puding, olje in sladkor dobro pomešamo. Ko je masa gladka, narahlo primešamo sneg beljakov.
VESTNIK 30. avgust 2001
PODJETNIKI SE PREDSTAVLJAJO
23
VABLJENI NA JEDAČO IN PIJAČO NA GORIČKO
Na prelepem Goričkem obstaja pokrajina, ki je obdana z lepotami gozdov, vinogradov, sadovnjakov in travnikov. Tam se da začutiti duha narave, ki vsakogar brezmejno prevzame. V tej pokrajini leži majhna vasica, imenovana Ivanovci, ki ima nekaj zelo posebnega - staro domačijo, ki je dom vinogradnikov Goričkega in Gostilne Ratnik. Posebna je zato, ker ponuja dobro kapljico, pridelano s pridnimi rokami Goričancev, ki jo pos-trežeta dobra gospodarja Boris in Stanka. K zlati kapljici vam v gostilni ponudijo seveda tudi pravo prekmursko Jedačo.
Vsak dan vam v 'gostilni' ponujajo malice, kosila in jedi po naročilu, ki si jih tokrat lahko izberete s čisto novega jedilnika, na katerem vam šef kuhinje ponuja raznovrstne mešane jedi, kijih kombinira sam s svojim izvrstnim okusom. Da vam malo zakruli v želodcu, so poskrbeli s spodnjo fotografijo, da bi se o teh dobrotah lahko prepričali, pa se boste morali zapeljati na Goričko, v gostilno Ratnik. Dobili boste priložnost, da se dobro najeste in da naslednjič poskusite še kakšno mojstrsko kombinacijo.
Med bogato obloženimi jedmi vam ponujajo tudi domače specialitete: ajdovo, »gr-banjevo«, govejo juho, cigansko pečenko, pečenice z zeljem, domači narezek, meso iz tunke, tlačenko v solati, govedino v solati, bograč, vampe, gibanico, »retaše«, ajdove žgance in druge jedi: vse vrste zrezkov (naravni, dunajski, pariški v gobovi omaki - svinjski ali puranji), jedi z žara (čevapčiči, ražnjiči, kotleti, hamburgerji...), ribje jedi (postrv, oslič, lignji na različne načine, krap po prekmursko1, školjke, škampi, ribje plošče, solate in rižote z morskimi sadeži...), čebulne bržole, bift?k in za posladek sadne kupe, banana split in vse vrste palačink. Hitro pa vam
postrežejo tudi s picami, kijih pripravljajo več kot 20 vrst. Pogosto tudi pripravljajo prave domače koline z bujto repo. V njihovi vinoteki so imenitna buteljčna vina - kakovostna vina, vrhunska vina - izbor in druga vrhunska vina posebne kakovosti. Mogoč je skupinski ogled kleti z degustacijo.
Gostinski prostori so zelo prostorni in njihov namen je vsestranski. Primerni so za družabna srečanja, nedeljska kosila, poslovna kosila in večerje, sindikalne zabave, sedmine... Po želji vam bodo zaigrali tudi glasbeniki.
Tudi na terasi je ponavadi veselo. Okolica gostilne je primerna za različne prireditve na prostem - pikniki, družabna srečanja, zabave, poroke na prostem
Bliža se čas krsta vina, zato se toplo priporočajo za martinovanja, in ker se bo kmalu končalo tudi delovno leto, vas vabijo, da se poveselite v njihovih prostorih skupaj s sodelavci in poslovnimi partnerji.
Čimprej obiščite gostilno Ratnik in se sami prepričajte o pestrosti njihove gostinske ponudbe!
Center vinogradnikov Goričko Ivanovci
Gostilna Ratnik
Ivanovci 3, Fokovci
Tel.: 02/548 19 33
Poslujejo: TOREK-ČETRTEK in NEDEUA od 8.00-23.00 ter PETEK-SOBOTA od 8.00-01.00
Naročila sprejemajo vsak dan od 8.00-23.00

Steklarstvo Maučec s svojo 25-letno tradicijo posveča veliko pozornost
širitvi in izboljšavi proizvodnje, da bi bilo kos vedno večjim zahtevam ter na-ročilom gradbene in pohištvene industrije.
Tehnološko so dobro op- ' remljeni za različne izdelave stekla:
-izdelava izolacijskega stekla
< - varnostna stekla
\ za strehe in vrata
:. - izdelava vitražev
. - geometrijski liki
. -lastna izdelava faset in peskanje stekla
I - obdelava ogledal.
'miznin plošč, polic, vrat
L’ /okvirjanje slik
‘m gobelinov
Tokrat vas bodo prepriča-ii tudi s posebno ponudbo. Že več let se ukvarjajo s ? ‘predelavo vezanih oken v
izolacijska stekla. Ta predelava je nekaj posebnega, zato ker:
- prihranite denar -vezana okna ni treba zamenjati, ampak zamenjate samo steklo
- prihranite tudi pri kurjavi - zapravite le 1/5 kuriva ,
- lepše odpirate i n zapirate okna
- življenjska doba oken se poveča vsaj za 20 do 30 let
- predelava traja ifW#en dan
V Steklarstvu Maučec so
•Vam vedno na voljo in z veseljem bodo prisluhnili Vašim željam!
?■; ep
I
Steklarstvo Franc Maučec, s Panonska 2e, Beltinci
Faks: 05/542 23 91
Firma Liv Stroji, d. o. o.. Sveti Jurij se je v zadnjih letih razvila v enega največjih evropskih izdelovalcev mešalnikov. S stalnimi vlaganji v kakovost in marketing je postala vodilni proizvajalec na območju jugovzhodne Evrope.
Začetki proizvodnje mešalnikov so sloneli na univerzalnem mešalniku s 120-litrskim volumnom. Proizvajala sta se dva osnovna tipa, in sicer mešalnik z električnim pogonskim in bencinskim motorjem. Spremljanje želja in potreb naših kupcev pa je izkristaliziralo smernice, ki so temelj današnjega uspešnega nastopa na zahtevnem evropskem tržišču.
Tako smo usmerili izdelavo mešalnikov v dve vzporedni skupini, ki v osnovi vodita do našega.. kupca, ki mora biti zadovoljen tako s ceno kot kakovostjo. Zahteve CE-standardov so vseskozi osnova za izdelavo varnih mešalnikov, ki dajejo popolno varnost ob uporabi mešalnika iz ene ali druge skupine.
Mešalnike tako delimo na program za individualno in na program za profesionalno uporabo.
Potrebe po mešalnikih za indhidualnc.uporabo smo v celoti pokrili z mešalnikom MLZ 0 NO. Naši kupci ga od nekdaj poznajo po trpežnosti m kakovostnem mešanju. V razvoju pa smo mu do danes skušali dodati še preostale karaktensbke, k. označujejo kakovosten izdelek. Tako smo se potrudili, da je mešalnik praktičen za vsesplošno uporabo. Večje udobje in varnost pri uporabi tega mešalnika je omogočil nov pogonski del. P Mn omarica, ki je osnova novega pogona, je ze o zmanjšala hrupnost delovanja m^povešala varnost dela z mešalnikom. Možnost preboja električnega toka na ogrodje je v celoti izklju ena.
Da je nakup tega mešalnika ob začetku gradnje nove stanovanjske hiše popolnoma pravilna odločitev, potrjuje veliko uporabnikov med profesionalnimi gradbeniki.
Drugo skupino predstavljajo mešalniki za profesionalno uporabo. Sem spadajo mešalniki z oznakami EM in MH. Filozofija zgradbe teh mešalnikov temelji na robustnosti in s tem dolgi življenjski dobi. V njih so vgrajeni vsi elementi, ki pomenijo dolgotrajno brezhibno, kakovostno in varno delovanje.
EM-mešalniki so v osnovi bobenski. Osnovna konstrukcija je razširjena na tri velikosti. Tako sestavljajo ta del proizvodnega programa mešalniki EM 180, EM 250, EM 300. Izbirate lahko med velikostjo mešalnega bobna s 180, 250 in 300 litri. Namenjeni so predvsem za pripravo klasičnih mešanic, kot sta malta in beton.
Mešalniki z oznako MH pa imajo popolnoma drugačen koncept zgradbe.
Namenjeni so namreč za suho mešanje, ki ga v klasičnem bobenskem mešalniku nikakor ni
mogoče kakovostno opraviti.
Pri teh mešalnikih posoda stoji in se mešalne lopate v njej gibljejo. Te zagotovijo zelo hitro in kakovostno mešanje.
Tako so MH-mešalniki edina prava rešitev npr. za pripravo mešanice
podložnega betona. Mešalnik MH 200 z 200-litrsko posodo je strogo namenski ravno za pripravo te mešanice betona. V to skupino spada še mešalnik MH 700, ki pa je namenjen bolj za univerzalno uporabo.
24 KRONIKA	30. avgust 2001 VESTNIK
Zgodilo se je...
Od 23. do 27. avgusta se je zgodilo v Pomurju osemintrideset prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba poškodovala hudo, dvanajst ljudi lažje, v petintridesetih nesrečah pa je nastala le gmotna škoda.
Hujša prometna nesreča je bila 23. avgusta ob 9-10, v njej pa je bila udeležena triinsedemdesetletna K. T. iz Dolenec. S kolesom se je peljala po lokalni cesti iz Dolenec proti Šalovcem po dolgem klancu navzdol. Na začetku Šalovec je izgubila oblast nad kolesom in padla.
Pri podiranju drevja bomo morali biti previdnejši! Prejšnji teden smo poročali o smrtni nesreči, zdaj pa prinašamo vest o gozdni delovni nesreči v Drakovcih. Domačin D. F. je v gozdu blizu domače vasi žagal z motorno žago hlode in med delom ga je prednji del rezila oziroma verige zadel v levo nogo in mu povzročil hudo poškodbo. Prepeljali so ga v soboško bolnišnico.
25.	avgust je bil nesrečen dan za V. F. iz Vadarec, saj je padel z lestve in se huje poškodoval.
V sušnih avgustovskih dneh so marsikje zabijali v zemljo cevi, da bi si uredili vodnjake, po domače pumpe, v Blagušu pa so kopali vodnjak in tam se je pri delu hudo poškodoval F. K.
V osmih mesecih letošnjega leta se je zgodilo v Pomurju že osemnajst delovnih nesreč!
*
V Kuršincih pri Mali Nedelji so imeli nezaželenega »gosta«, ki je ukradel iz stanovanjske hiše 228.000 tolarjev. Preiskava je bila uspešna, kajti storilca so odkrili, in ker denarja k sreči še ni potrošil, so ga vrnili oškodovancem.
Iz vinske kleti v Grabonošu je neznanec iztočil iz sodov 1.400 litrov vina. Veliko si je upal, mar ne?
V Tešanovcih je med 13. in 21. avgustom nekdo odpeljal (ukradel) avtovlačilec znamke MAN, registrska številka CE 60 64P, belo-krem barve.
V Murski Soboti je neznanec ukradel iz nekega stanovanja denar in zlatnino v skupni vrednosti 90.000 tolarjev, v Segovcih pa je bil vlomilski »izplen« več kot dvakrat večji: 215.000 tolarjev. Storilcev še niso našli.
V Podgradu pri Gornji Radgoni pogrešajo motorno žago, vredno 100.000 tolarjev. Kakšno naključje (ali pa ne): izginila je tistega lepega dne, ko je v Selu na Goričkem »pela« žaga v gozdu, očitno pa je ni »nihče« slišal, zato je gozdni tat uspel ne le podreti dvajset dreves, ampak jih je tudi odpeljal.
Z dvorišča stanovanjske hiše v Dolnjem Lakošu je izginil fiat uno. Oškodovanka je bila najprej žalostna, zdaj pa je boljše volje, kajti vozilo so našli na mariborskem območju in ji ga vrnili.
V Murski Soboti je nekdo vlomil v osebni avto in ukradel avtoradio, vreden 25.000 tolarjev.
Mirno tudi ni bilo v Šalovcih, kjer je vlomilec odnesel iz avta okrog 60.000 tolarjev.
Na območju Lendave je neznani storilec ukradel iz nezaklenjene hiše 100.000 tolarjev.
*
Osnovna šola Šalovci je oškodovana, saj je v nočnem času zagorel peugeot boxer, ki so ga uporabljali za prevoz tovora in otrok. Ogenj, ki so ga sicer pogasili domači gasilci, je poškodoval tudi pročelje stavbe in okna.
Na Spodnji Ščavnici je zagorelo ostrešje stanovanjske hiše, veliko 14 krat 8 metrov. Ogenj so pogasili domači gasilci ter gasilci iz Gornje Radgone in Lešan.
Pri Platani v Lendavski ulici v Murski Soboti so zagoreli: lesene palete, žagovina in papir. Ogenj na površini petindvajset kvadratnih metrov so pogasili soboški gasilci.
Na nekem stanovanjskem bloku v Ljutomeru je zagorelo v električni razdelilni omarici. Še pred prihodom gasilcev so ogenj pogasili z ročnimi gasilnimi aparati.
V Radencih je nekdo podtaknil ogenj pri blagajniški hišici odprtega kopališča. Ta je zgorela, z njo vre.d pa tudi aparat za oživljanje in drugo, zato je škode za pet milijonov. -.Nepridiprav je podtaknil ogenj tudi pri radenski železniški hiški, zato je škode za 500.000 tolarjev.
V prejšnjih dneh je bilo na območju Pomurja tudi več strniščnih požarov, v bližini stanovanjske hiše v zaselku Sep v Moravskih Toplicah pa so zagorela drva. V bližini Kuštanovec pogorelo 1,3 hektarja gozda.
V zadnjem času je bilo na območju Pomurja kar 94 požarov. O večjih smo poročali. Policija svetuje: Če vam požar uide izpod nadzora ali ste ga opazili, takoj pokličite telefonsko številko 112 ali 113-
Š. S.l
V nedeljo je potekala na Cankovi slovesnost, ob kateri so prevzeli novo gasilsko vozilo s cisterno znamke Mercedes Benz. PGD Cankova je na podlagi kategorizacije gasilskih enot v cankovski občini opredeljeno kot osrednja enota v občini. Ker je za takšno enoto predvidena tudi ustrezna oprema za zaščito, reševanje in pomoč, so se odločili za nakup novega vozila, ki bo izpolnjevalo vse pogoje, potrebne za vozilo osrednje občinske enote. Prejšnja cisterna, stara več kot dvajset let, namreč pogojem ni ustrezala. Novo vozilo je na podvozju MB Atego in ima več dodatne opreme za reševanje. Skupna vrednost vozila z opremo znaša 27,5 milijona SIT. Večji del je sofinancirala Občina Cankova (12,5 milijona SIT), preostalo pa PGD Cankova z lastnimi sredstvi in s pomočjo občanov ter sponzorskimi in donatosrkimi sredstvi nodietii v nhčini in zunai nie. C. K foto. N. J.
popoldne trčila v semaforiziranem križišču pred Zvezdo v Murski Soboti. Nastala je materialna škoda, osebna avtomobila sta odpeljali avtovlečni vozili, na srečo pa se - predvsem mladim - šoferjema in sopotnikom nič ni zgodilo. Čisto lahko pa je razumeti, kako je prišlo do nezgode, saj je še zlasti ob konicah to križišče velika past za tiste, ki zavijajo v levo. Ob gneči se ne vidi najbolje, če kdo pelje naproti, zaradi velikega števila vozil v križišču pa se večkrat zgodi, da se zelena luč »odpre« tudi za šoferje iz smeri ulice Staneta Rozmana in Štefana Kovača, tako da pride na sredini križišča do popolne »gužve«, kjer le malo manjka do trka.
Naj nam bo na tem mestu dovoljeno še malo pokomentirati obnašanje voznikov, še zlasti na obremenjeni cesti Murska Sobo-ta-Maribor. Kolikokrat vidimo šoferje, ki prehitevajo celo kolono v breg in se igrajo s svojim ter z življenjem drugih. Ker prehitijo vse pred sabo, mislijo, da so »kul«, a v resnici so idioti, ki bi jih bilo treba odstraniti s ceste. Kolone pa nastajajo večkrat zaradi počasnih tovornjakov, ki se »cijazijo« in preizkušajo živce za njimi vozečih. Tako je nabral npr. zadnjič madžarski tovornjak od Murske Sobote do Gornje Radgone dolgo kolono, ki se je vlekla vse do Lenarta. Šofer se je delal, kot da kolone ne vidi, mlada voznica osebnega avtomobila, ki je izgubila potrpljenje, pa
Za zdaj nevsakdanji dogodek v naših krajih
Ponoči izginil sanjski rdeč ferari
Tatovi so ukradli tudi terenski mercedes
vicarski podjetnik Alfred Hossmann in njegova življenjska družica Milena, po rodu iz Veržeja, si že nekaj let urejata v novem naselju Križevec pri Ljutomeru
večjo stanovanjsko hišo. Gre pravzaprav za vilo, ki ji domačini pravijo grad.
»President« (predsednik).
V nadaljevanju je povedal, da ferari sicer ni bil nov, kljub temu pa vreden 280.000 švicarskih frankov. Vrednost ukradenega terenskega mercedesa je 100.000 švicarskih frankov; zlatnina, fotoaparat, mobilni telefon in drugo, kar je izginilo iz pritlične sobe (zakonca sta spala v nadstropju), pa naj bi bilo vredno 50.000 švicarskih frankov. Sku-
Gospod, ki sicer ne govori slovensko, in gospa, ki je tako rekoč domačinka, sta se lepo vključila v novo okolje, v katerem po svoje uživata, saj je njuna vila na mirnem koncu nove ulice, ki pa na žalost še ni asfaltirana in tudi javne razsvetljave še nima, na kar sta sogovornika posebej opozorila in se čudila, zakaj je tako, ko pa so plačali toliko samoprispevka.
Ne le njuna hiša, ki sicer še ni povsem urejena, ampak tudi njuni avtomobili zbujajo pozornost, morda tudi zavist. Milena se je vozila s črnim terencem, znamke Mercedes Benz, tip 320 ML, registrska številka ZH 21413; Alfred pa se je vozil z mercedesom AMK S55, registrska številka ZH 6728. Ker je gospod očitno zelo premožen, je 23- avgusta pripeljal iz Švice znamenitega ferarija testarosa, na katerega je bila pritrjena registrska številka z že omenjenega njegovega mercedesa (ZH 6728). Gre torej za menjavo tablic, to pa je po švicarskih predpisih mogoče. Vsi trije avtomobili so bili na ograjenem
saj si drugače ne morem zamisliti tega, kar se nama je zgodilo,« je ogorčen ugotavljal gospod Hossmann, nato pa mi izročil svojo vizitko z imenom firme Trasporte Panantlantic A. G., pod njegovim imenom pa piše
parkirišču pred garažami.
Hossmannova sta mirno preživela soboto, 25. avgusta. Milena je šla k počitku ob običajnem času, Alfred, očitno ponočnjak, pa se je zatopil v branje in je legel šele dve uri potem, ko je ura o*dbila polnoč oziroma ko se je že začenjal nov dan.
»V soboto ob 8.30, ko sem vstala, sem šla ven in ugotovila, da je nekdo vlomil skozi balkonska vrata. Šla sem na drugo stran hiše in se zgrozila, ker dveh avtov ni bilo. Takoj sem posumila, da ju je nekdo ukradel,« je povedala Milena Hossmann.
Po odkritju vloma in izginotja avtov je seveda poklicala moža in zadevo sta prijavila policiji.
»Že nekaj let živim v Sloveniji. Doslej sem bil prepričan, da je to mirna dežela, zdaj pa menim drugače: tudi sem prihaja mafija,
।
Bedaki in obzirneži
akole smo ujeli v naš objektiv dva nesrečneža, ki sta minulo soboto
ga je pri Črnem lesu prehitela. In ravno tam so jo v svoj vizir ujeli policisti in takoj zdirjali za njo. Plačala je mastno kazen, medtem pa je madžarski voznik tovornjaka brez opozorila mirno vlekel svojo kolono dalje. Tu bi lahko policisti tudi pokazali več
paj je torej škode za 430.000 frankov. Ko to pomnožite s 144, dobite vrednost v slovenskem denarju: 59.720.000 tolarjev.
Hoffmannova sta izginutje avtov seveda prijavila tudi na švicarski ambasadi v Ljubljani. Slutita, da svojih priljubljenih avtov, zlasti pa ferarija, nikoli ne bosta več videla, kajti domnevata, da je bila na delu dobro organizirana kriminalna združbaj ki je avta medtem že odpeljala na Hrvaško, od tam pa kdo ve kam, morda v Ukrajino. Najbrž ne po cesti, ampak v kakem zabojniku.
Pred ograjo smo videli veliko sledi čevljev in avtomobilskih gum. Očitno je, da so tatovi avta nekaj časa potiskali. Niso pa uspeli odpeljati tudi mercedesa AMK S55 ali pa so bili »uvidevni« in so oškodovancema pustili vsaj en avto, vendar brez registrske tablice, saj je bila ta pritrjena na ferarija.
Bralci, ki morda kaj več veste o kraji, sporočite to na telefonsko številko 113.
Š. S. ■
Pogled na Hoffmannovo vilo s strani, na kateri so parkirišče in garaže. Ob temle mercedesu sta bila parkirana ferari in terenski mercedes in oba je s sobote na nedeljo »vzela noč«. - Foto: Š. S.
(»Kul«)tura na naših cestah
človečnosti in razumevanja, ne pa da se strogo držijo birokratskih pravil. Poglejmo še drug primer: šofer tovornjaka Ijublj-
anske registracije je za sabo spet nabral kolonov Benediktu. Ko je prišel na vrh brega pri Elblu, je zavil na stran s ceste in spustil celo kolono pred sabo ter potem nadaljeval vožnjo. Več šoferjev osebnih avtomobilov mu je z roko pomahalo v znak zahvale.
Tomo Koleš ■
Varno v novo šolsko leto!
ponedeljek, 3. septembra, se začenja šolsko leto, zato bomo na cestah pogosteje srečevali otroke. Ti so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje, predvsem pa ne znajo pravilno oceniti razdalj in hitrosti vozil, zato moramo drugi skrbeti za njihovo varnost,« so zapisali na soboški Policijski upravi v posebnem sporočilu za javnost.
Otroci in mladoletniki spadajo v tako imenovano skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti, da se ne bi zgodila prometna nesreča. Žal pa se te dogajajo! V prejšnjem šolskem letu sta v prometnih nesrečah umrla dva otroka, triindvajset je bilo hudo in enaindevetdeset lažje telesno poškodovanih otrok. Seveda bodo prve dni šolskega leta poostrene policijske kontrole, zlasti v bližini šol, in policisti bodo še posebej bdeli nad varnim prehajanjem otrok čez prehode za pešče. Opravljali bodo tudi nadzore tehnične brezhibnosti vozil, s katerimi se bodo mladostniki vozili v šolo; preverjali bodo uporabo varnostnih pasov, nošenje čelad, opremljenost prvošolcev z rumenimi ruticami...
Pa še nekaj! S 1. septembrom bo začel veljati pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki vozil, s katerimi se vozijo skupine otrok. Ta »šolska« vozila ne smejo biti starejša od dvanajst let, opremljena morajo biti z napravo, ki ob zaviranju prepreči blokiranje koles; s servo ojačeno napravo za upravljanje in tahografom. Posebna (dodatna) določila veljajo za avtobuse, ki vozijo otroke na daljših razdaljah (varnostni pasovi na določenih sedežih!)
Novo šolsko leto bodi varno!	Š. S. ■
I	V Petek 31. 8.
___________________§_____________________
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8	.30 Prisluhnimo tišini
9	.00 Kljukčeve dogodivščine
9.15 Volkovi, čarovnice in velikani
9.25 Arčibald, risana nanizanka
9.35 Na liniji, oddaja za mlade
10	.05 Oddaja za otroke
10.30	Slovenski pesniki in pisatelji
10.50	Odkrivajmo znanost
11.20 Ona in on, nemška drama, 2/2
13.00 Poročila, šport, vreme
13.55 Slovenski magazin
14.20 Na vrat na nos, nanizanka
15.05 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Rdeči grafit
17.10 Otroška nadaljevanka
17.45 Gore in ljudje
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.05 Ljubezen na deželi, nadaljevanka
21.00 Deteljica
21	.10 Fina gospa, angleška nanizanka
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Polnočni klub
0.00 Gore in ljudje
TVSLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Obzorja, angleška serija
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Skoraj popolna ljubezen, nemški film
19.30 Videospotnice
20.05 Dokumentarna nadaljevanka
21.00 Velika pričakovanja, angleška nad.
21.50 Skrivnost iz groba, angleški film
23.35 Pobeg, angleška nadaljevanka
0.25 Iz slovenskih jazz klubov
1,10 Videospotnice
POP TV
8.30 Oprah Show, ponovitev - 9.30 Vse za poljub, nad. - 10.30 Črni biser, nad. - 11.20 Obala ljubezni, nad. - 12.10 TV Dober dan - 13.30 Miss Slovenije, polfinalni izbor - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45 Oprah Show: Spremenite svoje obnašanje - 16.40 Obala ljubezni, nat - 17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan - 20.50 57. potnik, ameriški film - 22.20 Prijatelji, nan. - 22.50 Nevarne dirke, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - 0.10 24 ur
KANAL A
9,30 Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake, ponovitev -12.45 Pop’n’roll - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. - 15.15 Ricki Lake, pogo-
O NAS ZA NAS
Vsak dan
ob 183Oin 2000:
GNES - inform. oddaja
vorna oddaja - 16.15 Temna luka, nan. - 17.10 Najboljša urgenca, dok. oddaja - 18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca, nan. - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Mali razposajenci, ameriški film - 21.30 Felicity, nan. - 22.20 Mesečniki, nan. - 23.10 Striptizete, nan.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro Pomurje - 9.00 Sejemski vrtiljak - 15.00 Živa - Idea TV -15.15 Oglasi - 15.20 KuF turno razvedrilo - 15.25 Intervju: Andreja Klepač - 15.40 Anketa - 15.45 Children of The night Murska Sobota, ponovitev koncerta - 16.00 Sejemski vrtiljak - 20.00 Živa - Idea TV - 20.15 Oglasi - 20.20 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - 20.25 Nagradna igra Poletje 2001 v Zdravilišču Radenci - 20.35 Otvoritev nove polnilne linije v Vinski kleti na Kapeli - 20.50 Napoved športnih dogodkov v 20.55 S soboške tržnice -21.00 Aktualno - 21.15 Sejemski vrtiljak
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev.
10.00 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 10.30 Četrtkov klepet, ponovitev. 11.15 Videostrani. 17.20 Četrtkov klepet, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV. 19.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 21.30 Klepet na kvadrat, ponovitev. 22.30 Gnes, informativna oddaja. 23.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 23.50 Glasbeni spoti. 00.00 Erotika. 01.20 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.35 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 13.55 Komisar Rex, nan. - 14.45 Zaloteni na delu, serija - 15,35 Neznani vojak, nad. - 16.25 Glasba - 16.30 Naravna dediščina: Dolina reke Mirne - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Alpe -Donava - Jadran - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20,05 Mednarodni folklorni festival - 21.20 Strastna riba, ameriški film - 23.35 Odmevi dneva - 0.00 Prijatelji, nan. - 0.25 Dosjeji X, nan. - 1.10 Zlata krila, nan. - 1.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
16.05 Turistični magazin - 17.20 Nevidni človek, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 Zakonske vode, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila - 21.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 22.15 Pravi čas - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
17.50 Košarka: Hrvaška - Jugoslavija, prenos z EP v Turčiji - 19.50 Dopolnitev - 20.10 TV-pro-gram - 20.15 Ekran 2000. - Jasna Zastavniko-vič: »Ime matere - pomaranča« in spoti - 20.55 Na robu mogočega (41/44) - 21.40 Čas je za jazz: Radojka Šverko, Maria Joao in Aki Takase - 23.00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Narava avtomobila - 9.35 Za vsak dan nekaj - 12.00 Poročila opoldne - 13.00 Regionalni magazini - 13.50 Mar sem brez korenin? - 14.10 To se je zgodilo - 15.05 Na počitnicah - 15.55 V senci Kameruna - 16.50 Madžarska umetnost 20. stoletja - 17.30 Upokojenci - 18.00 Poročila - 18.20 Okno - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 La-tabar Kalman : Fotelj - 21.35 Evropski obrazi -22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Pogovo
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Moja zgodba, drama - 10.10 Skri
vnostna narava - 10.40 Neposredna ponudba -11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Komorna glasba - 12.25 Marimar - 13.00 Amazonska kraljica, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca, nad. - 16.35 Igra za denar - 16.40 Fiorella, nad. - 17.30.Igra za denar - 17.35 Lu-cecita, nad. - 18.00 Lepotica Acapulca - 18.30 Dejstva - 19.00 Otroška usta - 19.30 Divji angel - 20.00 Darido z Lajcsijem - 21.40 Darido TOP 10 - 22.10 Dober večer - 22.40 V spomin princesi Diani -23.10 Mojstrski prijem, film - 1.20 Dober večer - 1.45 Avtomobilski salon
AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 11.00 Alarm za Kobro 11 -11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Feli-city - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca -17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poslednji akcijski heroj, akcijski film - 22.20 Naloga, srhljivka - 0.15 Angel maščevanja, akcijski film
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Škrlatno ogrinjalo, pustolovski film -12.00 Poročila - 12.05 Odnos z gluhonemimi -13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Primer za dva - 21.20 Žarišče: Prihodnost mest - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9	.00 Radovedni Taček: Drsalka
9.20	Na liniji
9.50	Oddaja za otroke
10.20 Slepi potniki, risani film
11.35 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme
13.35 Ansambel Vilija Petriča
13.55 Mostovi
14.30 Pod piramido
15.00 Poroka na papirju, kanadski film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka
17.10 Carski sel, risana nanizanka
17,50 Na vrtu
18.15 Ozare
18.20 Raziskovalci, ameriška serija
18.50 Risanka
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Proti večeru, francosko-italijanski film
21.40 Oko viharja, angleška serija
22.10 Poročila, šport, vreme
22.40 Oz, ameriška nadaljevanka
23.30 Raziskovalci, ameriška serija
TVSLOVENIJA 2
9.10 Videospotnice
9.45 Caroline v velemestu, ameriška nan. 10,05 Murphy Brown, ameriška nanizanka 10.35 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.30 Alpski večer 2001
13.00 Šport
15.20 Zlata liga v atletiki, posnetek
17.50 EP v košarki, Turčija: Slovenija
19.45 Športna oddaja
20.00 KF za SP v nog., Slovenija : Rusija
22.15 Sobotna noč
0.15 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.30 Panda Jin Jin - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila -11.00 Zverinice - 11.30 Hroščeborgi, nan. -12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Brata, nan. -13.00 Formula 1, prenos treninga - 14.00 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.00 Prva izdaja, nan. -16.00 Otroci ne lažejo - 16.30 Otroški zdravnik, nan. - 17.30 Bila sem Playboyeva zajčica, ameriški film - 19.15 24 ur - 20.00 Kritična točka, ameriški film - 22.20 Odvetnikova vest, ameriški film - 0.10 24 ur
KANAL A
10.00 Zajeti orkester, ameriški film - 12.00 Železniške nesreče, dok. oddaja - 13.00 Pop’n’Roll - 14.00 Mladoporočenci -14.30 Komedija zmešnjav - 15.00 Na sever, nan. - 15.50 Skrita kamera - 16.20 Velika zgodba, ameriški film - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Be-verly Hills, nad. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Nevarno srce, ameriški film - 23.20 Striptizete, nan. - 23.50 Najbolj neumni roparji, nan.
IDEA TV - KANAL 10
10.00 Živa - Idea TV, regionalni program - 10.15 Oglasi - 10.20 Pred koncem tedna: Tedenski komentar - 10.25 Nagradna igra Poletje 2001 v Zdravilišču Radenci - 10.35 Otvoritev nove polnilne linije v Vinski kleti na Kapeli -10.50 Napoved športnih dogodkov - 10.55 S soboške tržnice - v11.00 Sejemski vrtiljak, Pregled dogodkov tedna
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 10.45 Miš maš, otroška oddaja. 11.45 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna oddaja. 17.00 SQ JAM, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Pom.šport, športna oddaja. 21. Boj proti raku, dokumentarna oddaja. 21.00 Lo-vljeni, film. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8.05 Nora Prentiss, ameriški film - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade -12.00 Poročila opoldne - 12.30 Glasbeno-doku-mentarna oddaja - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 13.55 Poročila - 14.05 Oprah Show -14.50 Stičišče narave, serija - 15.40 Zlata dekleta, nan. - 16.10 Kletarjeve hčerke, nad. - 16.55 Risanka - 17.20 S. 0. S., potrebujejo nas -17.50 Zabavno-informativna oddaja - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.10 Beethoven 2, ameriški film - 21.40 Moške svinje, humoristična nanizanka - 22.10 Poročila - 22.20 Beli duh, nadaljevanka - 0.05 Pet samotnih ur, ameriški film - 1.35 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.15 Čarovnija, nad. - 14,35 Hišni ljubljenci -15.20 KV za SP v nogometu, Škotska: Hrvaška -18.10 S polnimi jadri, zabavna oddaja - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stoletja - 20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.15 Koncert - 22.25 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
15.35 Košarka: Hrvaška - Nemčija, prenos iz Turčije - 17.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 19.30 Glasbeni program - 20.10 Nogomet: Škotska - Hrvaška, posnetek - 21.50 Šport danes - 22.10 Košarka: Hrvaška - Nemčija, posnetek - 0.00 Drevo skesancev, španski film
TV MADŽARSKA 1
5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Za otroke
Televizijski spored od 31. avgusta do 6. septembra 2001
nan. - 0.00 24 ur
KANALA
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Begunec, nan. - 20.55 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Seinfeld, nan. - 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro Pomurje - 9.00 Kanal A - 15.00 Živa - Idea TV - Dogodek dneva - 15.15 Oglasi - 15.20 Iz našega studia - 16.00 Kanal A -20.00 Živa - Idea TV - Dogodek dneva - 20.15 Oglasi - 20.20 Tako je bilo - 20.40 Ob jubileju med rojaki v Betlehemu, reportaža - 21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 10.30Vitalis, zdravstvena oddaja ponovitev. 11.00 Videostrani. 16.50 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 17.30 Vitalis, zdravstvena oddaja ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih. 19.00 Skrbimo za zdravje: Fizioterapija. 19.55 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja. 21.00 Viva Turistica, turistična oddaja. 21.30 Kako biti zdrav in zmagovati? oddaja Rudija Klariča. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade -11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Skrivni dokumenti KGB, serija - 15.40 Nadaljevanka - 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Ljubezen je čudna - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevni, šport, vreme - 20.05 Čas za življenje, ameriški film - 21.45 Dokumentarna oddaja' - 22.25 Odmevi dneva - 22.50 Prijatelji, nan. - 23.10 Dosjeji X, nan. - 23.55 Zlata krila, nan. - 0.45 Lovci, švedski film - 5.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Skrivni dokumenti KGB, serija - 15.40 Nadaljevanka -16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Ljubezen je čudna - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevni, šport, vreme - 20.05 Čas za življenje, ameriški film - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.25 Odmevi dneva - 22.50 Prijatelji, nan. - 23.10 Dosjeji X, nan. - 23.55 Zlata krila, nan. - 0.45 Lovci, švedski film - 5.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 3
16.00 Animavizija - 16.30 Mediteranske igre, povzetek - 16.55 Plavanje, prenos iz Tunisa -18.00 Košarka, prenos iz Turčije - 19.50 Nogomet: San Marino - Hrvaška, prenos - 22.15 Nogomet: Belgija - Škotska, posnetek - 23.45 Šport danes - 0.00 Mediteranske igre, povzetek - 0.25 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.35 Manekenke,
nad. - 9.40 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Hrvaška kronika - 13.25 Romunska kronika - 14.00 Tropska vročina, nan. - 15.30 Šolska ulica - 16.00 Angleščina - 16.20 Mednarodno srečanje ministrantov v Rimu - 17.00 Gospodarski vzvodi - 17.30 Gaia - 18.00 Poročila -18,15 Večerna pravljica - 18.30 Safari Holywo-od, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Nogomet, Madžarska: Romunija - 22.35 Poročila, aktualno, tema - 22.55 Panorama - 23.20 Prekinitev ognja, drama
TV2
10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Gastronomski magazin - 12.20 Marimar - 13.00 Boeing - Boeing, film - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca - 17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella -17.55 Igra za denar - 18.00 Lucevita - 18.30 Dejstva - 19.00 Multimilijonar, kviz - 19.55 Divji angel - 20.20 Bomba, kabaret - 21.20 Zlati otrok, komedija - 23.05 Dober večer - 23.45 Noči groze, nad. - 0.30 Obljubljena zemlja, nad.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.30 Kolumbo - 11.46 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.55 Felicity - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki -20.15 Nogomet. Avstrija - BIH, prenos - 22.50 Življenjski umetnik - 23.50 Rdeči baron, film
AVSTRIJA 2
13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest - 16.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Pod afriškim soncem, drugi del TV-filma - 21.40 Pogledi s strani: počitnice - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Nočna straža
( V Četrtek, 6. 9.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Pod klobukom
9.50 Zgodbe iz školjke
10.30 Svet narave, angleška serija
11.25 Oko viharja, angleška serija
11.50 Življenje slovenskih vasi
12.20 Gradovi: Kako so se branili
13.00 Poročila, šport, vreme
13.40 Večerni gost
14.30 Blondinka, ameriška nadaljevanka
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Volkovi, čarovjtice in velikani
16.55 Arčibald, risana nanizanka
17.10 Enajsta šola, oddaja za radovedneže
17.45 Humanistika
18.20 Dosežki
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Tednik
21.00 Na vrat na nos, jugoslovanska nan.
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Pisave
23.20 Fundacija J. V. Valvasor
23.50 Brane Rončel izza odra
1,10 Humanistika
1.45 Dosežki
TVSLOVENIJA 2
15.40 Videospotnice
16.00 Dokumentarna oddaja
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
17.50 EP v košarki, četrt finale
19.45 Videospotnice
20.05 EP v košarki, četrt finale
22.00 Vodnjak, avstralski film
23.35 Sopranov!, ameriška nadaljevanka
0.30 Zločinski tango, nemška nanizanka
1.20 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Newyorška policija, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Oprah Show: V pasti preteklosti - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Prijatelji, nan. -21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. - O.iO 24 ur
KANALA
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Begunec, nan. - 13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. -20.00 Nepravi čas za smrt, ameriški film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro Pomurje - 9.00 Kanal A - 15.00 Živa - Idea TV - 15.15 Oglasi - 15.20 Tako je bilo - 15.40 Ob jubileju med rojaki v Betlehemu, reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 Živa Idea TV - 20.15 Oglasi - 20.20 Kulturno razvedrilo -20.25 Intervju - 20.40 Anketa - 20.45 Špirit Band, ponovitev koncerta v Murski Soboti -21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje -Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 09.45 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 10.00 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 10.30 AS intervju, informativno-predstavitvena oddaja, ponovitev. 11.00 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 11.45 00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 12.15 Videostrani. 16.00 00 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 16.30 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja. 18.45 AS intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 19.10 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 19.40 Glasbeni spot. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Četrtkov klepet, informativna oddaja v živo. 21.00 Fukstock, Murska Sobota, koncert 1. del. 22.35 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 22.50 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poročila - 13.30 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Roswell, dok. serija - 15.40 Nadaljevanka - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Ljudje, ki spreminjajo čas - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Kamen in morje, potopisna serija - 20.40 Kulturno poletje - 21.40 Iz sveta - 22.10 Odmevi dneva - 22.35
Prijatelji, nan. - 22.55 Dosjeji X, nan. - 23.40
Zlata krila, nan. - 0.30 Obraz zla, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
17.25 Tramontana, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Na zdravje!, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila -21.15 Brigitte in prijatelji, nan. - 22.10 Nevidni človek, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
16.30 Mediteranske igre, povzetek - 16.55 Plavanje, prenos iz Tunisa - 18.00 Košarka, prenos iz Turčije (če bo Hrvaška 1. v skupini, op. a.) -20.10 Željka Ogresta in gostje - 21.10 Hit depo - 23.10 Umetnine svetovnih muzejev - 23.20 Šport danes - 23.35 Mediteranske igre, povzetek - 0.00 Glasbeni program (opomba: če ne bo košarke, bosta na sporedu hrvaški avtomobilistični in motociklistični magazin)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. -9.40 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13,00 Rondo - 13.30 Romski forum - 14.05 Tropska vročina, nad. - 15.00 Višegrajski kvartet -15.30 Šolska ulica - 16.30 Miklos Jozan - 17.00 Gora Somlyo - 17.30 Po sledeh svetovnih religij -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywood, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Othello iz Gyulahaze, komedija - 21.35 Panorama - 22.05 Poročila, aktualno, tema - 22.50 Francija, pozdravljena! -23.45'Karpatska kronika - 23.55 Svet
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Moja zgodba, nad. - 10.10 Madžarska vina - 10.40 Neposredna ponudba -11,40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Magazin za mamo in otroka - 12.20 Marimar -13.20 Footlose, film - 14.50 Z ena na dva -15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar -16.10 Ranjena srca - 17.05 Igra za denar -17.10 Fiorella - 17.55 Igra za denar - 18.00 Lu-cecita - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.50 Divji angel - 20.20 Policisti na motorjih, nan. - 21.20 Twister vrača udarec, film -23.05 Dober večer - 23.35 Lep pozdrav z Bala-tona - 0.05 Navadni kriminalci, film - 1.40 Koridor Love - 2.30 Madžarska vina
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program - 10.05 Vrnitev rožnatega panterja, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen -19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Roland Duringer: Večer regeneracije - 23.30 Oddaja o kulturi
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Pod afriškim soncem, drugi del TV-filma - 12.00 Poročila -12.05 Evropska panorama - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara -14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest -15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Nil - božja reka - 21.05 Vera -22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva
Se nameravate poročiti?
www.bruli.si
in vse vam bo jasno!
Televizijski spored od 31. avgusta do 6, septembra 2001
- 8.15 Za počitničarje - 8.45 Bog vam daj dobro jutro - 8.55 Zamenjajmo Rudija, film - 10.00 Kje in kaj - 10.25 Zlati dim, sporočila preteklosti -12.05 Bravo tv - 13.00 Formula 1 - 14.10 Enajsti - 15.00 Delta - 15.30 Naše stoletje - 16.00 Cerkve iz obdobja Arpadovičev - 16.30 Jani gre na dom - 17.00 Po sledeh Vulcanusa - 17.45 Gruzija : Madžarska - 20.00 Dnevnik, šport, vreme - 20.35 Lotoshow - 21.00 Maščevanje, drama - 22.45 Lolita, drama
TV2
6.00 Korenine - 6.30 Leteča hiša - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Network - 10.40 Pustolovščine mladega Herkula - 11.00 Spinedžeri -11.30 Prijatelji - 11.55 Divji svet - 12.45 Club 7 v Los Angelesu - 13.15 Charlie, družinska opica - 14.15 Sinbadove pustolovščine -15.05 Tarzan - 15.55 Providence, nan. - 16.45 Sentinel, nad. - 17.40 Ksena, nan. - 18.30 Dejstva -19.00 VIP, več kot telesni stražar, nan. - 20.00 Čarobna legenda, film - 23.15 Baywatch - noči groze
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program -11.05 Disneyev festival -12.00 Šaljivec Carey - 12.20 Življenje in jaz - 12.45 Formula 1, prenos kvalifikacij - 14.10 Jesse -14.35 03 AustriaTop 40 - 15.20 Sabrina - 15.45 Roswell - 16.30 Beverly Hills - 17.15 Oscar, filmska komedija - 19.00 Ekstremno - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Asterix osvaja Rim, risani film - 21.35 Nogomet: Španija - Avstrija, prenos iz Valencie -0.10 Tajno ime Črni angel, srhljivka
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Pesem donskih kozakov, film -11.05 Scaramouche, film - 13.00 Čas v sliki -13.10 Imenujem se Niki, film - 14.50 Heidelber-ška romanca, filmska komedija - 16.25 Dežela in ljudje - 16.55 Religije sveta - 17,05 Pogled v deželo - 17.35 Živalski magazin - 17.55 Konflikti - 18.25 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grand Prix narodnozabavne glasbe, prenos -21.55 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari -22.25 Hugo v skrbeh, gledališka komedija

Nedelja, 2. 9
TVSLOVENIJA 1
8	.00 Telebajski
8.25 Mumini, risana nanizanka
9	.00 Mali leteči medvedki
9.55 Nedeljska maša
11.00 Iskanje južnoafriške zebre, ang. oddaja
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
14.15 Fina gospa, angleška nanizanka
14.45 Ljubezen na deželi, nadaljevanka
15.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
16.00 Lingo
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.45 Alpe-Donava-Jadran
18.15 Življenje slovenskih vasi
18.45 Risanka
18.50 Žrebanje lota
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Blondinka, ameriška nadaljevanka
21,40 Večerni gost
22.35 Poročila, šport, vreme
22.55 Oddaja o kulturi
23.05 Andrej Tarkovski, dokumentarni film
0.00 Mogočna Afrodita, ameriški film
TVSLOVENIJA 2
9.15 Videospotnice
9.50 Velika pričakovanja, angleška nad.
10.40 Obljubljena dežela, ameriška nan.
11.20 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
11.50 APT Tone Tomšič ob 75-letnici del.
15.40 EP v košarki, Latvija: Slovenija
17.30 Športna oddaja
19.30 Videospotnice
20.05 EP v košarki, Francija : Litva
22.00 Končnica
23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti
0.40 Videospotnice
POP TV
8.30 Zajček Dolgouhec in prijatelji - 9.00 Panda Jin Jin - 9.30 Črni pirat - 10.00 Možje v črnem -10.30 Godzila - 11.00 Zverinice - 11.30 Hrošče-borgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Skoraj popoln par, nan. -13.30 Formula 1 za VN Belgije, prenos - 16.00 Otroci ne lažejo - 16.30 Gorski zdravnik, nan. -17.30 Skrivnost poleta 1501, ameriški film -19.15 24 ur - 20.00 Ujeti v paradižu, ameriški film - 22.00 Športna scena - 22.45 Kdo je Har-ry?, ameriški film - 0.20 24 ur
KANAL A
9.45 Bitka za Midway, ameriški film - 12.00 Melrose Plače, nad. - 13.00 Pop’n’Roll - 14.00 Komedija zmešnjav - 14.30 Teksaški rangerji, dok. oddaja - 15.30 Mestni fant, ameriški film -17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Melrose Plače, nad. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Tootsie, ameriški film - 23.40 Striptizete, nan. - 0.10 Adrenalina
IDEA TV - KANAL 10
10.00 Živa - 10.40 Iz našega studia - Milan Vrečič - 11.05 Kako pospešiti gospodarsko dinamiko v Pomurju - 11.45 Intervju Andreja Klepač - 12.00 Anketa - 12.05 Children of The ni-ght Murska Sobota, ponovitev koncerta - 12.20 Tedenski komentar - 12.25 Pregled dogodkov tedna - 13.40 Sejemski vrtiljak
TV AS - KANAL 54
09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja. 10.30 Na domači grudi, kmetijska oddaja. 11.30 Sejemski utrip, Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, pregled dogotkov. 12.30 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev. 13.00 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev. 13.45 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih, ponovitev. 14.30 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev. 15.00 As intervju, informativno - predstavitvena oddaja, ponovitev. 15.30 Turistični utrip Pomurja, turistična oddaja, ponovitev. 15.45 Viva Tu-ristica, turistična oddaja, ponovitev. 16.15 Četrtkov klepet, ponovitev. 17.00 I feel good, zabavna oddaja s Činčem, ponovitev. 17.50 Foto Šimonka nagrajuje, nagradna igra. 17.55 Pesem za upanje, glasbena oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.30 Napad velikanke, film. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.05 Poročila - 8.10 Otok na vrhu sveta, ameriški film - 9.40 Risanka - 9.40 Otroška serija -10.20 Spomini naroda - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Nedeljska maša, prenos - 12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska oddaja -13.20 Mir in dobrota - 14.00 Daniel Libeskind, dok. film - 15.00 Zlata dekleta, nan. - 15.25 Poročila - 15.35 Raziskovalci, serija - 16.40 Hotel Grand, nad. - 17.35 Whiskey, ameriški film -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Berači in sinovi, dramska serija - 21.10 Hackeri, ameriški film - 22.55 Madiganovi, nan. - 23.20 Poročila -23.30 Policija, nan. - 23.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
7,30 Policija, nan. - 9.35 Naša zemlja, nad. -13.45 Formula 1 za VN Belgije, prenos - 16.00 Policija, nan. -16.50 Briljantina - 17.20 Risanka -17.45 Viza: Islandija - 18.35 Ksena, nan. - 19,15
Iz zakladnice hrvaških muzejev - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Potovanja: Malezija - 20.55 Poročila - 21.05 Mesečina - 21.50 Pier Paolo Pasolini, dokumentarni film - 22.45 Kralj Ojdip, italijanski film - 0,25 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
13.20 Košarka: Hrvaška - Estonija, prenos - 15.20 Košarka: WNBA-magazin - 15.50 Olimpijski magazin - 16.20 Nogomet: Magazin Lige prvakov -17.15 Streljanje: juniorsko EP, reportaža - 17.35 Panorame turističnih središč Hrvaške - 19,30 Glasbeni program - 20.10 Košarka: Hrvaška - Estonija, prenos - 22.00 Vesoljski otok 1 (19/26) -22.45 Glasbeni program - 23.25 Šport danes -23.40 Tunis: Otvoritev mediteranskih iger, povzetek - 0.05 Top D. J. Mag
TV MADŽARSKA 1
5.45 Gospodar - 6.00 Danes zjutraj - 7.00 Božja beseda - 7.10 Za otroke - 8.55 Hvala lepa, nad. - 9.30 Glavni trg - 11.00 Kanon - 12.10 Minute sreče - 12,35 Tv-klinika - 13.05 Takšni smo v prometu - 13.35 Skrajnosti - 13.50 Formula 1 za VN Belgije - 16,05 Vesela novica -17.20 Po modi - 17.50 Madžari na ozemlju ljudožercev -18.20 Imperij na šestih nogah - 19,00 Tednik -19.45 Poročila - 20.05 Šlagerteve - 21.05 Bu-ster, komedija - 22.40 Mediamix - 23.10 Šport
TV2
6.00 Jutranje misli - 6730 Živalski vrt v nahrbtniku - 7.00 Matineja - 9.00 Cartoon Netvvork -10.40 Gastronomska popotovanja - 11.10 Prijatelji - 11.40 Šport - 12.15 Skrivnosti detektiva Cosbyja, nan. - 13.05 Beli Indijanec, film - 15.00 MacGyver - 15.55 Leteča vipera - 16.45 Pacific Blue - 17.40 JAG-častne zadeve - 18.30 Dnevnik - 20.00 Prišli, videli in radi bi odšli, komedija - 21.55 Morski pes, grozljivka - 23.55 Y-akti -0.25 Svet interneta - 1.15 Sablja, komedija
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.15 Formula 1, prenos ogrevanja - 10.05 Disneyev festival - 11.00 Veliko zeleno, filmska komedija - 12.30 Šport -13.00 Formula 1, prenos dirke iz Belgije - 16.10 Mojstrske veščine - 17.00 Misijonarja, filmska komedija - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 James Bond: Goldeneye, akcijski film - 22.20 Kolumbo - 23.35 Kraj dejanja
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Novosti iz avstrijskega filma - 9.50 Posel z notami - 10.35 Teden kulture -11.00 Poročila - 1,1.05 Moje hčere, tvoje hčere, filmska komedija - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.25 Uni-verzum - 15.10 Policijska inšpekcija 1 - 15.35 Lumpi iz prve klopi I, filmska komedija - 17.05 Dežela dolin - 17.55 Milijonsko kolo - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki -20.15 Cena ljubezni, romanca - 21.45 Poročila -21.55 Poletni pogovori - 22.55 Jazzist iz gulaga
Ponedeljek, 3. 9.
TVSLOVENIJA 1
8.00 Utrip
8.20	Zrcalo tedna
8.40	Pod piramido
9.10 Rdeči grafit
9.40 Enciklopedija znanja
9.50 Srečanje z živalmi
10.15 Oddaja za otroke
10.35 Gore in ljudje
11.30 Na vrtu
11.55 Raziskovalci, ameriška serija
12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13	.30 Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15.30	Podoba podobe
16	.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Tomažev svet: Violine moj. Demšarja
16.55 Telebajski
17.20 Radovedni Taček: Gumb
17.45 Volja najde pot
18.35 Žrebanje 3x3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Klinika pod palmami, nanizanka
21.00 Medana, dokumentarec meseca
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Brez reza
23.55 Volja najde pot
TVSLOVENIJA 2
15.00 Videospotnice
15.35 Nevihta v morski globini, am. oddaja
16.30 Rad imam Lucy, ameriška nanizanka
17	.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18	.00 Peta hiša na levi, nanizanka
18.30 Štafeta mladosti
19.30 Videospotnice
20.00 EP v košarki - razigravanje
22.00 Obzorja, angleška serija
22.50 Med sosedi, ameriška nanizanka
23.10 Brane Rončel izza odra
0.35 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad, - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Izpolnjene obljube - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Vrnitev v prihodnost 2, ameriški film -22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan. -0.10 24 ur
KANAL A
10.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Dannyjeve zvezde, vedeževanje v živo - 13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. - 15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Temna luka, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 17.35 Tretji kamen od sonca, nan. - 18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. - 20.00 Glava nad vodo, ameriški film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. -22.40 Noro zaljubljena, nan, - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV-KANAL 10	’
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 15.00 Živa - Idea TV v 16.00 Kanal A - 20.00 Živa - Idea TV - Dogodek dneva - 20.15 Oglasi - 20.20 Športni ponedeljek - 20.25 Kronika - 20.30 NK Ljutomer: NK Maribor Pivovarna Laško, reportaža - 21.00 Aktualno - Dogodek dneva - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 10.00 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev.
11.00 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 12.00 Sejemski utrip, Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, pregled dogotkov. 13.00 Videostrani. 15.55 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev. 16.55 Sejemski utrip, Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, pregled dogotkov. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Glasbeni spoti. 18.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev. 19,30 Pom.šport, športna oddaja. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.30 Fukstock, Murska Sobota, koncert 1. del. 22.10 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, Informativna oddaja, ponovitev. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.05 Digitalna enciklopedija
Televizijski spored od 31. avgusta do 6. septembra 2001
vesolja - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Naša zemlja, nad. - 13.25 Poročila - 13.30 Nenadoma Susan, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Zaloteni na delu, serija - 15.40 Nadaljevanka - 16.35 Otroška serija - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Glas domovine - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Izginulo egiptovsko mesto, dokumentarni film - 21.00 Turistični magazin - 22.15 Odmevi dneva -22.40 Prijatelji, nan. - 23.00 Dosjeji X, nan. -23.45 Zlata krila, nan. - 0.35 Slaba družba; ameriški film - 2.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Zakon in red, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. - 19.00 2,4 otroka, nan. - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila -21.15 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 22.05 Samo mrtev moški je dober moški, nemški film -23.35 Umetnine svetovnih muzejev ,
TV HRVAŠKA 3
16.30 Tunis: Otvoritev mediteranskih iger, povzetek - 16.55 Plavanje, prenos iz Tunisa - 17.55 Košarka, prenos iz Turčije - 20.05 Neznani zaščitnik, ameriški film - 21.45 Črno-belo v barvah - 22.30 Glasbeni program - 23.10 Umetnine svetovnih muzejev - 23.20 Šport danes - 23.35 Tunis: Mediteranske igre, povzetek
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.05 Za vsak dan nekaj - 11.05 Dempsey in Makepease, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Romski magazin - 13.25 Domovina -14.00 Tropska vročina, nad. - 15.00 Madžarska hiša - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Začetek šolskega leta v verskih šolah - 16.55 Zagovornik -17.20 Ostani z nami - 17.30 Evropski magazin -18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywood, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 112, kriminalistični magazin - 20.46 Črna skrinjica - 21.15 Umetniki izbirajo - 21.30 Milenijske pravljice - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.40 Govorilna ura -23.10 Skupina za umore, nan.
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Moja zgodba, nad. - 10.10 Dnevnik - 11.05 Neposredna ponudba - 12.05 Jutranje misli - 12.10 Madžari - 12.20 Marimar, nad. - 12.50 Ujemimo tatu, komedija - 14.50 Z ena na dva - 15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca, nad. - 17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella - 17.55 Igra za denar - 18.00 Lucecita, nad. - 18.30 Dejstva -19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.55 Divji angel -20.20 Roparji izgubljenih svetinj - 21.20 Pretrgaj, če moreš, film - 22.55 Dober večer - 23.40 Mobilparty - 23.45 Svet zaporov - 0.20 Profiler, nan. - 1.05 Mediavvave
AVSTRIJA 1
10.15 Misijonarja, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills -16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija - 18.30 Mesto kaosa -19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport -20.15 Višja srednja šola, filmska komedija -21.40 Osumljenih pet, srhljivka - 23.20 Nikita
AVSTRIJA 2
9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Imenujem se Niki, film - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.60 Falcon Crest - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Gozdarska hiša Falkenau - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki
Torek, 4. 9.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Mostovi
9	.00 Čarobni šolski avtobus
9.25 Radovedni Taček: Gumb
9.40 Tomažev svet: Violine moj. Demšarja
9.50 Lahkih nog naokrog
10.30 Volja najde pot
11.20 Dokumentarna oddaja
11.50 Klinika pod palmami, nanizanka
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Brez reza
14.10 Medana, dokumentarec meseca
15.00 Andrej Tarkovski, dokumentarni film
16.00 Duhovni utrip
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka
17.10 Oddaja za otroke
17.25 Enciklopedija znanja
17.45 Maji: Mit in resnica, nemška serija
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.05 Titani, ameriška nadaljevanka, 1/13
21.00 Aktualno
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Nedolžne laži, angleška drama, 1. del
23.50 Maji: Mit in resnica, nemška serija
TVSLOVENIJA 2
15.35 Videospotnice
15.55 Janez Bitenc - simfonija za mamke
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
18.00 Biti, ne biti, ameriški film
19.30 Videospotnice
20.05 Ko zlate citre zapojo
21.00 Deveti krog, hrvaški film
22.30 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
23.10 Svet poroča
23.40 Zijalo, slovenski kratki film
23.55 Dim ni kar dim, slovenski kratki film
0.00 Duh v školjki, japonski film
1.20 Videospotnice
POP TV
9	.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vse za poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad..- 13.10 Sedma nebesa, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah Show: Za materinski dan - 16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno -20.45 Strmoglavljeni, ameriški film - 22.30 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan. - 23.50 24 ur
KANAL A
10	.00 Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake, ponovitev - 12.15 Adijo, pamet, nan. -13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. - 15.45 Temna luka, nan. - 16.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. - 18.35 Varuška, nan. - 19.05 VIP, nan. -20.00 Mr. Nice Guy, hongkonški film - 21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Kanal A - 15.00 Živa - Idea TV - 15.20 Športni ponedeljek -15.25 Kronika - 16.30 NK Ljutomer: NK Maribor Pivovarna Laško, reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 Živa - Idea TV, Dogodek dneva - 20.15 Oglasi -20.20 Iz našega studia - 21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje - 21.15 Kanal A
TV AS - KANAL 54
09.30 Gnes, Informativna oddaja, ponovitev.
09.50 Fukstock, Murska Sobota, koncert 1. del. 11.30 Videostrani. 16.30 Moto šport, športna . oddaja. 17.00 Zgodovina avtomobilizma, oddaja o avtomobilizmu. 17.30 Pom.šport, športna oddaja. 18.00 Gnes, informativna oddaja. 18.15 Fukstock, Murska Sobota, koncert 1. del. 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 20.15 Aktualno v občini Moravske Toplice, občinska oddaja v živo. 20.45 Vitalis, zdravstvena oddaja. 21.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja. 22.00 Glasbeni spoti. 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev. 23.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.00 Čarovnija, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Za otroke in mlade - 11.25 Divja obzorja, serija - 12.00 Poročila opoldne -12.40 Naša zemlja, nad. -13.30 Poročila - 13.35 Veronikine skrivnosti, nan. - 14.00 Komisar Rex, nan. - 14.50 Skrivni dokumenti KGB, serija - 15.40 Nadaljevanka - 16.35 Otroška serija -17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Martino življenje - 18.35 Kolo sreče - 19.00 Kviz -19.30 Dnevni, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna oddaja - 20.40 V ospredju - 22.15 Odmevi dneva - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.00 Dosjeji X, nan. - 23.45 Zlata krila, nan. - 0.35 Lov, ameriški film - 2.05 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
17.20 Zgodbe Ruth Rendell, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. - 19.05 Cosby Show - 19.30 Policija, nan. - 20.10 Čarovnija, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Peter Siska, nan. - 22.40 Ženski zapor, dokumentarna serija -23.40 Umetnine svetovnih muzejev
TV HRVAŠKA 3
16.30 Mediteranske igre, povzetek - 16.55 Plavanje, prenos iz Tunisa - 18.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -19.30 Glasbeni program -20.15 Cena upanja, francoski TV-film - 21.50 Monoplus - 22.30 Umetnine svetovnih muzejev -22.40 Glasbeni program - 23.20 Šport danes -23.35 Mediteranske igre, povzetek
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 7.35 Ulica Bank - 8.30 Manekenke, nad. - 9.35 Za vsak dan nekaj - 11.35 Dempsey in Makepeace, nan. - 12.00 Poročila opoldne -13.00 Srbski ekran - 13.25 Unsere Bildschirm -14.05 Tropska vročina, nad. - 15.00 Umetniki izbirajo - 15.15 Arboretumi - 15.30 Šolska ulica - 16.30 Za otroke - 17.00 Pismenke - 17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Večerna pravljica - 18.35 Safari Holywood, nan. - 19.15 Svet - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Malo mesto - 21.05 Nekoč je bilo - 22.00 Poročila, aktualno, tema - 22.45 Madžarski salon - 23.15 Doktor Akagi, film - 1.20 Karpatska kronika - 1.25 Svet
TV2
6.00 Dobro jutro - 9.00 Dopoldne s tv2 - 9.05 Milady - 9.25 Moja zgodba, nad. - 10.10 Hura, potujemo! - 10.40 Neposredna ponudba - 11.40 Jutranje misli - 11.45 Madžari - 11.50 Okno v Evropo - 12.20 Riviera, nan. - 12.45 Marimar, nad. - 13.05 Skoraj popolna pustolovščina, film - 14.50 Z ena na dva -15.20 Sanjski otok, nad. - 16.05 Igra za denar - 16.10 Ranjena srca -17.05 Igra za denar - 17.10 Fiorella - 17.55 Igra za denar - 18.00 Lucecita, nad. - 18.30 Dejstva - 19.00 Brez usmiljenja, kviz - 19.65 Divji angel - 20.20 Angel varuh s Karibov, nad. - 21.20 Gremo v napad, film - 22.55 Dober večer - 23.25 Povprečni ljudje, drama - 1.45 Svetovni popotniki - 2.15 Madžarska jutri - 2.45 Dober večer
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program - 10.10 Veliko zeleno, filmska komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.40 Beverly Hills - 16.25 Urgenca - 17.10 Princ iz Bel Aira - 17.35 Glej, kdo tam razbija -18.30 Mesto kaosa - 19.00 Ellen - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Nočna mora nekega zakona, TV-
film - 21.55 Sramota, TV4Šm
AVSTRIJA 2
10.15 Heidelberška romanca, filmska komedij - 12.00 Poročila - 12.05 Evro Avstrija - 12.3 Tednik - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuh; no je napol pridobljeno -13.40 Tri dame z žar - 14.05 Dr. Stefan Frank - 14.50 Falcon Crest 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlic - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela d; nes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v sliki - 22.3 Ogled - 23.05 Križem kražem
Sreda, 5. 9.
TVSLOVENIJA 1
7.55 Kultura
8	.00 Odmevi
8.30 Dober dan. Koroška
9	.00 Trojčice, risana nanizanka
9.25	Carski sel, risana nanizanka
9.45	Izpodnebnik, avstralska nadaljevanka
10.10 Enciklopedija znanja
10.30 Lingo
10.55 Maji: Mit in resnica, nemška serija
11.50 Titani, ameriška nadaljevanka, 1/13
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10	Obzorja duha
13.40	Slepi potniki, risani film
15.10 Aktualno-
16.00 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Pod klobukom
17.45 Svet narave
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.06 Gospa Reparjeva, gospa Močnikova jaz, nemški film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.56 Koncert Mariborske filharmonije
23.40 Svet narave, angleška serija
TVSLOVENIJA 2
15.25 Videospotnice
15.55 Arboretum Volčji potok.
16.20 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojs
17.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka
17.50 EP v košarki, četrt finale
19.45 Videospotnice
20.05 KF za SP v nog., Jug.: Slovenija
22.10 EP v košarki, posnetek
23.40 Sopranovi, ameriška nadaljevanka
0.30 Umori, ameriška nanizanka
1.15 Videospotnice
POP TV
9.00 Oprah Show, ponovitev - 10.00 Vst poljub, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 ( la ljubezni, nad. - 13.10 Preverjeno - b Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Op Show: Zaključno slavje - 16.25 Obala ljube nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsi poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Dirka s som, ameriški film - 21.45 Newyorška poli nan. - 22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.f idea tv
POMURSKA REGIONALNA televizije 10
S8UHF
VESMK 30. avgust 2001
27
						AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	PREGIB SAMOSTALNIKA	SULICA S TREMI ROGLJI	ITALIJANSKA LUKA OB JADRANU	SREDSTVO, KI POVZROČA OMAMO	BIZMUT	OSEBNI ZAIMEK	GLAVNO MESTO JEMNA	PRIPRAVA ZA SPENJANJE LESENIH DELOV	OKLEP	FRANCOSKI PLEMIŠKI NASLOV		|	' t. ' '/ f	|’>	: 'i-i. '	i				
						PRIPRAVA ZA MERJENJE FREKVENCE																
						KRIMINALNI FILM												j jfe'.	UfvlaZšl				
						GL.MESTO [ PERUJA					LETOPIS											
					•* • ** O	DUŠAN RADIČ					UTRDITEV, OKREPITEV											
												RIMSKI BOG LJUBEZNI PEVKA HORVAT										
VESTNIK	NAGLASNO ZNAMENJE, OSTRIVEC	ŠPANSKI SKLADATELJ (JOAOUIN)	ASTAT	RIMSKA PROVINCA OB DONAVI									FRANCE PREŠEREN JOKAV OTROK			HERMANN UNGAR	t		PRIPADNIK STAREGA NARODA V DACIJI	STANJE OGROŽENOSTI	DEL KMEČKEGA VOZA	OBLIKA IMENA IGNAC
				KOPNO												LANTAN						
GOROVJE V MJANMARU							ZAKLJUČNI RAČUN PESNIŠKI STIK								BLIŽNJE-VZHODNA DRŽAVA MAJDA ARH							
PRIPRAVA ZA MERJENJE KOTOV								NIKELJ	MATERIN DRUGI MOŽ					DOPOLDAN. PREDSTAVA								
									SESTAVINA KLEJA					DAN ARHEO- LOG (EJNAR)								
OKONČINA			GL.MESTO KITAJSKE							NEKD.JAPON. PREMIER						RJAV KONJ DINASTIJA BIZANTIN. CESARJEV						
			MADŽ.REŽIS. (JUDIT)							DNEVI RIM. KOLEDARJA												
REKA V OSREDNJI ANGLIJI			E			TRIDNEVNO TEKMOVANJE KONJEV STREHA					v			Y	NAJVEČJA FRANČ.REKA AM.IGRALEC (KEANU)						OBVODNA PTICA	IGRALKA GARDNER
VESTNIK	NOVINARKA TODOROSKI							ZGODOVINAR (LOJZE)				BODEČ GRM, KOSMULJA NIANSA				A		OSLOVA VRLINA				
	STOTINA HEKTARJA							ZELO JEZEN ČLOVEK										ANTIČNI BEOTIJEC				
PRAOČE FENIČANOV							IGRALEC ŽIGON JADRANSKI OTOK						GIB Z ROKAMI, KRETNJA POGAN						NAVJE ZLOBEN, HUDOBEN ČLOVEK			
GORNJA OKONČINA					AVARI					GLAVNO MESTO NORVEŠKE	DAJATEV DRŽAVI						NASLON, PODPORA					
											DRUŽINA TROBČARJEV						RAČJI MLADIČ					
pi'+ . —h,	.	,, 111																						ZADNJI DEL STOPALA
						ŠIBENIK			ODTIS STOPALA					VEK, OBDOBJE				MESTO V ZAHODNI MAKEDONIJI KRŠKO				
									ŠVED.SMUČ. CENTER					IGRALKA (VERA)								
						NATANČEN VZOREC MERE ALI UTEŽI							MLADA PSICA							•NEON		
													STOJAN AUER							TANTAL		
						ITALIJANSKI SLIKAR (PAOLO)									ZBOR ŠESTIH PEVCEV							
						VRV (STAR.)				PRVI MITOLOŠKI LETALEC					IVAN KRILOV			ŽIVALSKA NOGA				
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 16. 8. 2001:
SALEZIJANCI, TRANSPORTER, AKNE, ADE, Pl, LADJA, AHMED, VIDA, LAT, ILIR, ŽENAVLJE, PRIJAZNOST, BATAKI, ELEKTRON, ZLATAR, OLIB, STRAH, KOC, SKOPOST, MENOTTI, NIN, DEBAR, OMEN, BLATO, SLONAR, ROMI, RABI, NO, NIKI, BELA KOŽA, NOK, IPERIT, BILOGORA, JURA, NAREK, MINORIT, SREDA, ZA, ATON, DEDAL, SIKST, IZVOD, Pl, ERATO, IST, LAIK, VERA, AJATOLA, STREHA, NIKOTIN, DANAKIL, KATRAN, ARIZONA
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
OJ
CD
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Branko Temlin, Sebeborci 45a, 9221 Martjanci
2.	NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Lidija Antolin, Boreči 36, 9242 Križevci pri Ljutomeru
3.	- 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Ida Resnik, Velika Polana 123c, 9225 Velika Polana
Marjan Zver, Murski Črnci 50b, 9251 Tišina
Drago Kerec, Kuzma 69, 9263 Kuzma
Ladislav Sabo, Gornji Lakoš 67, 9220 Lendava
Irma Esih, Stara ulica 22, 9000 Murska Sobota
= S
e a £ “ T? “
E a
E f O = £ N
Med reševalce bomo razdelili:
I. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 7. septembra 2001.
Ime in priimek:____________________________________________________________
Naslov: ___________________________________________________________________
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -1T00 Poročila - 11 .20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12^05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 L oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam -14.00 Poročila -1 <05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki m odmevi -17^00 O srednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -	■	na™e-
18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila-21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro Mio - 08.30 Mal o.lasi -10 00 Poroft la -10.05 Obvestila-10.10 Menjalniški
pajte se z nami -11.00 poročila - 12 00 Poro ' „ p 14 05 stila-13.00 Poročila-13.15
Obvestila -14 15 Evropa v enem tednu -14.	P
JrnTrT 1 \ P 17 on n^rednia poročila na Murskem valu 15.30 Dogodki m odmevi -1700 Os dnja P	J
-17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje i	; nn7riraVi
glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše zelje s; čejitka	p
- 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 2
. . „ hltrn n? 30 Panonski odmevi -NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro 0/
08.00 Misel in čas - 8.30 Zamur ene 09-
09.30 Srečanje na Murskem	Minute za
deljska kuhinja -12.30 Poro 1 a _ xpstitkami in pozdravi (vmes kmetovalce -13.30 Najlepše W	g15
javljanja s športnih igrišč) - 19 00 Po 20.00 Fordjanek -21.00 Poročila - 24.00 -
. . rn illtr0 -10.00 Poročila - 10.05 PONEDELJEK: 05.00 Vedro v- dobro Utro
Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji 9
11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry -14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17,30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11 .05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila -24.00 SNOP
Brat Džouži
Ešče zdaj vse trepečejo od nevole, vlada pa pristojni ministri za kmetijstvo. Tak ji je močno zasago bojkot živinorejca/ kmetijskoga senja v Radgoni. Bela pravi, ka bi do obečanja, ka de plačana škoda po lanskoj sujši prišli tildi prejk naši poslancof. Njegof sousid pa pravi, ka so poslanci lekarjako strogo zagrozili, ka či vlada nede poravnala škode, do živinorejci bojkotirali nastop govedi na senji. Na tou si je Bela tak popejvo:
Kravice prišle so s pašnika domu, mukale o sejmu so radgonskem, mu, mu.
Letos s tem izletom resda nič ne bo, napol bo sejem prazen oh kak bo to pusto.
Šeke Dimke Liske bodo vse doma, žalostne objokane potrte kar se da.
S potomcem Kazimira ne bodo prišle vkup, ker človeški rod več ne drži obljub.
Kmetom je od vodstva obljubljena pomoč, zdaj pa svoje face obračajo vsi proč.
28 OG LAS l/ZAH VALE 30. avgust 2001 »r
Prejeli smo...
SLOVENSKIM ŽELEZNICAM -POSTAJI V MURSKI SOBOTI
Spoštovani!
Je že res, da pride ob vsaki novi prometni povezavi, še posebej, če gre za železniško, na začetku do zmede, sprememb v okolici in še česa. Vse skupaj terja marljivost pri popravilih, čas in usklajevanje ponudnika prevozov (v tem primeru SŽ) ter potrpežljivost in razumevanje potrošnikov (v tem primeru potnikov) in ljudi, ki živijo ob progah.
Toda po našem mnenju, mnenju nekaterih potnikov vlaka Murska Sobota-Budimpešta, ki smo potovali 4. 8. 2001, strpnost in razumevanje potnikov preprosto nista več mogoča. Zgodba, ki to potrjuje, pa je naslednja:
Ker smo se prijatelji odločili za potovanje z vlakom, smo se na železniški postaji pozanimali, kdaj peljejo vlaki in kdaj lahko kupimo vozovnice za izbrano destinacijo. Na okencu, kjer prodajajo vozovnice, smo videli, da se to zgodi vsak dan od 5.20 do 13-20, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 30 min. pred odhodom vlaka. Po krajšem premisleku, da se izognemo gneči, smo sklenili kupiti vozovnice en dan pred odhodom, v petek, 3- 8., popoldne okrog 17.00, ko pelje vlak Ljubljana-MS-Budimpešta. Vendar vozovnic ta dan nismo mogli dobiti, ker blagajna ni delala. Nekaj zaposlenih, ki smo jih na postaji vprašali za nakup vozovnic, nam je odgovorilo: »Če greste na pot jutri, lahko kupite vozovnice pol ure pred odhodom vlaka.«
Ko smo v soboto, na dan odhoda, pol ure pred odhodom vlaka na postaji čakali na nakup vozovnic, blagajna še ni bila odprta. Ko smo vprašali, kdaj jo bodo odprli, so nam odgovorili, da blagajnika še ni, vendar pride 20 min. pred odhodom vlaka. Ko je blagajna začela delati, je začel blagajnik na splošno začudenje vseh čakajočih (okrog 20-25 ljudi) ročno izpisovati lističe, ki naj bi bili vozovnice. Pet minut pred odhodom vlaka, potem ko je izpisal okrog deset vozovnic (na srečo smo bili med njimi), je potnikom, ki so ostali brez njih, dejal, da mu je zmanjkalo papirjev in da naj vozovnico kupijo na vlaku.
Ko so na vlaku izvedeli za ceno, se je pojavila težava: cena vozovnice za eno smer je bila 1200 SIT do Hodoša in nekaj več kot 5000forintov do Budimpešte, na postaji pa je bila cena povratne vozovnice MS-Budimpešta 4330 SIT.
In sedaj imamo nekaj vprašanj za SŽ: kaj lahko potnik še naredi, potem ko se pozanima za nakup vozovnic, pride pravočasno na postajo in čaka? Zakaj odgovorni niso priskrbeli dovolj papirjev za vozovnice, ko pa so imeli že tri dni zaradi svetovno znanega glasbenega festivala povečan promet? Kje naj potnik kupi vozovnico, če ne na železniški postaji? Zakaj mora biti vozovnica, ki jo nekdo kupi na vlaku, ker mu je na postaji ne morejo prodati, nesmiselno dražja (v našem primeru več kot dvakrat dražja)? Zakaj prikrivate oz. dajete napačne informacije? In zakaj se svojega uradno napisanega delavnika ne držite, tako da potem zmanjka časa in papirja za vse zainteresirane potnike? Alije to sploh mogoče v pravni in ekonomsko urejeni državi, kot je Slovenija? Ali je to sploh mogoče v Murski Soboti na železniški postaji, ki je, po novem, obremenjena z novimi prihodi in odhodi vlakov? Kdo je kriv za dezinfor-miranje: nekaj zaposlenih na soboški postaji ali SŽ nasploh? A vodilni v Ljubljani sploh vedo, kakšen odnos imajo na soboški postaji do potnikov, ki so hkrati uporabniki storitev enega največjih podjetij v Sloveniji?
Ker česa takega že dolgo nismo doživeli (če sploh kdaj), še posebej pa ne pri takem podjetju, se nam zdi neverjetno, da je človek postavljen pred dejstvo, da ob vprašanju, kje lahko kupi vozovnico, zaposleni v.podjetju najprej zmedeno pogleda, potem skomigne z rameni in pravi: »Hja, če ne tu, potem pa na vlaku.« Na obrazu pa mu piše: »Znajdi se sam, jaz nič ne vem.« Ob tem pa seveda vsi izpustijo to malenkost, daje vozovnica na vlaku dvakrat dražja, kot če jo kupiš na postaji. Vozovnico kupiti v petek popoldne ali v soboto dopoldne pa je bilo na soboški postaji izjemno težavno, če ne že nemogoče opravilo.
In še za konec: ali se vam ne zdi, da s takim dezinformi-ranjem in pristopom do potnikov ne spravljate vseh tistih, ki smo vsaj malo zainteresirani za vožnjo z vlakom, v slabo voljo, in ali se vam ne zdi, da s tem pokvarite izlet že na začetku potovanja? Kakorkoli že, slaba volja se pozabi, kaj pa stroški in vse druge organizacijske nevšečnosti, ki se pri tem pojavijo? Ali se zavedate tudi teh stroškov in ali jih nameravate oškodovanim kdaj povrniti?
V upanju, da tudi tega pisma in odgovorov na vprašanja ne boste preložili na jutri ali pa sploh pozabili na njih oz. jih spregledali, kot ste tiste potnike, ki so se želeli peljati z vlakom, pa niso dobili vozovnic, se vam zahvaljujemo in vam želimo karseda učinkovito premagovanje vseh ovir, ki se vam postavljajo na pot: ne samo pri dvigovanju in spuščanju zapornic, ampak tudi pri stiku s potniki, ki čakajo pred okencem in hočejo kupiti vozovnico.
Skupina potnikov, ki so dobili vozovnice, v imenu vseh tistih, ki jih niso
ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE in traktor, 40 do 70 KS, kupim. Tel.: 041 293 074 m9421
SILOKOMBAJN SIP SK 80 E in obračalnik za seno prodam. Tel.: 571 15 81.m9440
ČRPALKO ZA NAMAKANJE z motorjem in silokombajn Vihar 80 SIP prodam. Petanjci 91. m9449
ENOREDNI IZKOPALNIK KROMPIRJA (kombajn) znamke Hasia prodam. Tel.: 02 556 11 92. m9477
SILAŽNE KOMBAJNE, obračalne pluge, cisterne za gnojevko, trosilnike hlevskega gnoja in nakladalnik hlevskega gnoja ter odjemalec silaže prodam. Tel.: 041 417 562, Popr. kmet, strojev, Zdovšek Oswald, s. p., Vorančeva 29, Poljčane. m9478
PLUGE, tribrazdne, obračalne, 14«, traktor Ferguson 35, stroj za pranje na paro Karcher, prodam. Tel.: 031 548 925. m9485-6
KORUZO v zrnju prodam. Tel.: 02 563 13 21.m9412
VINO, laški rizling, po 180 SIT/1, prodam. Tel.: 02 578 81 36,031 524 646. m9414
BELO MEŠANO VINO laški rizling, šipon, prodam. Cena 200 SIT. Tel.: 576 19 09. m9438
1000 1 NAMIZNEGA MEŠANEGA BELEGA VINA kerner, beli pinot po ugodni ceni prodam. Analiza zagotovljena. Tel.: 538 12 86. m9446
KORUZO z njive in suho koruzo prodam. Telefon 570 13 20 ali 031 880 874, Sr. Bistrica 17. m9448
VINO, odprto in stekleničeno, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 ali 041773 370. rn9457-6
ČOLN (gliser) brez motorja in A-te-stitano prikolico prodam. Tel.: 041 627 944. m9441
OPAŽ IN LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. 03 545 10 82. m9443
ELEKTRIČNO PEČ (turbo) za peko piščancev in drugega mesa, s petimi košaricami, ugodno prodam. Tel:: 031 322 313.m9482
LESENO OSTREŠJE Z BIBROM, 400 m2, še uporabno, podarimo. Veličane, Jeruzalem, tel.: 041 626 609. m9487-4
IZKUŠENEGA VOZNIKA ZA MEDNARODNI PROMET in 2 KV MEHANIKA - VZDRŽEVALCA TOVORNIH VOZIL na območju Prekmurja redno zaposlimo. PETTY, d. o. o., Trgovišče 39, Velika Nedelja, tel.: 031 646 535. m9323
DVA DELAVCA za izdelavo fasad in notranjih ometov zaposlimo. Tel.: 031 839 487, Polonca, d. n. o., Benedikt 19. m9434-2
storitve
DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU POMURJA MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na ŽIRO RAČUN: Pomurska banka: 12340-19232423
ZBRANA SREDSTVA SE BODO UPORABILA V POMURJU PO PROGRAMU DRUŠTVA ZA BOJ PROTI RAKU ZA LETO 1998 - ZA NABAVO OPREME AMBULANTE ZA TERAPIJO BOLEČINE IN PATRONAŽNO SLUŽBO NA OBMOČJU POMURJA IN ZA IZOBRAŽEVANJE PO PROGRAMU SLOVENIJA 2000 IN RAK.
MONTAŽA KRITIN VSEH VRST (LICENCE: CREATON, TONDA-CH, TRIMO TREBNJE, TATUFI-LE, DECRA, TEGOLA). Kredit. Konkurenčne cene. Tel.: 041 515 827, 03 810 13 86, Branko Oberski, s. p., Kristan Vrh 5, 3241 Podplat. m9356
MIZARSTVO - IZDELAVA STAVBNE IN NOTRANJE OPREME. DEJAN PRENDL, S. P., Partizanska 93, Lendava, GSM: 041 740 282. m9417 NEMŠČINO USPEŠNO INŠTRUIRAM za vse šole, ponujam konverzacijo in prevajam. Tel.: 541 14 56, 527 11 83, 528 15 77. m9429
ODPRAVA TEŽAV na hrbtenici še bolj uspešno po novi metodi. Organiziranje srečanj za nevezane. »Zdravilni dotik«, Gederovska 14, Černela-vci, tel.: 521 18 28. m9451-4
Male oglase
cije: K0MMUNI0 d.o.o. Maribor, tel. 031 344 886m9492
kmetijska mehanizacija
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30.
Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
Veš, daje vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, kije v hiši, v mislih si, v besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši.
V SPOMIN
31.	avgusta bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi
motorna vozila
AUDI 80, letnik 1988, prodam. Cena je 580.000 SIT. Tel.: 031 591 030. m9419
RENAULT 5, letnik 1986, ugodno prodam. Tel.: 041 914 070. m9428
ALFA ROMEO 33 1.7 IE, skuter HONDA VIŠINE in skuter TGB EROS prodam. Tel.: 031 240 625. m9461
R-CLIO, letnik 1991, in PEUGEOT 309, letnik 1988, prodajo. Tel.: 031 276 421.m9476-4
Bela Gergek
iz Borejec 22
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem preranem grobu, ohranjate spomin nanj in mu prižgete svečke.
Tvoji najdražji	>
živali
kmetijski pridelki
Danes mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot.
Ostala je bolečina in grenka solza večnega spomina.
V SPOMIN
NESNICE, mlade hisex, rjave in grahaste pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih: gostilna Horvat, Nemčavci, tel.: 528 11 90, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 543 91 70, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilna Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. m9339
ČISTOKRVNE MLADIČE NEMŠKIH OVČARJEV prodam. Tel.: 548 18 17. m9431
PUJSKE prodam. Tel.: 543 13 12. m9460
NESNICE, mlade jarčice hisex, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam. Dostava na dom. Cena 500 SIT/ kos. Tel.: 792 35 71.m9465
Brigita Car
iz Dobrovnika 202
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo ter s cvetjem in svečko postojite ob njenem grobu.
Njeni najdražji
razno
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
25.	avgusta so minila štiri leta od takrat, ko te ni več med nami, draga hčerka, mamica, sestra
posesti
VINSKO KLET v Dolgovaških Goricah in vinograd, 1000 trsov, prodam. Tel.: 578 12 39. 019413
16-ARSKO GRADBENO PARCELO v Puževcih, oadomestoa gradoja, z elektriko in vodo, s pribl. 80 ari zemlje, ter večjo količino kakovostnega vina ugodno prodam. Tel.: 583 12 70, zvečer. m9423
ŠTUDENTOM oddam komfortno enosobno stanovanje pri Ekonomski fakulteti v Mariboru. Tel.: 522 12 34, Edvard Papič, Ivanocijevo naselje 6, M. Sobota. m9437
STANOVANJE v Cvetkovi 19 v M. Soboti prodam ali dam v najejn. Tel.: 031 671 042. m9439
DVOSOBNO STANOVANJE dam v najem. Tel.: 525 10 41. m945O
MORAVSKE TOPLICE, gostilno v pritličju turistične zgradbe, kompletno opremljeno, prodam. Tel.: 02 538 14 83. m9456 .
ZAZIDLJIVO PARCELO v Boračevi ugodno prodam. Tel.: 531 15 42. m9484
IŠČEMO STANOVANJE ZA ŠTUDENTA v Ljubljani. Tel.: 02 528 11 47 ali 524 10 25. m9486
V SEPTEMBRU ODDAMO APARTMA ZA DOPUST v Portorožu. Tel.: 05 674 51 22.m9489-9
POSLOVNO-GOSTINJSKI LOKAL v Gornjih Petrovcih, velikosti 120.45 m2 prodamo. Možnost nakupa tudi na leasing nepremičnine. Informa-
Helena Kociper
od Svetega Jurija 72
Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu!
Vsi tvoji najdražji
delo
Zdaj bivaš vrh višave jasne. Kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
27.	avgusta je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama, babica, tašča in sorodnica
Rozalija Omar
iz Rankovec 37
Hvala vsem, ki se je spominjate v molitvi, ji prinašate cvetje in prižigate sveče.
Vsi njeni
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE
UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC
Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI.
DAMIR BANFI VEŠČICA
TEL.: (02) 53 4B OGI), FAX: (02) 52 5 I 170, 901)1) MURSKA SOBOTA
www.p-inf.si
Podjcfje za informiranje, d. d , Ulica arhitekta Novaka 13. M Sobota
VESHIK 30. avgust 2001
ZAHVALE
29
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, trpela. Spočij si žuljave dlani, mama, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
V 69. letu nas je po težki bolezni zapustila draga žena, mama, stara mama, prababica in sestra
Sidonija Šebjanič
roj. Kisilak, iz I.emerja 37
Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem, govornici Majdi, osebju kirurškega oddelka in pogrebništvu Banfi.
Vsem - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V 71. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Karel Šoštarec
iz Murske Sobote
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nas tolažili, nam izrekli besede sožalja in mu darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše in v dobrodelne namene.
Iskrena hvala zdravniškemu in medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
Lepa hvala g. kaplanu za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi ter predstavniku krajevne skupnosti in društva invalidov za ganljive besede slovesa. Lepa hvala tudi pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Vst, ki smo ga imeli radi
Solze napolnile paše so oči, obdala nas boleča je tišina, v prsih žalost nas duši) a v srcih neizmerna bolečina.
ZAHVALA
V 61. letu starosti nas je tragično zapustil dragi brat, stric in sorodnik
Jožef Benko
iz Gornjih Črnec 10
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, sovaščanom, še posebej Mojci in Andreji Grah, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, darovali za sv. maše, vence in sveče. Hvala g župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Andreju za lepe besede slovesa ob odprtem grobu, vsem gasilskim društvom in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči: sestre in brata z družinami
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Marija Barbarič
iz Nemčavec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom ud ooteci tzguoi sc	v težkih trenutkih
prijateljem, sosedom in vsem, ki ste it,rq7jij nisno in stali ob strani io pospremili na zadnji poti, izrazili pisno in stan on strani, jo pospremi	dobrodelne namene,
ustno sožalje, darovali cvetje, oddelka bolnišnice v Hvala medicinskemu osebju interneg
Rakičanu.
Hvala duhovniku g. Leonu Novaku za cerkvenim pevcem za odpete pesmi, p s gasilcem iz Nemčavec.
Žalujoči vsi njeni
Nekje v tebi bila je bolečina, a zamahnil si z roko, močnejši sem, zmogel bom, a ni bilo tako.
Bil je sončen dan, ko zadnjikrat rekel si, vse vas rad imam. Zdaj oblačno je nebo, ker vemo, da nazaj k nam te več ne bo.
ZAHVALA
V 38. letu nas je prezgodaj za vedno zapustil naš dragi oče, sin in brat Milan Škaper iz Doliča
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence, cvetje in sveče ter za sv. maše in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. duhovnikoma za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Maje in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
V življenju le skrb in delo si poznala, » sedaj od vsega truda si zaspala.
Odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin!
ZAHVALA
V 62. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta
Marija Lang
iz Pertoče 42
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, darovali vence in sveče, izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali za svete maše.
Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Hvala sodelavcem Tipinga iz Veščice, kolektivu Liva - Stroji od Sv. Jurija in firmi Lindenau iz Avstrije.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni usihajo življenjske moči. Veš ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
V 64. letu smo se z bolečino v srcu poslovili od našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta Štefana Čerpnjaka izBodonec!19
Kar naenkrat se je ustavil tvoj korak, onemel je tvoj glas, tebe pa ni več pri nas.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi smo dolžni izreči zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem m prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja.
Hvala tudi osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, še posebej dr. Mikoliču.
Spoštljivo zahvalo izrekamo duhovniku g. Ludviku Jošarju za izbrane besede.slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter članom PGD Bodonci za dostojanstveno opravljeno slovo.
Iskrena hvala društvu upokojencev in pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba.
Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino.
Žalujoči vsi njegovi najdražji
STARI AJTA
Nesrečna sva, ker sva te izgubila, a ponosna, ker sva te imela, zato dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena!
Tvoja Katja in Uroš
Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne.
V SPOMIN
29. avgusta je minilo dvajset let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin, brat in stric
Štefan Korpič
Prisrčna hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Že dve leti v grobu spiš, a z nami še živiš. Rože zdaj grob krasijo in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN
3. septembra bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric in dedi
Jože Lang
iz Pertoče 50a
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko spomina.
Vsi njegovi
Kjerkoli si, povsod smo mi s teboj, povsod je s tabo naš pozdrav...
V SPOMIN
Jutri bodo minila tri leta od takrat, ko nas je zapustila naša draga »anja«
Branka Nedič
roj. Gal, iz Murske Sobote
Iskrena hvala za vsako lepo misel in prižgano svečo njej v spomin!
Vsi njeni
Ni te več v vinogradu med trticami in ne na vrtu med gredicami, bolno srce je omagalo, dih je zastal, v naših srcih pa boš zavedno ostal.
V SPOMIN
26.	avgusta je minilo leto žalosti od takrat, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi
Ivan Horvat
iz Lendave
Hvala vsem, ki se kdaj ustavite ob njegovem grobu in z dobro mislijo počastite njegov spomin.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob zadnjem slovesu naše drage Marjete 6ri rojene Horvat
iz Borovnjakove ulice v Murski Soboti
od katere smo se v ožjem družinskem krogu poslovili 13.8.
2001 na pokopališču v Murski Soboti. Najlepše se zahvaljujemo vem zdravnikom in zdravstvenemu osebju, ki so ji pomagali med njeno dolgo in hudo boleznijo. Prav tako smo dolžni zahvalo vsem, ki so ji s človeško toplino in razumevanjem pomagali in jo skrbno negovali vrsto let v Domu starejših v Rakičanu. Iskrena hvala gospe Darinki Škrjanec, ki ji je v hudi bolezni stala ob strani več let in ji pomagala. Vsem dobrim sosedom, ki so ji pomagali in jo bodrili, ko je ostala sama, ter njenim nekdanjim sodelavcem iz Pomurske založbe, ki so jo razumeli in jo spoštovali, lepa hvala. Iskreno zahvalo smo dolžni tudi gospodu kaplanu in pevcem za lep pogrebni obred ter podjetju Pogrebništvo za ves trud in opravljene storitve.
Za njo žalujejo njeni - svakinja Irena Beguš in drugo sorodstvo
M. Sobota, 27. 8. 2001
30
OGLASI
30. avgust 2001 MIK
Pro FINAL Leander Zelenko, s. p.
2230 LENART, Kraigherjeva 19a
T»L: 02/729 28 66/67 GSM: 041 802 497, 031 388 994
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
ZA VAS HITRO, UGODNO. KAKOVOSTNO IN POCENI! Montiramo gips plošče, naredimo predelne stene, spuščene stropove, obdelamo mansardo, vgrajujemo vratne in okenske podboje.
STAVBNO KLEPARSTVO, KLJUČAVNIČARSTVO - STRELOVODI
Ježe Novak, s. p.. Lendavska 29,9000 Murska Sobota
tol,/faks: 02 527 10 61, GSM: 041 673 551
Strokovno prekrivamo stanovanjske hiše in poslovne objekte s
KOVINSKO KRITINO TRIMO, S-METAL.
	Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota	
g garažna vrata W • PVC okna dvoriščna vrata	•	PVC vrata daljinski pogoni	•	zimski vrtovi •	ograje	•	police •	kovane ograje	•	rolete zapornice	•	žaluzije		
tel.:(O2)535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE
TRGOVINA 15» DOM-OBRT OPREMA ZA STROJNE OMETE
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
IN GRADBENIKE OPEKA POROTHERM
E-mail: rhdoo@siol.net
VSE ZA STREHO
Svet Dvojezične osnovne šole Genterovci Gonterhazi Ketnyelvu Altalanos Iskola Genterovci 8b, 9223 Dobrovnik razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. člen oziroma 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS štev. 12/96, 23/96) in 15. člen oziroma 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS štev. 64/01) ter Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS štev. 35/01).
Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let.
Začetek mandata je 1. 10. 2001.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom »ZA RAZPIS«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
KURILNO
OLJE,
PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
BETONARNA PETELIN,
Trate 23, Gornja Radgona
Tel.:02/229 65 70. 041/646 570
Prodajamo vrstne hiše in stanovanja v vrstnih hišah v Razlagovi ulici v Ljutomeru. Velikost stanovanja po vaši izbiri. Za morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. 02/229 65 70 ali 041/ 646 570, zvečer 02/420 61 45.
NA SADJARSKI KMETIJI CIFER NA KUKEČU 16 LAHKO KUPITE KAKOVOSTNA JABOLKA PO UGODNI CENI. TEL.: 02/554 10 92. PRIPOROČA SE KMETIJA CIFER!
KURIVO-PREVOZ, Dolan Jakšlč, s.p„ Gornja Bistrica 51, tel.: 57 00 200
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš,
to pomeni,
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
VARGA, Brezovci 7Oa NOVAK, Vanča vas 52 KOSI, Brodarska 32, Krog
MAGDIČ, Renkovci 79
KAVAŠ, Panonska 17, Odranci MIKOLA, Brezovci 57
KO VEŠ, KAJ JEŠ!
Popravilo čevljev in usnjene galanterije
Drago Drvarič M.
Slave Klavore 7, 9000 Murska Sobota Tel.: (02) 52 41 034
HOVI d.O.O. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, 1el. Aleks: 1021 548 14 26, GSM: 041 772 426,041 733 948
Svet Osnovne šole Prežihovega Voranca Bistrica Srednja Bistrica 49b, 9232 Črenšovci razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določajo 53. člen oziroma 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. I. RS štev. 12/96, 23/96) in 15. člen oziroma 43. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS štev. 64/01).
Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let.
Začetek mandata je 1.10. 2001.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole s pripisom »ZA RAZPIS«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
da zaslužiš, kolikor hočeš.
In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje;
•	možnost dobrega zaslužka;
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
In kaj od vas pričakujemo ?
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
•	delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo za področje
PE Murska Sobota na območjih: Prekmurja in Prlekije za trženje osebnih zavarovanj, ter na območju občine
Murska Sobota in Beltincev
za trženje premoženjskih zavarovanj.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju pošljite v 8 dneh od objave na naslov, Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 13 9000 Murska Sobota
Delovno razmerje bomo sklenili za določen las 1 leta s 3-meselnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen las.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
V okviru založbe Slovenska knjiga deluje knjižni klub Partner, v katerega se je v slabih treh letih včlanilo prek 20.000 ljudi. V uspešni projekt se vsak mesec kot novi člani vključujejo kupci naših edicij iz preteklih let.
Za delo s člani knjižnega kluba Partner zaposlimo
3 AGENTE
za področje Prekmurja in Štajerske
Od kandidatov pričakujemo:
- komunikativnost in razgledanost
- samozavest in organiziranost
- lasten prevoz.
Delo obsega:
- obiskovanje kupcev naših edicij - včlanjevanje v klub - svetovanje pri naročilih.
Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov:
Slovenska knjiga d.o.o., PE Založništvo
Stegne 3
1000 Ljubljana	www.slo-knjiga.si
Vi ste naše
največ j e darilo
Sprostite se ob ZORANU PREDINU in Orkestru Adijo Pamet, odkrijte novo otroško modo na modni reviji...
V soboto, 1. septembra 2001, bomo za konec nagradne igre izžrebali dobitnike kopice vabljivih nagrad in v sodelovanju s podjetjem Porsche Maribor srečneža, ki bo prejel glavno nagrado osebni avto VW lupo.
Zadnji dan praznovanja Europarkovega rojstnega dne bomo sklenili s ČUKI, TINKARO KOVAČ in čarodejem Wladimirjem.
llililUHlslN
Nakupovalno središče Maribor
doživetje nakupov
četrtek, 30. avgust 200/. Plezalni vrtec, Show mix, Zoran Predin, Jasmina Cafnik petek, 31. avgust 2001: Plezalni vrtec, Diaton, Show mix, Otroška modna revija sobota, 1. september 2001: Nagradno žrebanje, Čuki, čarodej VVIadimir, Tinkara Kovač
MK 30. avgust 2001
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
kino • k i n
Delimo vstopnice za kino
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V četrtek, 30. avgusta, ob 20. uri bo v lokalu Art Caffe glasbeni večer s harmoniko. Igra Riki Zadravec!
LJUTOMER
V soboto, 1. septembra, ob 20. uri bo na hipodromu prireditev Adijo počitnice 2001, kjer bodo nastopili: Kvinton (Ptuj), Kino (Maribor), Glinasti golobi (Razkrižje) injim Jams (Murska Sobota).
OTVORITEV
MURSKA SOBOTA
V petek, 31- avgusta, ob 20.30 bo v lokalu Art Caffe otvoritev fotografske razstave Deana Du-bokoviča iz Ljubljane z naslovom Potovanje po telesu. Posebna gostja bo lanska miss Slovenije Maša Merc z Ptuja. V glasbenem programu bo nastopil D. J. Borut (Propaganda) iz Ljubljane, zaplesali pa bosta tudi Vesna in Milena, ki sta se ovekovečili v drugi številki slovenskega Playbo-ya.
DOGODEK
BOGOJINA
Program prireditev XIII. Košičevih dnevov kulture:
- Petek, 31. avgusta: ob 14.30 otvoritev izletniške kmetije - vinska klet Puhan (Bogojina 311)
■- Nedelja, 2. september: ob 9.00 otvoritev razstave del z likovne kolonije Likos (Bogojina -veroučne učilnice).
LENDAVA
Program prireditev Lendavske trgatve - 5. festivala vina:
- Ponedeljek, 3. septembra: ob 18.00 postavitev klopotca - otvoritev Lendavske trgatve
- Torek, 4. septembra: ob 16.00 kulinarično popoldne in otroške športne igre, 17.00 razstava obrti in podjetništva, 18.00 pevski festival, 20.30 unplugged večer - skupina Juff
- Sreda, 5. septembra: ob 16.00 predstavitev Vinsko-turistične ceste Lendava in Policija se predstavi, 16.30 vinogradniške igre, 20.00 nastop glasbene skupine Halicanum, 20.30 tekmovanje v pitju metrskega »špricerja«.
BABINO
V soboto, 1. septembra, ob 14. uri se bodo
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
LESARSKI DELAVEC
POMOŽNA DELA V MIZARSKI DELAVNICI; določen čas 3 mes.; do 04.09.01; IZTOK SENČAR, S. P.. MIZARSTVO SENČAR, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 56C, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
POMOŽNI GRADBENIK
PRIUČENI GRADBENI DELAVEC ZA SPLOŠNA GRADBENA DELA; določen čas 2 mes.' do 31.08.01; MK-HIŠA 2000, D. 0. 0., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER; št. del. mest: 2
PEK
PEK V PARNI PEKARNI; določen čas 3 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: POSKUSNA DOBA 1 MESEC; PROSIM DA KANDIDAT I PREDHODNO POKLIČEJO PO TELEFONU; do 04.09.01; JOLANDA HREN ŠALAMON, S. P., PEKARNA HREN, VERŽEJ, FRANA KOZARJA 25, VERŽEJ
MIZAR
MIZAR; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: NATANČNOST; do 04.09.01; IZTOK SENČAR, S. P., MIZARSTVO SENČAR, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 56C, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
STROJNI MEHANIK
KLJUČAVNIČAR - VARILEC; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije B; do 31.08.01; MARJAN KOS, S. P., K0VIN0-PASARSTVO, BABINCI 59, LJUTOMER
AVTOMEHANIK
PRIPRAVNIK AVTOMEHANIK; nedoločen čas; do 04.09.01; FRANC MAKOTER, S. P., AVTOSERVIS LJUTOMER, A. TRSTENJAKA 17, LJUTOMER
ELEKTROINŠTALATEH
ELEKTROINŠTALATER; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B: drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTRIKAR -ENERGETIK, ELEKTRO-MONTER; SAMOSTOJNOST PRI IZVEDBI DEL,NATANČNOST; do 09.09.01; MILAN HORVAT S. P. ELEKTROINŠTA-
LACIJE, ŽIŽKI 31F, ČRENŠOVCI
ELEKTROINŠTALATER - PRIPRAVNIK ZA DELO NA TERENU (LJUBLJANA); določen čas 9 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije B; do 12. 09. 01; MIRKO KOLMANIČ EL-KO, S. P., STARA NOVA VAS 55, LJUTOMER
ŠIVILJA
ŠIVILJA; nedoločen čas; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; do 05.09.01; BRIGITA CAFUTA, S. P., ŠIVILSTVO, Cezanjevci 40A, LJUTOMER
POLAGALEC PODOV IN TLAKOV
POLAGALEC VSEH VRST PODOV IN LESNA GALANTERIJA; določen čas 6 mes.; 3 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DEL. IZKUŠNJE S POLAGANJEM PARKETA, STAROS T DO 35 LET; do 12 09.01; LESOPLAST MURSKA SOBOTA, JUŽNA ULICA 032, M. SOBOTA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B, C, E; drugi po-noji- poskusna doba 3 mesece, starost od 21 let dalje; do 31.08.01; GLORIJA, D o. 0., tOMANOšE 6C, G. RADGONA VOZNIK Z LICENCO ZA MEDNARODNI PROMET; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; do 31.08.01; ELSA, 0. 0. 0 ŠLEBINGERJEV BREG 15, GORNJA RADGONA; št. del. mest: 2
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU; nedoločen čas; ipziki- nemški jezik-govorno; vozniški Zn kategorij; B, C, E; do
BREJ BERDEN S P., TRANSPORT, ŠOLSKA ULICA 14, TIŠINA
KUHAR
KUHARICA - PRIPRAVNICA; določen čas TmeS drugi pogoji: DRUGI POKLIC: NATAKAR. KUHAR-NATAKAR; ZAŽE-
začele 1. Igre na vodi v babinski gramoznici. Prireja Mladinsko športno društvo Krapje!
GLEDALIŠČE
LENDAVA
V petek, 31. avgusta, ob 18. uri bo v parku nastopila gledališka skupina Radost iz češkega Brna z musicalom Lonček kuhaj.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
- V Galeriji so do 16. septembra razstavljena dela Mednarodnega trienala male plastike.
- V gradu si lahko ogledate stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt tudi v nedeljo!
- V preddverju grajske dvorane je na ogled razstava članov foto kluba iz Murske Sobote oz. Ingolstadta.
LJUTOMER
- V muzeju sta na ogled splošna muzejska zbirka in zbirka Taborsko gibanje na Slovenskem. - V galeriji Anteja Trstenjaka so do konca avgusta na ogled izbrana dela iz zapuščine likovnega umetnika svetovnega slovesa, tržaškega Slovenca Avgusta Černigoja.
GORNJA RADGONA
V dvorani 2 radgonskega sejma je na ogled likovna razstava Vinogradi obeh bregov Mure.
VELIKA POLANA
Na domačiji Miška Kranjca je na ogled stalna razstava.
MORAVSKE TOPLICE
V galeriji Ajda razstavlja do 3. septembra slikarka Ida Šprah (olje na platnu in mešana tehnika).
GABERJE
V prodajno-razstavni galeriji Erbija so na ogled umetnine Mariann Zsiros iz Berlina.
LENDAVA
V sinagogi je do 19. septembra vsak dan med 16. in 20. uro na ogled razstava akademskega slikarja Zoltana Gaborja iz Zagreba.
DOMANJŠEVCI
V vaškem domu je na ogled gradivo zli. mednarodnega arhivsko-raziskovalnega tabora.
KOBILJE
Do petka, 31- avgusta, je v šoli na ogled razstava Silve Horvat, članice Društva oblikovalcev Slovenije in Združenja umetnikov Škofje Loke.
PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU
Območje	Izobrazba
_______________ . I II lll-IV V VI VII-Vlil SKUPAJ
Murska Sobota_________3	20	3_______1________2___________29
LJEN ŽENSKI SPOL; do 31.08.01; MARJANCA VREČIČ, S. P., OKREPČEVALNICA MARJANCA, MIKLOŠA KUZMIČA 13, MURSKA SOBOTA
KUHARICA - NATAKARICA; določen čas 3 mes.; do 04.09.01; STANISLAV PAN-TOVIČ, S. P., DNEVNI BAR LIBERO, RENKOVCI 53B, TURNIŠČE
NATAKAR
NATAKAR; nedoločen čas; drugi pogoji: POSKUSNO DELO 2 MESECA; do 08. 09. 01; PLASTRON, D. 0. 0., GORNJA RADGONA, PREŠERNOVA 38, GORNJA RADGONA
NATAKARICA; določen čas 2 mes.; drugi pogoji: ŽENSKI SPOL, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; do 06. 09. 01; BOJAN MERKLIN, S. P, OKREPČEVALNICA PUNGRAD, SKAKOVCI 18, CANKOVA
NATAKARICA V BARU GASILČEK, PU-ŽEVCI 25; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: ŽENSKI SPOL, RESNOST, PRIJAZNOST; do 12.09.01; KRAUTHAKER IN PARTNER, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D. N. 0„ NA KAMNI 9, BELTINCI
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DEL. ČAS: vsak drugi dan, nedelje in prazniki prosti, ženski spol, zaželjen opravljen tečaj higienskega minimuma; do 06. 09. 01; KLEMENT LADISLAV, S. P.. OKREPČEVALNICA KLEMENT, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; do 04.09.01; Silvester Gomboc, S. P.. OKREPČEVALNICA. Križevci 137, Križevci NATAKAR; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; 'drugi
Murska Sobota
Četrtek, 30. avgusta: ob 20.00 ameriška grozljivka
Izgubljene duše
Petek, 31. avgusta: ob 18.00 in 20.00 Izgubljene duše
Sobota, 1. septembra: ob 18.00 in 20.00 Izgubljene duše
Nedelja, 2. septembra: ob 18.00 in 20.00 Izgubljene duše
Gornja Radgona
Petek, 31- avgusta: ob 21.00 ameriško-tajvanska akcijska romanca
Prežeči tiger, skriti zmaj Nedelja, 2. septembra: ob 18.00 in 20.30
Prežeči tiger, skriti zmaj
kino • k i n
pogoji: KATERAKOLI DRUGA IZOBRAZBA; do 04.09.01; EDVARD ŠTERMAN, S. P., BANOVCI 9, VERŽEJ
LESARSKI TEHNIK
LESNI TEHNIK - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 31.08.01; MK-HIŠA 2000, D. 0. 0., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER
GRADBENI TEHNIK
GRADBENI TEHNIK - PRIPRAVNIK; določen čas 6 mes.; do 31.08.01; MK-HIŠA 2000, D. 0. 0., ORMOŠKA CESTA 3, LJUTOMER
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
SAMOSTOJNI KOMERCIALIST (ZA ODDELEK TEKSTIL); nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije B; drugi pogoji: prijaznost do strank, po možnosti lastno prevozno sredstvo; zaposli se lahko tudi pripravnik; do 07.09. 01; PERIČ MILADIN, S. P., EKOVIZ, C. METODOVA 50, MURSKA SOBOTA
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
VZGOJITELJICA V VRTCU V DOMANJ-ŠEVCIH; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, madžarski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno; drgi pogoji: znanje slovenskega in madžarskega jezika z dokazilom; do 31.08.01; DVOJEZIČNA OSNOVNA ŠOLA PROSENJAKOVCI VZGOJNO-VAR-STVENA ENOTA DOMANJŠEVCI, DOMANJŠEVCI 65, KRIŽEVCI
DIPLOMIRANI EKONOMIST
PRODAJNI REFERENT; določen čas 3 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: ob zelo dobrem znanju nemškega jezika lahko tudi druga stopnja in smer izobrazbe, možnost zaposlitve za nedoločen čas; do 30. 08. 01; AR-CONT PROIZVODNJA BIVALNIH ENOT, D. D., GORNJA RADGONA ,GORNJA RADGONA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
STROKOVNI SODELAVEC; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: urejevalnik besedil -osnovno; drugi pogoji: PRAVNIŠKI DRŽAVNI IZPIT; do 15.09.01; REPUBLIKA SLOVENIJA, SODNIK ZA PREKRŠKE, KERENČIČEVA ULICA 3, GORNJA RADGONA
Poroke
NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE
MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI:
Iztok Mesarič, elektrotehnik telekomunikacij, iz Gornje Bistrice in Sandra Legen, tekstilna konfekcionarka, iz M. Sobote;
Sašo Borovič, študent, iz Gornje Radgone in Simona Sovič, upravna tehnica, iz Murske Sobote;
Teodor Šooš, strojni tehnik; z Veščice pri Murski Soboti in Simona Sinic, profesorica slovenščine in angleščine, iz Vanče vasi;
Roman Buzeti, študent, iz Bakovec in Zdenka Verban, profesorica, s Tišine;
Viktor Cipot, upokojenec, in Marija Cipot, upokojenka, oba iz Lukačevec;
Silvo Šafran, strojnik težke gradbene mehanizacije, iz Stanjevec in Metka Albert, prodajalka, iz Nemčavec;
Tadej Jug, strojni mehanik, iz Murske Sobote in Leonida Šeruga, profesorica razrednega pouka, iz Murske Sobote; Emanuel Novogradec, upokojenec, iz Murske Sobote in Ljiljana Rackovič, gospodinja, iz Pančeva;
Partner Brada Pitta v filmu Mehikanka je Julia Roberts, to pa je med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedela tudi naša nagrajenka Evelina Cesnik - Pirnat, Ravenska 18, Krog, 9000 Murska Sobota. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje pa se glasi:
Je bila Julia Roberts letos nominirana za Oskarja? Da ali ne?
Odgovor:..........................................
Odgovore pošljite do 4. septembra na naš naslov: Vest-
Kupon št. 35 nik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MUBSKEM VALU: NSTSNMV
1.	TURN OFF THE LIGHT - Nelly Furtado
2.	LADY MARMALADE - Christina Aguilera
3.	A GIRL LIKE ME - Emma Bunton
4.	FM A BELIEVER - Smash Mouth
5.	CLOSE TO YOU - Marti Pellow
6.1	FEEL LOVED - Depeche Mode
7.	POP - N’SYNC
PBEDLOGI:
HYPERVENTILATING - Peppercorn
BOOTYLICIOUS - Destiny’s Child
AIN’T IT FUNNY - Jennifer Lopez
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
1.	LETIM - Katrinas
2.	HOROSKOP - Polona
3.	NISEM JAZ - Slavko Ivančič
4.	PRVA LJUBEZEN - Foxy Teens
5.	VRNI MI ŽIVLJENJE - Irena Vidic
6.	NAJ VSEM LJUDEM SE DOGODI - Damjana
7.	BUM BUM - Yuhubanda
PREDLOGI:
DELAM TO KAR ŽELIM - Wellblott
SOLINAR - Faraoni
1	MILJO OD OBALE - California
LESTVICA NABODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
1.	NOCOJ S TEBOJ - Mlade frajle
2.	MOJE POTI - Žerdoner s prijatelji .
3.	MOJA MICKA - Alpski kvintet
4.	NA DOLENJSKEM JE DEKLE - Slapovi
5.	PRAVA LEPOTA - Krjavelj
6.	MED PRLEKI IN PREKMURCI - Š. P. I. K.
7.	OSTALA SVA SKUPAJ - Vitezi celjski
PREDLOGI:
HEJ HEJ HEJ - Zamejski kvintet
. DEKLETOVA PESEM - Kranjski muzikanti
PIVCE ZA ŽIVCE - Toni Sotošek
LESTVICA 0DMURSKE ZARAVNE GLASBE: -DOMAČA PLOŠČA«
1.	VROČE POLETJE - Pajdaša
2.	KO PREBUDI SE TI SRCE - Darko Kegl
3.	HEJ BABY - Drago Jošar
4.	KAJ ME PA BRIGA - Marina Huber
5.	ŠE ZMERAJ NIČ NOVEGA - Ans. Štrk
6.	POLETNA AVANTURA - Halicanum
7.	ANITA - Dva zeta
PBEDLOGI:
SREČA JE OPOTEČA - Gnila jajca
O BEYBE - Damir Jošar
TAM ZA MURO - Ans. Špik
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka. 6. septembra 2001, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
Kupon št. 35 - glasujem za skladbo
NSTSNMV:..................,...................................... |
7 VELIČASTNIH:................'.................................
! GLASBA NAŠEGA SRCA:....................................................
LESTVICA 0BMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA«......................................
। Ime in priimek ter naslov:................................     ।
I ...................................................'•........ I
I------------------------------------------------------------------1
Mirko Berke, avtoprevoznik, in Tanja Flegar, ekonomska tehnica, oba iz Gradišča pri M. Soboti;
Robert Berendijaš, zdravstveni tehnik, iz Dokležovja in Livia-na Bergles, zdravstvena kozmetična tehnica, iz Moščanec; Dušan Rengeo, kmetijski tehnik, iz Rakičana in Marjeta Hrovatič, univ. dipl, inženirka ekonomije, iz Griž;
Slavko Durič, delavec, in Renata Hameršak, tekstilna konfekcionarka, oba iz Murske Sobote;
Stanislav Kovačič, strojni tehnik, in Darja Pojbič, univ, profesorica geografije in sociologije, oba iz Murske Sobote;
Darko Gjergjek, kmetijski tehnik, iz Šalamenec in Lidija Draskovič, šivilja - krojačica, iz Veščice pri Murski Soboti;
Damjan Cigan, dip. ekonomist, iz Maribora in Klaudija Časar, gimnazijska maturantka, iz Lipovec;
Štefan Seretin, avtomehanik, iz Rakičana in Petra Šavoren, šivilja, iz Fikšinec;
Jožef Grah, policist, in Romana Geld, zdravstvena tehnica, oba iz Velikih Lašč;
Robert Pregl, kuhar, in Ines Jakoša, vzgojiteljica predšolskih otrok, oba iz Radenec;
Igor Hircl, monter in popravljalec energetskih naprav, in Simona Maroša, natakarica, oba i? Moščanec.
32
Sopkj
2001
218.5919
Odpl. doba
kvarno brez
namen
in dobo
ne glede
°dplačev,
Poza n
'anja
imajte se
debla, dal
nanj levo
roko
m za-
2 desno,
kateri
je bila
Priimek:
Ulica:
Pošta.
Podpis:
5. sei
,einber, sreda
niahnil sekira.
2 dne 28. 8. °d 00.00.
j Veliki gasilec in nogometni tre-I ner ter veliki zatiralec oidija in ' peronospore je zadnje dneve prebil v svoji vinski kleti, kjer je ob pomoči edinega vinskega prekmurskega specialista študiral taktiko sodobnega boja proti oidiju in peronospo-ri. Sosedje so nad njegovo štu-dioznostjo navdušeni.	I
Župan Ludvik Novak ponovno stresa jezo. Grand hotel Vidon-ci namreč beleži boljši turistični obisk kot ekskluzivni hotel Španova domačija. Špana priložnostno obišče le Tea Pe-
Ministrica za kulturo soboške občine je pripravila razstavo kuhinj iz masivnega eksotičnega lesa.
I I Moravski župan in njegov I j adjutant sta zaprosila Jožico I I Velišček za metodologijo oce-I I nitve škode po zmetanih jaj-/ cih. S temi so ju pospremili z I razvojnega sestanka v Bogoji-l ni sosednji Filovčani. Da so se / jajca razletela po cryslerju in , j mercedesu, ne preseneča, saj I I so bili oboji nategnjeni na I ' prazno. Projekti, ki so bili pla- / čani iz zasebnih žepov, nam- I reč nimajo občinske podpore, / saj jih niti ob mikroskopskem I gledanju ni mogoče najti v j občinskem proračunu. Morda I pa so jajca letela namesto te- I meljnega kamna.	I
Potem ko odpira nogometno igrišče za igriščem od vasi do vasi v petrovski občini, županu Francu Šlihthuberju po teh vaseh v znak zahvale dodeljujejo funkcije častnega predsednika nogometnih klubov.
ROZA RAJKO tilen
I Žalosti, da na sejmu ni živine, ni izrazil samo direktor sejma Janez Erjavec. Nad storjeno poslovno škodo se pritožujejo tudi vinarji. Tem je ostalo kar nekaj presežkov, ker na sejmu ni živali, še posebej pa zato, ker se ne sprehajajo po razstavnem rondoju.
W e"„« ba„ke
Kredite odobr,
_Svica_ Italija
Datum naročila
I / Izredno zaskrbljenost izraža j I pomurski kmečki stan, ko je I / izvedel, da bi na braniku ivan-j / skib lubenic skoraj izkrvavel I / Jože Štefko, in to na same ve-I j like maše dan. Ko se je pred / praznovanjem tega velikega j romarskega praznika odpravil j na ogled polj z lubenicami, ga I I je oplazilo nekaj strelnih kro- I I gel, kaliber ugotavljajo pristoj- l I ni organi. Ti še niso našli vzor- I ' ca, da bi lahko potrdili, ali je I šlo za »šprije«,’malokaliberske I ali pa celo topovske krogle. I Lovci, ki jim je na ta dan do- I voljen lov na divje race, pa I tudi molčijo in ne dajejo izjav, I ali se niso morda potikali po j ledavskih brežinah.	I
Jančar. "Je 'zdela,a gdč Verica
Prleški del Pomurja doživlja nov šok zaradi kapitalističnih agresorjev iz Prekmurja. Ti naj bi jim odstavili nekdanjega župana in sedanjega direktorja Ludvika Bratuša - Luigija z mesta direktorja Mlekoprome-1 ta. Koliko odpravnine bo dobil, ni znano, kajti razen pol leta, I ko je plačeval mleko v naturi, I je Mlekopromet le uspešno / »fural«.	/
Simon je že več kot dvajset let vdovec in nikoli ni omagal nad težo življenja. Živel je v svoji
_	X 1
-,—jv uetujejo tako, da povsod širijo svetlobo, saj je njihov gospodar sonce.
' stari hiši ob cesti na vrhu nase-■ Ija, njegov potomec pa ima hišo C neposredni bližini. Še kar razumeli so se in dedek se je rad družil tudi s svojo že odraslo vnukinjo.
^nedelja. Ponedeljek, torek,
Sveti Jurij ob Ščavnici
Pri Svetem Juriju so prevzeli kombinirano vozilo Mercedes za prevoz ekipe, ki je stalo 6,5 milijona tolarjev. Denar so zbrali z več viri: prispevali so domača občina in donatorji, med katerimi izstopa Zavarovalnica Triglav. Vozilo je blagoslovil mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. (F. KI.)
Velika Polana
Prodajni
220.3097
Velik izbor kratkoročnih namenskih, kratkoročnih gotovinskih ali dolgoročnih gotovinskih posojil, z odplačilno dobo tudi do 60 mesecev, vam bo omogočil, jJa boste počitnice preživeli po vaši meri.
D-:------
'_J28857_ JJt7643_ ^203241^ 239.7559 'l43S3l7~
~^L2893~~i
. j, KS-1J1.
' Dedek Simon je v petek, 17. avgusta, odšel v gospodarsko poslopje, v katerem je tudi svinjski hlev, pred njim pa je pen oziroma kaka pol metra visok kos
S cvetjem lahko izražamo pri jateljstvo, srečo, hvaležnost ali tolažbo.
Gospa Zorica, še enkrat vam želimo veliko zdravja in poslovnih uspehov
Vestnik in Vrtnarstvo Murska Sobota ter cvetličarna Roža
Kolektiv, v katerem gospa Zorica dela, je pretežno ženski, v strokovnem kolegiju pa je tudi nekaj moških.
Cvetje ima gospa Zorica zelo rada, to pa je ‘podedovala’ po svoji mami. Všeč ji je vsakršno , cvetje, od travniškega do eksotičnega in domačega vrtnega cvetja, tako da se ne more odločiti le za eno vrsto cvetja, ki bi ji bila najbolj draga. Rojena je v času ognjenega znamenja leva -za ljudi, ki so takrat rojeni, naj bi bilo značilno, da niso skoraj nikoli sami, ampak so ves čas obdani z občudovalci, njihova drža pa je ponosna in velikodušna. Ti ljudie deho-3- ■
jejo roke. Sodelavci o njej pravijo, da včasih preveč zahteva od njih, a je obenem tudi tolerantna in prilagodljiva. Ljudi zna sprejemati takšne, kakršni so. Rada ima ljudi, ki znajo izražati svoja čustva, čeprav sama dostikrat ne pokaže konkretno, kaj čuti do I ljudi.
Kes pa je, da mu zadnja leta zdravje ni bilo ravno naklonjeno in je bil na onero^””
a prejšnji številki smo objavili vestičko, da je ha nenava den način hotel skleniti življenje 81-letni občan s Pli-tvičkega Vrha. S sekiro se je namreč usekal v zapestje leve loke, da bi izkrvavel.
Ob koncu tedna, ko smo obiskali Peteršinkove na Plit-vičkem Vrhu 69, dedka Simona nismo našli doma, kajti še nekaj tednov bo na intenzivni negi v mariborski bolnišnici. Tam so mu namreč, kot smo sicer že poročali, po večurni operaciji spet | prisili roko v zapestju, zato jt upanje, da jo bo še lahko uporabljal.
Slovenski jezik, ji ne dela i benih težav in ga zelo dobro £ vori. Pri ljudeh ljubi iskreno:
septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 23 minut, zašlo pa ob L uri in 40 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 18 minut in bo enajst minut krajši kot pred petimi dnevi. 2. septembra ob uri in 43 minut bo na nebu nastopi/ ščip.
Šopek je stilsko oblikovala Verica Jančar v cvetličarni Roža. V obliki roga je bilo v prepletenem srobotu in bršljanu komaj vidno drobno cvetje.
Ob robovih prepletenega šibja so bili listje kale (Calla), drobno plodišče roza cinij, trave pen-setum (Pensetum), modra salvija ter vrtnice roza barve (Čežane). Trave igrajo pomembno vlogo, kot neizrečen vir navdiha. Dodane so bile tudi barvilne jagode rustice (Fytolocca americana). Za šopek so značilne vodoravne linije.
J]Z6426_ _2T5860_ 242.6085 'i45^2394~ ~lL3780~i
Na tak nenavaden in poseb-l" no krut način se je hotel posloviti od življenja.
Pa še ni! In to je dobro. Ne le da je čutil bolečine, ampak tudi mraz ga je dajal in (kot je povedal) zaradi tega, ker mu je postalo sila hladno, se je nekako zavlekel po hodniku ven na pod-stinje, kjer ga je našla snaha (tokrat kot dobri angel varuh), ir potem je stekla reševalna akcija.
Zdaj Simon počasi okreva. Zdravniki so opravili tudi druge preiskave in stari mož se bo čez teden dva vrnil nazaj v domači kraj.
poštenost in delavnost. Rada ima, če se njeni sodelavci držijo planskih načrtov in če spoštu-
_______ uanKe, d. d., Murska Sobota, Banke Slovenije velja od 28. 8. 2001
BankaSlovenijej Nakupi
219.0020
L^^aJ ~j Nemčiji] j
.Francija [ j j zda~I :—r
pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Obrestna mera TOM +3% TOM+4,5% TOM + 4,5% TOM + 6% TOM + 6% TOM + 6,95 TOM + 6,95% TOM + 7%
z. september, ^september J september
__25-9l55
_J3866_ 240.6880 144.0897 ~1L31O5
NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto)
30. avgust, četrtek,
31. avgust; petek,
1. september, sobota, o -	-
V Veliki Polani, nasproti kulturnega doma, so uredili novo parkirišče osebnih avtomobilov. Dela so opravili delavci domačega podjetja Hozjan, površino pa so asfaltirali delavci Pomgrada iz M. Sobote. Med parkiriščem in cesto so postavili ducat cvetličnih korit, vendar so jih pred poletnim festivalom prestavili na nasprotno stran - na pločnik ob dvorani, kjer so še danes. (J. Ž.) Negova
Z novim šolskim letom bodo uvedli na OŠ Negova devetletno izobraževanje. V ta namen so uredili prostore, za kar so porabili 7,8 milijona tolarjev, ki jih je dala gornjeradgonska občina. V novem letu bo na negovski šoli 148 otrok, v naslednjih pa nekaj več.
—STEFAN —JOBA __zalka LOVRENC
do 12 mes.
do 12 mes.
do 24 mes.
do 24 mes.
do 36 mes.
do 48 mes.
do 60 mes.
I InesekvSIT
I 100.000
100.000
250.000
360.000
500.000
~500000	’
'mooo	~
1-000.000
Obrok v SIT 17.225 8-925 22.311 ~D333 ~24074 ~17390~ ~13975	j
~23913~~	j
ambiciozne m pogumne direktoric
Direktorica Pomurskega zdravstvenega zavoda , v Murski Soboti je gospa Zorica Levačič. Do-	L	''
ma je iz Murskega Središča. Študirala je v Za- a	ugU’/ ;
grebu, nato jo je pot prinesla v Slovenijo, kjer se je	'
njena službena pot začela pri Gradu na Goričkem
in na Srednji zdravstveni šoli v Murski Soboti.
____ —
iTiffl Krvavel je in mrazilo g V odločilnem času je prišel
Nakratko
nagrajuje
VESTNIK znova preseneča