241. številka.
Trst, v soboto 20. oktobra 1900.
Tečaj XXV
,,Edinost ,, I tinia enkrat na dan. razun nedelj in
t rh/.nikov. ob 6. uri rvečer.
Naročnin« znaSa :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12
za četrt leta ........ 6 ..
za en mepec........ 2 kroni
Ntiročnmo je plačevati naprej. Na ns-roČbf brez priložene naročnine »e uprava r-e ozira.	_
Po tobakarnali v Trstu se prodajajo posamezne Številke po stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvčJ
IVlttfon Stv. s7<).
I-
din c s t
i
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V adlnoip J« moč !
Oglasi
ae računajo po vrstah v netitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po pogodbi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sure-jema upravništvo. Naročnino in oglas6-je plačevati loco Trst.
Uredništvo iu tiskarna se nahajala v ulici Carintia šiv. 12. Upravništvo, Id sprejemanje iueratof v ulici \1o1ib< piccolo Siv. 3, II. uadsir.
i lajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna kcnsorcija lista „Edinost" v Trstu
0 položaju.
(Govoril profesor V e k o s 1 a v S p i n e i 6 na občnem zboru pol. društva »Edinost« dne 14. oktobra 1900.)
Slavni zbor! Dragi bratje! Na poziv odbora političnega društva »Edinost« in spo-razmno z dr.om Eaginjo je na meni red, da vam danes spet govorim o položaju. Težko mi je govoriti o tem, prvič zato, ker je težko reči še kaj, kar bi se ne bilo govorilo na skupščinah političnega društva »Edinnost«, in drugič zato, ker se položaj v bitnosti ni spremenil. Vendar spregovorim, ker me dolžnost veže v to.
Povsod i po svetu, posebno v ustavnih državah, se bijejo borbe, tako tudi pri nas. Ali v naši monarhiji so te borbe jako različne od borb v drugih, resnično parlamentarnih državah.
Na Angležkem n. pr. se že skoro petsto let boriti dve stranki : konservativna in liberalna, a v resnici konservativna in v resnici liberalna, ne pa kakor so naše — boriti se, prirejati skupščine itd., a od strani oblasti se postopa zakonito; one se ne mešajo v te borbe, in stranki, ki je zmagala, se izroča vlada. In ta vlada uživa spoštovanje od vseh kakor taka.
Na Francoskem traje borba med načelom monarhiČnim in republikanskim že nad sto let. Pripadniki monarh ičnega načela se sicer delijo v roj a liste in imperijaliste, a v glavnem imamo dve glavni skupini pred seboj. Ze nad 30 let prevladuje na Francoskem republikansko načelo: vlada je republikanska, in vse jo spoštuje; tudi papež je zapa-vedal, da se jo spoštuje. Tudi med republikansko stranko je več struj, ki se borijo med sabo, in tista, ki nadvlada, ima vlado v rokah in vsakdo jo spoštuje. Tudi v Franciji, kakor na Angležkem, vlada parlamenta most.
Pri nas pa, kakor sem že rekel, je to jako drugače; drugače zato, ker so načela in borba drugačna, in ker se ne vlada parlamentarno. Pri nas se borijo politični narodi oziroma tudi narodnosti, in pri nas, da rečem na kratko, se ne vlada parlamentarno. Borijo se politični narodi in narodnosti, ki tvorijo dve veliki skupini. . To velja gledč vse monarhije. Ena teh skupin hoče prevlast ali hegemonijo, druga hoče ravnopravnost. Prvi,.ki hočejo prevlast aH hegemonijo, sklicujejo se o tem na razmerno malo zgodovine. Zato, ker so imeli hegemonijo nekoliko Časa, bi Nemci hoteli vedno vladati, vedno imeti hegemonijo. Istotako Italijani ; ker so vladali nad nami nekoliko časa, mislijo, da morajo sedaj in na veke vladati. No, njim ni samo do tega, da bi vladali nad nami, ampak, kakor znano, imajo oni tudi druge cilje. Oni hočejo, da bi sami in mi žiijimi nekdaj spadali pod mater Italijo.
Druga skupina pa opira svoje pravice na na začetke svoje zgodovine, na zgodovino samostojnosti odnosnih narodov, njih nedvis-nosti skozi stoletja in stoletja; opira se na postanek monarhije, na dvostrane pogodbe med narodi in dinastijo; in kolikor ni tega, na prirodno, ljudsko, na božje, krščansko pravo in na načelo ljubezni do bližnjega.
Prva skupina hoče krivico, U3 pravico ; ona hoče imeti prevlast in nadvl st samo zato, ker jo je nekoliko časa uživala.
Druga skupina hoče pravico; ravnopravnost hoče, kakor jej gre po božjih in ljudskih zakonih. In ti dve veliki skupini se boriti vidno že čez pol stoletja, od 1848. leta naprej. Mislim, da mi ne zamerite, ako Vam na kratko navedem glavne spremembe — v našem političnem življenju, ki pa ne pome-njajo druzega, nego eksperimente, ki se jih je delalo tekom 52 let v svrho, da se vzdrži krivica, da ne zavlada pravica, da se slovanski narodi potlačijo, uničijo.
Leta 1848. so se vzdignili neki narodi v monarhiji, narodi, ki spadajo y prvo skupino, vzdignili z namenom, da uničijo druge narode, katere so bili izbrisali iz zemljevidov in da uničijo monarhijo in samo dinastijo.
Ta borba je trajala še leta 1840. in je utihnila z absolutizmom, ki je trajal 10 do 11 let. Borba se je zopet pojavila po porazih leta 1859. pri Solferinu itd., in sicer se je sedaj pojavila parlamentarna borba.
Prvo ministerstvo, ki je bilo pozvano v to, da kroji narodom pravice, je bilo še dosti pravično vsem narodom.
Ali takoimenovani oktoberski diplom tega ministerstva je bil v veljavi le nekoliko mesecev ; bil je uničen in zamenjen takoimeno-vanim februvarskim patentom leta 1861., s katerim se je hotelo potom central i stiškega sistema vso moč v monarhiji dati enemu narodu, in sicer Nemcem. Ali ostali narodi niso bili zadovoljni s tem novim načinom vladanja. Borili so se proti temu in vzdigali se posebno na eni strani Madžari, ki nikakor niso hoteli svojih poslancev pošiljati na Dunaj, kajti oni so smatrali za svoje središče Budimpešto, med tem, ko so Hrvati nekako omahovali med Zagrebom, Dunajem in Budimpešto, na drugi strani pa Cehi, ki so zopet gledali v Prago.
Leta 1866. je prišlo na krmilo ministerstvo B e 1 c r e d i, ki je izdalo e d i n o m o g o č o ustavo, ki b i z a-m ogla — po mojem uverjenju — rešiti monarhijo habsburško.
Ta, po Belcrediju namerjena ustava bi temeljila na razdelitvi vse monarhije: po zgodovini, po prirodi in po krvi sami. Belcredi je namreč razdelil vso monarhijo v petero skupin: v nemško skupino, ki je obsegala alpske, nemške dežele; druga je bila češka skupina z deželami češke krone ; tretja malo-ruska-poljska, Galicija, Bukovina; četrta Ogerska in Sedmograška; a peta hrvatsko-slovenska z vsemi južnimi deželami, kjer bivajo Hrvatje in Slovenci.
Te skupine so ustanovljene, kakor sem rekel, v zgodovini, v prirodi, krvi in narodnosti, v jediuo pravih smotrih.
Onemu, ki se sklicuje na te skupine, se prigovarja navadno, da hoče obnoviti stare države, kakor so obstale v srednjem veku ter da hoče uvesti zopet srednjeveško življenje. No, tega se pač nimamo bati, kajti dandanes ni več mogoče tako društveno življenje, kakor je bilo v srednjem veku. Stare oblike bi se morale proustrojiti primerno današnjim nazorom človeške družbe. Prigovarja se, da bi se odlomkom drugih narodnosti, ki bi živele v teh skupinah, godila krivica. Ali tega se ni bati, ker bi se tudi drugim narodnostim, ozi-; roma manjšinam, živečim v teh skupinah, zajamčile pravice, n. pr. pravice jezika.
Po mojem uverjenju je to edina mogoča trajna ustava v naši monarhiji. Zal, da je bila ta ustava zakopana že leta 1866, in da se do danes, torej v času 34 let, ni našel državnik, ki bi to ustavo izkopal iz arhiva ter jo na svitlo dal prenovljeno in popolnjeno, v lepšem izdanju.	(Pride še.)
Na to kratko pripombo. Tudi nam se je ta vest čudna zdela in smo že razmišljali, da-li bi jo priobčili ali ne?! No, ker nam je došla od strani, ki je vredna vsega našega zaupanja in ker je dotična oseba zatrdila, da je to izvedela na mestu, kjer so in morajo biti dobro obveščeni, smo se odločili za prijavo brzojavke.
V .lekem listu, če se ne motimo v »Slovencu«, je bilo izraženo menenje, da hoče morda vlada ta korak prikazati kakor nekako koncesijo Slovencem. Takemu pesku v oči bi se morali mi upreti najenergičneje. In to iz treh razlogov.
Po tolikem nasilju, ki se je izvršilo v tej zbornici na našo škodo, ne da bi bila vlada ganila le z mazincem, bi bilo razpu-šeenje sedaj, ko že poteka mandat, brez zmisla. Italijani bi se le smejali vladi in — nam ! Hvala za tako »koncesijo«.
Italijani bi se smejali tem laglje, ker lahko računajo mirno in brez skrbi, da bi vlada na ev ntuvalnih novih volitvah ne postopala nič drugače, nego je vsikdar doslej.
In v tretje pa bi mi občutili le kakor kruto roganje, ako bi se hotelo govoriti o koncesijah sedaj, ko se vlada na nečuven način pripravlja na iz vedenje državnozbor-skih volitev, ko mora videti tudi zadnji slepec, da se gre za tem, da istrski Slovani ostanejo brez vsacega zastopstva v parlamentu, da se torej 2 tretjinam prebivalstva zamaše usta popolnoma, iu to z očevidnim namenom, da ne bo o svet ni besede čul o mučeništvu tega naroda-trpina ! Koncesije Slovanom v Primorju ! Saj bi se človek glasno zakrohotal, ko bi ne bilo tako neizmerno žalostno!
Kako se delajo volitve v Istri!!
Iz Pazina smo prejeli sinoči nastopni od 18. oktobra datirani dopis:
«Včeraj, dne 17. oktobra, smo poslali v Poreč tri pisarje z namenom, da bi prepisali volilne liste. Pridružil se jim je tudi Stipe Pastorčić kakor volilec poreški. Na okrajnem glavarstvu se jim je reklo, da tam ni list. Šli so na občino. Tu jim je rekel občinski tajnik, naj počakajo do 11. ure in pol, da pride župan. Ta je res prišel ob označeni uri, ali ni jim dovolil prepisa, ampak le upogled v listo. Brzojavili so na namestništvo v imenu Pastorčica, odgovora pa še danes, dne 18. oktobra, niso dobili. Na občini so jim rekli tudi danes, da včerajšnja odločba ostane nespremenjena. Tu so jim rekli tudi, da so liste tudi na okrajnem glavarstvu, na tej oblasti pa so zopet oporekali temu. Sedaj bi bilo že prekasno, tudi ko bi prišlo dovoljenje, kajti materijal je ogromen. To so vo-
Politični pregled.
V TRSTU, dne 20. oktobra 1900 Deželni zbor istrski. Z ozirom na brzojavko, priobčeno v našem listu, da bomo imeli v Istri prihodnjega marca volitve za deželni zbor, opaža »Naša Sloga« :
»Tej vesti je težko verjeti — da-si je došla od zaupne osebe —, ker še ne poteče mandat sedanjemu deželnemu zastopstvu. Morda, da vlada res namerja razpustiti dež. zbor sedaj, potem, ko je to opustila poprej, ko je imela sto razlogov za to.«
lit ve!»
Da : to so volitve ! Tako vsklikamo tudi mi z našim pazinskim dopisnikom. Komu ne bi vrela kri po žilah ? ! Komu ne bi vibriralo v duši samega ogorčenja ? ! Kdo bi mogel verjeti, da je možno kaj tacega, taka smela igra z najsvetejšim pravom državljana, kaj tacega v državi, ki hoče, da jo smatramo za konstitucijonelno, pravno, moderno, liberalno?! Krinka je pala popolnoma. Gori označeni slučaj kaže, »la na vsej oni, proti nam kombinirani strani jim niti do tega ni, da bi varovali vsaj videz jednake slobode in jednakega prava vsem! Krinka je pala, stvari leže jasno pred nami.
Bratje, rojaki, nič bi nam ne pomagalo, ako bi si hoteli zatiskati oči pred kruto resnico. Sedaj velja, da tej resnici pogumno pogledamo v obraz in da se pripravimo na reprizo monstroznih volitev od leta 1897, na novo, morda še pomnoženo in «poboljšano* izdajo proslulih «istrskih volitev* !
Ali mi ne mislimo propovedovati malo-
dušja. Pri Bogu ne ! Naš dopisnik, ki je pred par dnevi v lepem članku opisal, «kako se delajo volitve v Istri», je rekel, da naš narod je siromak, ali junaški.
Po vsej pravici je rekel tako. Junak pa se ne umika z bojišča, dokler ni bitka izvojevana. V imenu teptanega, in ravno zato tem svetejšega prava, poživljamo narod, da ostane — junak! Mi hočemo, mi moramo izvojevati to bitko, pa makari, da je vse proti nam, pa makari, da bomo morali gledati porazu v lice! Porazu pred nasiljem, pred krivico !
Kakor vse kaže, mi ne bomo imeli mesta, kamor bi svoje proteste in pritožbe mogli pošiljati le z iskrico nade do vspeha.
Pač, jedna pot nam ostane odprta. Gla-! sovi, ki jih na teh volitvah zberemo okolo [svoje zastave, naj se združijo v ogromen protest pred sodnim stolom : načela slobodne volitve, političnega poštenja in javne moralef-In sedaj le junaški v volilno borbo, rojaki dragi ! Spremlja in vspodouja pa naj nas vsklik našega Spinčića na shodu m i no le nedelje:
Svaka sila d o v r e m e n a, a B o g pravice d o vekov!!
Volilno gibanje. Dunajska poročila zatrjajo, da se členi avstrijskega episkopata snidejo prihodnjega novembra na Dunaju na posvetovanje o bodočih volitvah, zlasti pa o tem, da-li naj škotje tem povodom izdajo skupen pastirski list, ali vsaki škof za-se. Tudi v visokih krogih da so bile že o prejšnjih prilikah jako zadovoljni, da so se škofje brigali za volitve.
Te dni so se bili sešli na Dunaju prvaki nemške katoliške ljudske stranke. Dunajski listi so poročali, da so se na tem posvetova-vanju odločno izrekli proti Cehom, da je rekonstrukcija prejšnje večine nemogoča ter za nemški posredovalni jezik. Sedaj pa zatrjajo »od dobro ebvešeene strani«, da so vsa poročila neosnovana. Nemška katoliška ljudska stranka da si nikakor noče že v napiej vezati rok s takimi sklepi.
Materini jezik in kontrolni shodi. Mi smo vedno povdarjali, da se je prav brez vse potrebe institucija kontrolnih shodov potegnila v vrtinec — politike. Nameni teh shodov so oddaljeni od politike, kakor solnce in zemlja. Tj nameni pa se dajo doseči le tako, da poslujoči častnik govori z vojakom v ma-terineni jeziku. Vojaške oblasti so pa našle, da zglaševanje v materinem jeziku pomenja nevarnost za disciplino vojske. Ta je lepa. Ako so kontrolni shodi resna stvar, ako se res hoče dosezati njih namen, ako pa se ta namen ne da doseči drugače nego z rabo materinega jezika in ako je slednjič ta raba nevarna disciplini vojske, potem na moramo priti do fenomenalnega zaključka, da so kontrolni shodi sami nevarni disciplini vojske in ne moremo umeti, kako je uprava vojne mogla zasnovati tako institucijo in kako da je ni odpravila že davno. Ali salo na stran ; stvar postaja vedno resneja, kajti slučaji are-tovanja na kontrolnih shodih so se jeli množiti in posledica more biti le ta, da bodo Ne-nemci vedno bolj prihajali do misli, da tu ne gre toliko za vojaško disciplino, ampak za narodno zapostavljenje. Utegne se čudna zgoditi vojaškim krogom: menijo, da vojsko odmikajo od politike, a vse kaže, da jo primi kajo.
Slučaji aretovanj so se te dni zgodili po Slovenskem, po Češkem, v Galiciji in na Ogerskem. V Horžicah na Češkem so bili te dni veliki izgredi, ker je bil na kontrolnem skodli aretiran predsednik tamošnj. pol. kluba dr. Erban. Izgredi so bili toliki, daje okrajni glavar izpustil aretiranca, ker se je bal posledic. Došlo je vojaštvo na lice mesta.
Da, da, dokler niso rezervistu pravili,, da je njegova materina beseda nevarna za
obstanek države, ni niti. mislil na politiko, i je »delavec« le oni, ki je — žnjim. Nam pa
ko so ga izpraševali na kontrolnem shodu. Sedaj pa so ti shodi — v zlasti, odkar so brez potrebe konstruirali neko nasprotje med narodnim čutom in interesom vojske, zbok cesar s<> se jeli zanimati za dogodke najši-reji sloji — sedaj so kontrolni sdodi res postali godni za — politiško rubriko.
Ce kedaj, se je tu uresničil rek: kar je preostro, se rado skrha.
Tržaške vesti.
S t Hlj k U j OC 1 delavci na južni železnici so skoraj izključno naši ljudje. Kadi tega so se oni delavci, ki so bili pozvani na pomoč x naše dežele, uvidevsi, da bi izpodrinili le svojce, vrnili večinoma domov, da izkažejo
je »delavec« vsaki delavec, naj bo tega ali onega političnega prepričanja. Na političnih akcijah merimo mi tudi delavca s političnim merilom in .mu eventuvelno tudi nasprotujemo. V slučajih pa, ki nimajo posla ni s politiko, ni z narodno borbo, ni z — volitvami (!!!), v slučajih, kakoršen je n. pr. štrajk, vidimo mi le bedo delavčevo, brez razlike mišljenja. In baš zato, ker je g. Kristan tudi v stavki železničarjev gledal na politiko in volitve, je j njegovo postopanje jednostavno neodpustno! In naša prva, iskrena, v srcu globoko entjena želja je, da bi to postopanje ne imelo zlih posledic za dotične delavce, ki so vrhu vsega še skoro izključno — meso od našega
mesa :
t t
Edinost« že dlje časa skrito dela
svojo solidarnost se svojimi sodrugi. TasoKdar- j)r0ti slovenskim delavcem! To infamijo nost gotovo ne ostane brez posledic za izid spora. je na včerajšnjem shodu izustil n. pr. slo-Izjava. Kakor je hilo objavljeno že v venski književnik, šef slovenskih socijalnih
Kje je resnica jjlede odgovora ravnateljstva južne železnice na zahteve železničarjev!! G. Kopač — g. Kristan tega namreč ni trdil — pravi, da podatki, kakor jih je prinesla »Edinost« o odgovoru ravnateljstva, niso resnični. Našega poročevalca je opozoril na »Auszug« (izvadek iz odgovora) v »Arbeiter Zeitung«. »Auszug« nam ne zadostuje. Čudimo se res južni železnici, zakaj ni poskrbela za to, da bi vsa javnost, tudi delavci sami, izvedel'' vso resnico ! Kje je resnica ? Nekdo laže vsakako! Kdo laže?
»Piccolo« bodi »Edinosti« t izgled!
Tako je priporočal Kristan našemu listu, ker je baje »Piccolo« pisal bolj simpatično o stavkarjih nego naš list. Konstatiramo, da je prvi dan štrajka prinesel »Piccolo della Sera« l> a š iste podatke o odgovoru r a v -nateljstva kakor mi, a še le jutranji »Piccolo« drugega dne, včeraj, nekaj vrstic o tem, kaj pravijo delavci. Ker mi nimamo
včerajšnji »Edinosti« šel sem jaz po želji demokratov v Trstu in tudi nekaterim slov. kuj i- j	njgmo	hiteti »Picco|a*,
_______ i.__•*!____ • »____________i i	■	•»	•	l-^ri_____ i..t: ___r ..:„>-.,'
tem manje, ker nas na kompetentni strani (kakor poročamo v »izjavi«) niso hoteli informirati; če pa gre kdo naših v Kristanovo
uredništva k načelništvu južnega kolodvora	ževnikom in politikom toli simpatični Kristan
po informacije glede štrajka. Podatke o od-	To je infamna laž, katero mu morejo verjeti
govoru ravnateljstva, nota bene, samo po-	le analfabeti, oni, ki ne čitajo ničesar. »Edi-
datke, prinesel sem torej v uredništvo jaz.	nost« je vedno delovala odkrito za koristi ^^ ^ ^ v nevarnostij t,a ga 8ma_
Na poti v uredništvo sem srečal g. Etbina	slovenskega naroda, katerega integralni]	J n	^^ kj Je prišel sejat pre_
Kristana, ki mije zakl.cal: .Ali veš, da	in najvažnejši del so delavci. Ako, ^ ^^ ugotla »hinaus gepriigelt
imamo štrajk?« - Odgovoril sem mu, da	pa je ob enem semtertje m, kakor spozna- | ^^^ kakor je priporočal nernško-češki
vem in potem sem mu dejal, da sem slišal,	varno danes, le prenežno posvarila naše ljud- I	„	. * ,
, •	i , ,	. .	S	,,'..!	- . « -r-r- • , jr v agent včeraj na shodu.
da je ravnateljstvo vendar hotelo popustiti v	stvo pred krivimi prorok« a la kristan-Kopac-	^ g0S,>0(1je socijalni demokn.tje
marsičem ter sem mu naštel nekaj trditev,	Camber, storila je to zaradi tega, ker je , ..	„„„i: u:	,.im0nti
J	'	*	- i • - i i	stavno tako zrcalo, ne smeli bi nam zameriti,
kakor sem jih ravnokar čili na kolodvoru,	prepričana, da ti možje hočejo nase delavce .	....	tov
,, „ . J . , ,	11	,	J .	,	če bi se mi danes poslužili tega recepta tei
(j. Kristan ni rekel ni črne ni bele.	potom internacionalizma zavesti v tabor na-1
Ko sem ga vprašal, kaj da zahtevajo njegovi	šib najhujših sovražnikov. Gospoda, ako to
ljudje, mi je odgovoril, naj čitam »Rdeči	ni res, zakaj hujskate ljudstvo proti našemu
Prapor«, Vprašal sem: ali zadnjo številko?	listu in proti našemu kandidatu za peto ku-
Zdelo se mi je namreč, da v zadnji številki	rijo, o katerem je sam g. Kopač rekel na
ni bilo nič takega. Rekel mi je, da se stvar	včerajšnjem shodu, da nima proti n j e-
-vleče že dolgo.	in u niti toliko, kolikor je črnega
Konstatiram torej: če bi bilo g. Kri-	za nohtom?!
Kristanovi poslušalci — nekateri vsaj
I jim citirali iz današnjega »Piccola« neki pogovor » Piccolovega« poročevalca z ravnateljem nadzorstva južne železnice. Le nekaj besed iz tega pogovora bi zadostovalo!... A mi izjavljamo opetovano, tla smatramo sedaj, ko so slovenski delavci nastopili osodepolno pot, slogo za neobhodno potrebno — ter molčimo in želimo delavcem najlepših uspehov. Ali smo imeli prav J Nedavno temu
stanu res kaj na tem, da se tudi »Edinost« objektivno bavi z vprašanjem, bi mi bil vsaj v kratkih potezah povedal glavne zahteve delavcev, ali mi d al n a razpolago dotične številke »Rdečega p ra p o r j a «.
Sklepati moram torej, da je g. Kristan J„ « . . , , • .	i „ i	.	,	. ,
'	J' . , .	sefu južne zeleznice ter položil g. Mahor-	Ha emliemo narodnost v zakup le za
»ploh želel, da ostane straj k njegova	-
»d o m ena« v vsakem o z i r u.
Istodobno izjavljam, da je popolnoma izmišljena govorica, ki se širi po mestu, da
— niso posebno »kunštni«. To se je videlo	sino j,isali) da nima »Rdeči prapor« nič dru-
iz »mejklicev«, ki so jih »izpuščali« včeraj	ye^a skupnega s slovenstvom, nego okolnost,
med govorom gg. Kristana, Kopača in nem-	je slučajno pisan v slovenščini. Tej naši
ško-Češkega agenta nepoznanega imena. Ko	trditvi je imel g. Kristan mnogo oporekati
je n. pr. g. Kristan pripovedoval sceno pri	ter se je z lastno mu besnostjo zaganjal v nas,
čiču v usta besede: Ali podpišete, da pri-	svoje politične somišljenike. Danes pa čitamo
dete v ponedeljek delat? — zaorilo je po	v	p,. presse« v poročilu o volilnem gi-
dvorani : Ne pridemo! Poslušalci torej go- ^anju „a Primorskem sledečo opazko: »so-
.	vornika niti razumeli niso. To se je pokazalo	cj;ainj demokrati kandidirajo Etbina K r i-
so me včeraj s shoda pri »Leon d oro« po-	„ f,- ■ i i- • iki: v -i	, , i - •	, -
. 1 , , . , ,	večkrat, /ivio-khci so ITiIi časih jako slabo s t a „ a urednika slovanski pisanega stranki-
stavili 11:1 cesto. Res ie le, da so mi delavci	t- • ±. , • • i _
........ . . ,.	na mestn L)a.s, g Kristan zatrjuje, da so	n gasila«. — Torej ? V
bolj ploskali in pritrjevali, nego veščima go-	• • i* i- i •
vornikoma gs. Kristin iu Kopaču ter jo	" i ,,, r I	*** KriSt"" °	SV°"
le neki fi„o oblečeni gospodič , generalštaba	"T . '' 2 yir Z"	^ ^ kurijo ! Na vo-
, •	vendar dvomiti o resničnosti teh zatrjevanj	... shod« nredvčerai ie tr Kristan eksa-
povzdigoval svoj ponižni glasek »dol žni m <	, 7 - t - • , •	lllnem suo<ih preu\ceraj je g. ivrisun
in »ven /niim«'	t6r Se b°J,m°' tla JG V Kr,stanovl armadl se miniral delavce: Ali hočete voliti Hortisa ?
F i / . ' , . . . .	l»'ecej ra1"^1 analfabetov. »Edinosti« se torej	_ , _ A|. , . demokrata? - Ne.
Jfakt e pa, da sem ostal na shodu do	. , 1 •• ^ r. „„„u«. L-; \,„
, v, , - - . .	ne trel>a lmtt toliko zgube, ki jo bo imela	.. . .. euetra Rvbara 9 — Le sem-
zaključka ter da ie tisti nemško irovoreč	, • . • 1— * • • ■ 1 1 1	— nočete enega uaia •
fi\ i - * - J - . . b	P«slej, ker je g. Kristan včeraj izdal parolo,	, a j , hleven ,uec _
Ceh, ki je prej v svojem 1 argon u kar metal	1 . t • • r r t? j-„ u	' ^ J*- "n"1-'1 l
, ,• u • ■ , xV u 7 . ,,	da bodo njegovi ljudje »Edinost« bojkoti-	i3!bajlljo5 od znane Kristanove »klake«. Zakaj
okoli sebe z izrazi »schuftige Hunde«, izdal 1- » 1 1- 1: ____„: • 1 •	"""J^J"1'
, ■ f 1 1 .	ral) Ako tl budje ne umejo iiili njega, ki	sj Kristan svo jo armado take stvari ?
opetovano izjavo, da je s temi besedami mi-	,.1 , 111 • » 1:.	j >
, j ; ..... ...	zna tako lepo deklamirati ter spremlja svoje	CdKovor je jasen. Camber se<li — Učekar
sld le one agente, k. jih je baje »Edinost.	begede g ^ značilllimi gestami, kako bi pa	g J J
poslala med delavce, da napravijo razdor ter r , , , w	tlirj; ^ ^ "e n,w
u meh mrtvo besedo v	»Edinosti«, tudi ce bi , etlonf!inno iy;.1Vo
upropasti o stavkarje. Ker na takih agentov ,	spontanno izja\o,
B slučajno znali citati..	. „ i-i-.^,: n0u0„,.
ni na svetu, ni torej žalil nikogar. J	Kandidirat, nekega elegai
rej zam niicog Trst, 20. oktobra	,
Franjo K 1 e m e n č i č.
pa ne diši niti Kristanu. Kristan bi rad izda hočejo delavci ntnega gigrla, roje-
Kako zna s. Kristan Karati ! Na	glumaca in dolgoletnega izurjenega go-
včerajšnjem shodu pri »Leon d'oro« je vzel vorn'kat misijonarja slobodne ljubezni na V tretjič izjavljamo danes: ako bi bilo g. Kristan v roke »Edinost« od prošlega Kranjskem in Štajerskem in kandidata za gospodu Kristanu res le za stvar, za z bolj- dne ter čital notico o štrajku in jo interpre- ; Peto ku,ij° na Goriškem in v Istri. Ime mu šanje bednega stanja železničarjev, ako ne bi tiral — po svoje! Nastopil je z namenom, Je Kristan! Sapienti sat.
bil imel nobenih postranskih namenov, in da udriha po slovenskih narodnjakih, kateri	»Aranti« — glasilo slovenskih sooi-
ako bi resno mislil se svojimi rekriminaci- so v njegovih očeh le šovinisti, ki nimajo jalnih demokratov! Dosedaj so naši soci-jami, da »se »Edinost« ni zavzela za de- srca za delavce, ki padajo slovenskim stav- jalni demokrati vedno zatrjevali, da nimajo lavce«, bi bil gledal, da nas informira o karjem na vrat, ki hočejo loviti kaline za nič opraviti z »Avantijem«. G. Kristan sam zahtevah delavcev ! Prišel bi bil v naše ured- prihodnje volitve itd. Namignil je celo, da se je na znanem shodu pri sv. Jakobu pri-ništvo, ali bi bil pisal nekako tako-le : »Po- so se morda naši voditelji dali podkupiti od duševal, da nima nič skupnega s Camberjem rabimo na politiške diference, ki nas ločijo; Židov pri južni železnici, trobil je v svet že i» njegovim listom. No, včeraj je gospod tu gre za nase bedne delavce in nas vseh je na drngem mestu ovrženo laž, da sta bila Kopač na shodu pri »Leon d' oro« dejal dolžnost, da se skupno potegnemo zanje !« naša voditelja gg. dr. Gregorin iu dr. Rvba'r blizu tako-le: »Pri nas v Avstriji se ne sme In če se gospod Kristan ni hotel toliko — na južnem kolodvoru posvetovat se s šefom pisati In govoriti resnico. Pisali smo o po-ponižati, da bi sam stopil z nami v dotiko, ,»ostaje, kako bi se dalo razbiti štrajk itd. licijski in vojaški oblasti, (ki je posodila tubi bil lahko poslal tudi najzadnjega težaka, j ter je »dokazale, da je omenjena notica v ji™ delavcem postelje) in naš list so zaple-katerega bi bili mi — to naj nam veruje ! »Edinosti« polna sovraštvo do slovenskih "ili*- In veste, kateri list je bil zaplenjen ? — vsprejeli istotako uljudno in ga poslušali delavcev. Kako je to »dokazal«, to koj tukaj pozorno, kakor bi vsj»rejeli in poslušali g. malce opišem. Vsa tista mesta iz notice, ki
Kristana ter mu — ustregli!! Ali vse po-1 govore za delavce, n. pr. besede o suba kor- ' sicer odstavek iz članka o štrajku, stopanje njegovo je bilo proračunjeno v to, dantih, »katerim si- je dosedaj godilo zelo	»Osrečeralea« delavcev pobožna želja.
» Avanti« ! !
»Avanti« je bil včeraj res zaplenjen! In
da štrajkovci niso prišli z nami v dotiko.	slabo«, je izpustil! »Edinost« je pisala.
Prosimo, hočete-li boljo ilustracijo Kristano-	da so imeli delavci pr\e kategorije tantijem
vega postopanja, nego jo imate v izjavi go-	do T2 st. — g. Kristan je rekel to besedo
s poda Klemenčiča, pri občen i v tem listu na	tako nerazločno, da so nekateri razumeli po drugem mestu ?! Torej niti na izrecno pro-
šnjo ni hotel dati našemu souredniku nobenih informacij ! In potem ima še tako drzno čelo, da rekriminira proti našemu listu in seda na sodni stol. . . iu nas dolži. da smo sovražniki delavcev ! Kako absurdno! Mi
72 st. — kar je seveda velik razloček. Rekel je, da se »Edinost« zadovoljuje s tem, če se c.aje delavcem po 8 gld. tantijem na mesec ter da jej je prav, da morajo delavci delati tudi ob nedeljah. Kje je to pisala »Edinost«? — Tako počenjanje se imenuje
sovražniki delavcev, mi, katerim so glavna zavijanje — laž, ki je nevredna slovenskega
■opora — delavci!! Seveda po katekizmu Kristanovem ti delavci niso »delavci«, zanj
književnika, ki hoče biti zastopnik naroda v dunajskem parlamentu ! Žalostno zares !
20-letni Maks Volčanek, katerega je južna železnica o priliki štrajka poklicala na tlelo, je imel nesrečo, da si je o odpiranju nekega vagona nevarno ranil roko. Nesrečneža so morali spraviti v bolnišnico. — Vicešef tukajšnjih »slovenskih« socijalnih demokratov, g. Kopač, je na shodu včeraj predpoludne v gostilni »Al leon d'oro«, ko je našteval, kako se godi pomožnim delaveem, ki jih je • južna železnica poklicala semkaj, kako daj so nerodni in kako da zapuščajo zopet delo, \ naštel tudi ta slučaj. Rekel je, da si je eden že razmesaril roko ter je dostavil pobožno
željo: Škoda, da si niso buč razbili še ti drugi!
Konstatiramo, da ubogi Maks V. niti vedel ni, da ga kličejo v Trst, da pomaga »streti«, štrajk, ali kakor bi Kristan ali Kopač rekla lepo slovenski — za »štrajkbre-harja«. — Toliko bolj se moramo čuditi tako pobožnim željam osrečevalcev slovenskega delavstva!
Informacija o vzrokih štrajka iz delavskih krogov. Danes, o zaključenju lista, je prišel v naše uredništvo star železniški delavec, k; nam je iz svoje volje priznal, da seje »Edinost« vedno potegovala ! za koristi delavstva ter nas naprosil, naj objavimo naslednje podatke o zaslužku delavcev :
Stalni delavci (I. kategorije) so zasluzevali po 20.2t» gld. vsakih 1 T> dni ; a v tem slučaju — otroci niso nikdar videli svojega očeta. Odhajal in prihajal je j>o noči.
Delavci II. kategorije so zaslužili |>o gld. 12 ne. na mesec, ako ni bilo v mesecu pet nedelj, sicer pa le 32 gl. 84 nč.
Glede subakordantov nam je javil sledeče: Ni res, kakor piše »Piccolo«, da bi zaslužili po 1 gl. ;">0 11 vč. na dan. Tri mesece mož ni videl nikdar goldinarja. 2—3 gld. se je zaslužilo le po enkrat na mesec, a takrat je bil delavec tako zmučen zvečer, da se ni mogel sam sleči. Sest. mož je zaslužilo skupaj 58 nvč. na dan ! To je grozno!
Kristan na delu. Iz vrst štrajkujočih delavcev se nam poroča, da jih Kristan poživlja, na — agitacijo po okolici. G. Kristan hoče torej svojo agitacijo proti narodni stranki raztegniti tudi na deželo. Čujemo celo, da nameruje že jutri prirediti shoda na Općina h iu na Prošeku. Pozor rodoljubi!
Dr. Rybaf in dr. Gregorin podkupljena od Židov ! Zastonj bi bilo več tajiti, kajti dokazano je dosedaj, da sta bila na peronu južne železnice in sicer minoli torek zjutraj in zvečer, ko sta odhajala v Sežano na razprave, oziroma po povratku iz Sežane, kakor to delata vsaki torek ze leta sem. odkar sta nastanjena v Trstu !
Quod erat demonstrandum ! G. Kristan pa bi vskliknil: Hudiča, sedaj vendar ne bosta tajila več!
Razprava proti Cainberjn se bo vršila — kakor čujemo — dne 2,r>. t. m. Tožen je po § 98 b kaz. zak. (javno nasilstvo potoni izsiljevanja.) Predsedoval bo svetnik Petronio.
Kdo je potreben i Prejeli smo in objavljamo: Pod tein naslovom * Kdo je potreben?« je bila minoli četrtek v »Edinosti« notica, ki ne odgovarja popolnoma resnici. Res je sicer, da je tiisti nekdo rekel, da na shod naj gre tisti, ki je potreben pouka, to pa ni res, da je dotični k nagovarjal našo mladino, tla naj ne gre na shod v Barkovlje, marveč jih je nagovarjal, naj gredo, da dol>c tam potrebnega pouka o naših razmerah i 11 se navdušijo zlasti za bodoče volitve, ko bomo morali biti agitatorji, kar nas je zavednih Slovencev, če hočemo doseči kaj vspeha !
Tisti »nekdo« je vsikdar vršil svojo narodno dolžnost in jo hoče tudi nadalje. Na shod minole nedelje pa ni Šel, ker je imel zadržke. Toliko v pojasnilo.
* N e k d o.
Dražbe premičnin. V poned., dne 21. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Largo Pescheria (krema), koliba; Sv. Marija Magd. Zgor. 8(5, konji ; ulica Scuole nuove 3, hišna oprava: ulica Boschetto .H4, hišna oprava: ulica Ggega 2, likeri ; Zagata Gusion 8, hišna oprava, perilo in dragocenosti; na trgu delle Lega 10 i u ulica Maiolica 3. nove mobi lije.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 13.9, «»1» 2. uri popoludn.-18.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 758.7 — Danes plima ob 7.30 predp. in ob »».08 predp.; oseka ob 1.23 predpoludne in ob 2.00 popoln d ne.
Pozor rodoljubi in rodoljuhke! .Jutri ob 4. uri popoludne priredi ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v dvorani g. Prašeljna v Rocolu (poleg vojašnice) vesel ico v korist m vzdrževanje prepotrebuetja otroškega vrtca, ki se je nedavno po neštetih ovirah- in neprilikah, odprl istotam. Vidimo torej, da je svrha veselice veleplemeuita in rodoljubna in zato pridi vsaki rodoljub in vsaka rodoljubka na to veselieo, na kateri bo- izvrstno poskrbljeno tudi za _ želodec.
Streglo se bo po domače z izvrstnim novim teranom in svežimi klobasami. Nasproti otroškemu vrtcu — kjer se bo vršila veselica — Oo odprta tudi osmica našego rojaka in somišljenika Štefana Vovka. Ravnajmo se po geslu: »Svoji k svojim!« Vstop na veselico «tane 25 nove., sedeži lu nvč. Na svidenje torej jutri v Rocolu !
»Zveza tržaške slovenske mladine« bo imela, kakor že večkrat objavljeno, vsako nedeljo in praznik svoje plesne vaje v veliki in elegantni dvorani v ulici Rossetti št. 4 (pritličje), pod vodstvom gosp. plesovodje g. Uraeka, in sicer prvo vajo od 4. ure pop. do 71/* ure zvečer in drugo od 8. ure do 11. ure. Vstopnina na prvo vajo je 25 nč., na drugo 30 nč. Gospico ne plačajo.
Ker ima društvo inn.»go in velikih stroškov, se nadeja od strani naših mladeničev in gospic obilega obiska.
Posebne plesne vaje za začetnike (gospode in gospodične) pričnejo v torek dne 23. t. m. v prostorih »T rž. pod p. in bral. društva«, ulica Stadion št. 19 in bodo vsaki torek, četrtek iu soboto od 7. in pol do 9. ure zvečer. Podučevali se bodo vsi navadni, med temi tudi za nas novi plesi: Dancing, •Season, Boheinicnne, Universelle in NVashing-ton ter sestavljeni plesi: četvorka »Lanciera« beseda, kolo, Slovan in nova četvorka »No-blesse.«
Telovadno društvo »Tržaški Sokol»
ima vsako nedeljo in vsak praznik v društveni telovadnici plesne vaje od 5. do 9. ure zvečer. Krasni spol je seveda vstopnine prost, dočim doprinašajo gospodje malo takso od 25 novč. Kogar zebe — in to bo sedaj več ali manj vsak dan na dnevnem redu — ima najlepšo priliko, da si stopli mrzle ude. Stare simpatije, katere uživa <Tržaški Sokol« v našem občinstvu, so nam porok, da pohiti slavno-isto mnogobrojno prebit par prijetnih uric v društveno telovadnico (ulica Coroneo štev. 15.)
Dogodki pri sv. Jakobu povodom procesije sv. Res njega Telesa pred sodiščem. Včeraj predpoludne se je torej vršila razprava radi znanih dogodkov pri svetem Jakobu.
" Obtožence in čine, katerih so obtoženi, smo že označili v tem listu. Zato lahko kar prehajamo k včerajšnji razpravi.
Po prečitauju obtožnice so bili zaslišan i obtoženci.
Mikčič priznava, da je žvižgal, ali ne proti procesiji, ki se je bila že oddaljila, temveč zato, da bi poklical prijatelja Matijo. Pravi še, da se sploh ne bavi s politiko.
Ivanka Bezek odločno zauikuje, tla bi !bila vpila: «fora Italiani!», kričala je le : «živio Slovenci!*, eživio slovenski Bog!» Na -vprašanje g. svet. MoschČ-ta, kak<5 more govoriti o slov. Bogu, saj Bog da nima narodnosti, je odgovorila Bezek: «Ako je Bog A' nebesih, je pravičen in enak proti vsem narodnostim : nam pa so zabranili v procesijo •s slov. zastavo !»
Dr. Rvbar opaža, da se mu zdi vprašanje jako neumestno, ako se pa to prašanje zapiše, kakor je zahteval predsednik, da želi on, naj se odgovor tudi zapiše.
Drožina trdi, da jc redarja Pinko le prosil, naj izpusti Ivanko Bezek, sile ni rabil.
Miller pravi, da je mogoče, da se je slučajno dotaknil redarja Pinko, ko ga je množica rinila naprej, navlašš tega ni storil. Ko ga je red. Škrlavaj aretiral, šel je mirno ž njim.
Hlača : Hotel sem iti prosit redarja, naj izpuste Družino. Na to me je redar aretiral. Vsled tega se je tako.vstrašil, da je izgubil zavest, da torej ne zna, kaj se je potem zgodilo. Ima namreč bolezen, ki si jo je nakopal na morju vsled velikega prestanega -strahu.
Seražin pravi, da ni hujskal, ravno nasprotno, on je miril ljudi, v kar ga je celd polic, komisar naprosil. Inkriminiranih laških besed ni mogel izustiti, ker laški sploh ne zna.
Priča Jež, polic, nadzornik potrjuje, da je Bezek vpila «fora: taliani» ; za to jo je dal aretirati.
Priča Pinko, redar je tisti, ki je Bez-kovko aretiral. Pravi, da je pristopil Drožina, da mu je iztrgal Bezkovko iz rok in ga s pestjo sunil v prsa, tako, da se mu je vrvica za piščalko skoraj odtrgala. Izpustil je Bezkovko, Drožino pa je aretiral. Ko ga je odpeljal, bil je obkoljen od ljudi in čutil, da ga je nekdo zagrabil za ramo.
Priča redar Škerlavaj je slišal Hlačo, da je vpil, ko so redarji .aretirali Družino :
»Pomagajte bratje, da rešimo našega brata !» Ko je priča aretiral Hlačo, da je ta rekel: «Jaz z vami ne grem». Hlača je tudi udaril pričo in to, ko so že bili na policiji znjim, ter je Hlača izbil Skerlavaju kapo in ga brcn'1 v sabljo. Ko je bil obtoženec že skoro na redarstvu, je rekel : «Pomagajte bratje, ker ne morem več». Priča pravi, na vprašanje, stavljeno po predsedniku, da, ko je Hlača to rekel, ni bilo ljudi blizo, ki bi bili slišali vzklik. Skerlavaj ni videl nobene ženske, ko je priskočil na pomoč redarju Pinki, kateri je bil med množico. Isti trdi, da je \idel Millerja, ko je držal roko na redarju Pinka.
Miller odgovarja na vprašanje, stavljeno uiu po predsedniku, ima-li kaj pripomniti na pričevanje Skerlavaja, da ni res, da je imel roko na redarju, ker da je bil, ko so ga aretirali, gotovo štiri korake preč od redarja Pivke.
Hlača ne zna, kaj je rekel na policiji, ker je bil v nezavesti.
Priča redar Bizjak je pomagal na aretiranju Hlače ter je videl poslednjega, ko se je vrgel na tla in mu je Hlača tudi odtrgal gumbe pri jopiču. Tudi ta priča je slišal Hlačo, ko je kričal (prvi je rekel, da je govoril) : « Pomagajte bratje !»
Prva priča je rekel, da je. Hlača rekel «Pomagajte!», ko je že bil blizo redarstve-nega urada in da ni bilo v bližini ljudi, druga priča pa pravi, da je Hlača kričal precej pri 'vratih, kjer ga je ljudstvo lahko slišalo. Priča se ne ume v boleznih (naravno !), vendar izjavija na zadnje, da Hlača ni bil bolan na epilepsiji (božjasti).
Priča Vaselli, duh. pomočnik pri sv. Jakobu, pravi med raznimi malenkostmi, da je maja meseca govoril z Luko Seražinom, ne spominja se pa, mu je-li Seražin rekel besede: «Sedaj bi se moralo zapreti cerkev in zažgati vse Lahe!» Misli, da mu je rekel nekaj slič-nega! Na vsaki način pa ni imelo to nič opraviti s zastavo, temveč je hotel Seražin s tem le izražati nevoljo radi nerednosti, ki se o majnicah v resnici dogajajo v cerkvi. Ko je predsednik predočil priči, da je pred preiskovalnim sodnikom izjavil kategorično, da je slišal inkriminirane besede, je rekel priča, da, ako je v zapisniku tako, da bo torej — tako prav !
Klasična je izjava g. Vasellija, ko pravi, da je na dan sv. Rešnjega Telesa slišal, ko je ljudstvo upilo: «Hočemo ven našo zastavo* in pa: «Brutto porco di un šciavo»!!! Potrjuje, da se je to zadnje uprlo v lašketn jeziku ! Kaj pravi k temu g. nadzornik Jež, ki je rekel, da je bilo mnogo Lahov pripravljenih na reakcijo ?!
Gospod Vaselli je izjavil, da zna slo-! venski in je na zahtevo izgovoril par besed.
Kumin Henrik, detektiv, je bil poslan nekoliko dni pred sv. Telesom, da v družbi z detektivom Debiasijem pazi na gibanje sv. Jakobskih Slovencev.
Par dni pred procesijo je šel Seražin v v cerkev, kjer je rekel nekemu cerkovniku : »Nočete razobesiti naše zastave!« ter je šel po železa za pritrjenje zastave in je je sam pribil tam, kjer je imela stati.
Končavši to delo, je šel v zakristijo, kjer je zahteval zastavo. Odgovorilo se mu je, da zastave ne vdobi iu ga je ob tej priliki opozoril priča Kumin, naj ne zahteva zastave, ker da jo ne more vdobiti zaradi protivno glasečega se odloka oblastev. Seražin tla je izjavil, da omenjeni dekreti ne veljajo zanj in da zastava mora priti ven.
(Zvršetek pride.)
Ciuha ter je občinski svet odobril načrt za električne vozove, ki bodo imeli 16 sedežev in 15 stojišč. Dalje se je zahtevalo, da naj bodo vozovi lično izdelani ter se ima firma Siemens & Halske dogovoriti z magistratom glede barve. Iz ozirov na javno varnost hočejo napraviti na vozeh lovilne mreže. Odobrili so potem tudi načrt o akumulatorski bateriji, niso pa odobrili načrta za podkrep-Ijenje šentpeterskega mosta. Ta most (lesen) je preslab in ne more nositi železnice; ako bi se podkrepil, bi bilo stare dele vedno popravljati. Vsled tega so sklenili naročiti firmi, da za električno železnico sezida nov most in naj čim preje predloži dotične načrte.
*	Vjeta u begi a prisiljene a. Prisiljenca iz ljubljanske prisilne delavnice: Benedikt in Ferd. Bauer, ki sta dne 10. c. m. pobegla, je celovška policija istotam zasačila ter ju odposlala nazaj v Ljubljano.
*	Profesor Zupančič ponesre-l	----
čil. Predvčeraj popoludne se je profesor | Povodom britke izgube našega nepo-Vilibald Zupančič iz Ljubljane s svojim si- j štabnega, iskreno ljubljenega sina, oziroma nom sprehajal na cesti pod Rožnikom. Ne- brata, gospoda
Boštjana pečka,
Zaplenili so. mnogo, listin. Nikjer ni bilo najmanjšega odpora. Angleška in nemška kolona sta stali dne 16'. t. m- v Patso.i-u, 20 milj od Paotingfua.
TIENTSIN 19. (K. B.) »Reuter« javlja : Nemških vojakov je mnogo bolnih : umira jih 2—3 na dan. Zlasti so bolni na črevih. Došli so japonski ženijsUi častniki, da trasi-rajo ceste novih koncesij. — Iz Pekinga javljajo, da je Li-Hung (\mg v torek predlagal amerikanskemu poslaniku, naj pri p« »m ore v to, da Tsnngli-Yamen zopet začne poslovati ter da se !m> nemire smatralo samo stvar bokser-jev. Li-Hung-Cang je nadalje predlagal, naj 15.000 cesarsko kitajskih čet skupaj s tujimi četami izpostavijo mir.
ZAHVALA
nadoma sta pridrvila šetalcema nasproti dva splašena v prazen voz na lestvice vprežena konja ter se obrnila naravnost proti njima, da-si sta se umaknila na travnik. Sin se je še pravočasno izognil, a profesorja sta konja podrla ter drla z vozom črezenj. Profesor Zupančič ima zlomljeni dve rebri. Na vozil i ni bilo voznika.
* Otroka p u s t i 1 a je predsinočnjim
linančneura praktikanta v Trstu,
izrekamo tem potom čast ti duhovščini, vsem prijateljem in znancem za spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku svojo srčno za-hvalo.Zlasti se pa iskreno zahvaljujemo vele-blagorodnemu g. baronu Olivir dr. Koberju za njega izvanredno naklonjenost in prijaznost,
neka ženska Mariji Bubnarjevi na Poljanskem nadalje gg. uradnikom c. kr. glavnega ca-nasipu v Ljubljani. Prosila jo je, naj otroka | vinskega urada ter vsem darovalcem krasnih malo drži, da se takoj vrne, a vrnila se ni vencev.
več. Otrok ima 3 do 4 mesece. Policija za- j slednje mater otrokovo.
* Osmi internacijonalni kongres proti alkoholizmu se bo vršil o ( veliki noči prihodnjega leta. Prvič bo na tem . kongresu, katerega se udeležč učenjaki vsega sveta, politiki, socijologi, nacijonalni ekonomi ter sploh človekoljubi — oficijelno zastopana tudi Kranjska, kjer narod grozno trpi vsled silno razširjenega in ukoreninjenega žganje-pitja. Prihodnje dni se sestavi poseben od- (
bor, ki ima na kongresu zastopati Kranjsko, i
-
I
Razne vesti.
Zasmehovanje. Pišejo nam: V raznih listih smo čitali, koliko da tehtajo Evropejski ; vladarji. Mi radi verjamemo, da je n. pr. angležka kraljica shujšala za 7 klg., kakor tudi, da tehta najmlajši kralj, ki je Alfonz XIII., le 42 klg., ali da bi tehtal car Nikolaj le 55 klg., je nesramna laž klevetnikov slovanstva !
Mi poznamo cara osebno i a vemo, da je mož, ki ni iz slame, kakor bi si ga moral predstavljati, kdor čita gornje statistike!
GO.OOO kron znaša glavni dobitek invalidne loterije, kateri se izplača z 20°/o 0<'" bitkom v gotovini. — Opozarjamo naše cenjene čitatelje, da bo srečkanje dne 10.
novembra 1900.
DRAGA, dne Hi. oktobra 1900.
Globoko žalujoči ostali.
kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih. učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Preudinijcvi lekarni v Trstu iu v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Škatljica stane 6 O stotink.
Vesti iz ostale Primorske.
X P ulj a je — po računih tamošnjega statističnega urada — 23.999 prebivalcev : 2374 Nemcev, 19.288 Italijanov, 1425 Hrvatov in 912 Slovencev. Kdor pozna Pulj in njega prebivalstvo, ta opazi takoj, da je ta popis moral sestaviti Italijan, ki je kar čez noč delal Italijane iz — Hrvatov in Slovencev.
Vesti iz Kranjske.
* Električna železnica v L j ubijani. V zadnji seji obč. sveta ljubljanskega je obč. svetnik Senekovič poročal o proračuuu za napravo transformatorja in akumulatorske baterije za električno železnico. Proračun izkazuje potrebščino 36.611 K 88 st. Občinski svet je odobril proračun in naknadno tudi mag'stratovo naročilo, za izvršenje tega dela. O podrobnejših načrtih za električno železnico je poročal mestni inžener
Brzojavna poročila.
Odlikovanje.
DUNAJ 20. (K. K.) »Wieoer Zeitung« objavlja : Cesar je podelil okrajnemu glavarju v Pulj u Rossetti pl. Seander naslov in značaj namestništvenega svčtnika ne da bi mu bilo plačati pristojbino.
In avgn racija.
DUNAJ 20. {K. B.) Danes se je izvršila svečana inavguracija rektorja tehnike dra. Alle-a.
Pl. David pri sultanu. CARIGRAD 20. (K. B.) Sultan je po včerajšnjem selamliku vsprejel avstroogerskega poslanika pl. Calice, ki mu je predstavil namestnika dalmatinskega fcm. pl. Davida.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 20. (K. B.) Reuter javlja iz Shanghaia: Kitajski listi poročajo, da je Kangyi mrtev. Tukajšni kitajski uradniki niso dobili potrdila te vesti, katere zastopniki inozemstva ne verjamejo.
LONDON 20. (K. B.) Reuter javlja iz Tientsina z dne 18. t. m. : Ruski poslanik pl. Giers se je včeraj podal v Peking. — Campbell je razorožil Kitajce, vjete v Me-nau-u ter jih izpustil. Prebivalstvo je bilo prisiljeno, da je dajalo na vsem potu četam živil. Na povratku mislijo kolikor mogoče mnogo vasij preiskovati in kaznovati. V Menau-u je prišel predstojnik iS Campbellu ; poslednji je zahteval, da se ga vede v Ya-men. Predstojnik je ves prestrašen pfosil, da Campbell pusti njemu in družini življenje.
Služba vrtnarja
je s 1. janu varjeni leta 1901 v k rajnski ktne-tiški šoli na Grmu pri Novem mestu za zasesti. Letna mezda znaša 840 kron. s prostim stanovanjem, prosto poletno zelenjavo, ter 10°/0 od skupila za odprodane zelenjave in cvetlic sciin-n. Vrtnar mora l»iti popolnoma izurjen v zelftnjadarstu ter cvetličarstva. Biti mora oženjen, to-d a imeti ne sme okrok, kateri bi njegovo soprogo pri sodelovanju na vrtu ter prodaji zelenjave in cvetlic na trgu v Novemestu motili. Prošnje, opn mijene se »pričali popolne zmožnosti, pošljejo naj istinito marljivi ter trezni prositelji do 20. novembra podpisanemu vodstvu.
Vodstvo krajnske kmetijske šole na Grmu pri Movemmestu.
dnč 11. oktobra 1900.
R. Dolenc
Mladenič,
ki je izvršil rfest gimnazijskih razredov, išče službe v kaki pisarni. Ponudbe na upravnistvo »Edinosti«.
Proda se
radi odhoda dobro upeljana prodajal-nica z jestvinami pri sv. Jakobu. Naslov pri upravi »Edinost«.
i
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri certii St. Petra CPiazia Bosario pod miški £010)
priporoča Bvojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe Be izvrše v tistem dnem. Odpošiljate* je poštnine prosta.
Prevzema VBako delo na debelo in droba« ter izvrSuje iste z največjo natanjčnostjo ia točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe »e priporoča
Josip Stantič
fir?lj. Mojster
OOCOOC000000004
One naše gosp. kupce ki pošiljajo po blago z vozom, prosimo
naj opozorijo voznike
<la smo se preselili v	ulico
Commerciale št v. 3	(v bli-
žini dobro poznane k a v a r n e F a b r i s.)
J. PIPAN & C.o
Zaloga kave. riža in olja.
♦ooooooooooooooot
rnt Novoporočenci pozor! :Z Martlll Matf
/% n ^ n "D O V A t ^vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali	••••
__HA I— KI JI	m kT I. I.ll Dtrtlirt tta ia^ilno on)w lilaTin ? r'i 1 i Anini i tsi iiPCH ri ril	» _____________-	J*------ --
Anton Baretto
sodar
TRST — Vicolo cieco št. 4. — TRST
naznanja slavnemu občinstvu, da ima v i
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naroČil v vso to stroko spadajočih del-Anton Breščak, (J ori ca. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.

priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu svojo gostilno
„Allantica lavanda i a-
zalogi staro in novo vinsko posodo od [ više. Izgotovlja vsake vrste' v sodarsko stroko spadajoča
20 litrov posode in dela.
Se priporoča rojakom v smislu gesla : | „Svoji k svojim".
„Viktorija" moderci

Trev.-obrti resistrovana zattroia
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
---
GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiži.
--
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/2°/0, ne da bi se odbijal rentni davek.
1'osojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1^0/^
Uradllje vsaki dan od <J. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
Stanje Hran. vloe leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poitiio-lran. raCmi Str. 837,315.
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. j nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 41/a% vloge na Conto - eorrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za-| meno lastne. Kentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na i 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 1 Dietno j odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0-
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
Uradne ure: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopolnilne.
k
ulica Imliistria štv. 39. pri Sv. Jakobu :
toči izvrstno istrsko in dalmatinsko črno,
vipavsko belo vino ter Koslerjevo pivo.
Izvrstna kuhinja, vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne ulosre se sprejemajo od vsakega. če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4d/0. Kentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na ukujižbo po o1	na menjieo po H 0 0
na zastave po 51 ',°/o.
Uradne ure so : od 9—1*2 dopoludne in od
3—4 popoludue. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od o—1 po-poludne.
za gospe in gospice
po 50. 70 11 v č., 1 S Id., 1*25, 1-30, 150.
I SO, 2-20, 3-—, in 4-20
_ i
Velik izbor
vseli predmetov za pomlad in leto,
volneno blago, perkal za obleke in srajce, cefir in oxford, lavvn-tennis. satineis gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanjc. velik izbor čipek. trakov, zavratnikov. modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, niti in kože, dežnikov.
Velik izbor
perila doliva se v inannfaktiirnej zaloti
JAKOBA KLEMENOA
V TKSTU, - ul. Sv. Antona št. 1. — V TRSTI"
Na zalite vanje odpošljejo se uzorci z dotičnimi cenami pošt. prosto
M. AITE
Trgovina manii'akturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Laz/aro št. S.
C ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odjemalcem. da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za moške in ženske obieke. flanelo. perkal za obleko in bluze v najnovejšem risanju, barvan in bel barhent. piket za perilo, maje od volne iu bombaža, odeje s podvleko ali volne itd. liogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti: bela in barvana zagrinjala na meter ali izgotovljena.
Drobnarije za krojače, kituičarke in Šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo oenostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaira za zastave in narodnih
trakov za dr« štvene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. odjemalcev in si občinstva, beležim se najuljudneje
3/. Aite.
St. 11652
Razpis
službe hišnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani.
Provizorno se oddaje sluzim lnšnega duhovnika v deželni prisilni delalnici v Ljubljani s plačo 1.(500 K poleg prostega stanovanja, kurjave in osvetljave proti obojestranski polnletni odpovedi.
Prositelji za to mesto naj vložt.' svoje prošnje
do 15. novembra 1900.
pri deželnem odboru Kranjskem.
Kazini stanovske sposobnosti je dokazali tudi znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika ter je glede zdravstvenega stanja predložiti zdravniško spričevalo.
Od dežHnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 12. oktobra 1900.
Svojo zahvalo
izrekava prav toplo vsem nam naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah naše testenine zahteva.
Z vsem spoštovanjem
Žnideršič S Valenčič
II. Bistrica v oktobru 1000.
H
Carl Greinitz JKeffen
Na Corsu štev. 33. podružnica Trst. Piazza della Legna 2.
*	Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
H	M? predmetov za stavbarstvo
$$	traverze, zaklepe, železo za kovače in fa^on, stare železnične šine, držaje
H	in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa,
H	vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
X
X
X
x x
peči in štedilna ognjišča
Minjsio, namizno in bišno ojroo, železne meble in prefl ognjem farne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
x x x x x x
X
x
X X X X
x x x
x x x
X X
Vojaških invalidov velika j Zadni' mesec
zlata in srebrna loterija
Glavni dobitek: 6@eOOO KRON
v proto vini z 20 odbitkom.
INVALIDNE SREČKE FO 1 KRONO
PRIPOROČAJO: Josip Bo!affio. Mandl & C.ie. Mercurio Triestino. Ign. Neumann. tfenrik Schieffmann.
>
> >
°0i»tn0 Hranilnični račun 816.004.

Mova InMn tekočina za Konje
8 zlatih. 19 srebrnih kolanj, 30
Rabi se že skoro 40 let v dvornili konjišnb-ah ▼ ▼ečjih vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred c velikimi in po istih, kadar si konj iiotro izpalme, 0 otrpnjenosti kit itd. lata uatoeoplja konje v izredne napore pri dirkati. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima
Fran Ivan 2£wizda,
0. kr. avstr. ogerski. kralj, rumunski in knP?je bolgarski dvorni zalagatelj.
Okrožno lekarnar, Korncuburg pri Dunaju.
KKXXXXKKK*XXXKKKKXKXK*K*KXKKKKXX
V £ LIK O T, A L o <; O
@ raznovrstnega usnja in čevljarskih potrebščin šgj
priporoča slavnemu oheinstvu iu sosebno «rir. čevljarjem
tvrdka ANT.° CARLO CATTAI
TRST - ulica Stadion 2., uhod ulica Torrenle - TRST
(nasproti pivovarne ..Aurora**) Ceiie zmerne in postrežba točna.
Proti malokrvnosti
v--
Zztemato vino
lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Xj. Svetosti papeža,
Ima v sebi 90 krat več železa -ggg
kakor «lrnga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v >el»i, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsied t**i£a največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih.
nervoznih ali vsied bolezni pri oslab lih osebah, kakor tudi -e po»*bn" pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih.
Dobiva se v steklenicah po pol litra.
haloga
olja in kolonijalnima hlavra.
Inlpisani ima čast javiti slavnemu občinstvu, da ima v
ulici Qhcga št. 11. v Jrstu
veliko zalogo od navadnega do najfinejšega olja, kisa. mila. kave. sladkorja, riža itd.
liojrat izb.ir mila za perilo. Prodaja na «lro[tuo iu na debelu ter prevzema poštne pošiljat ve od :"> l<«r. naprej proti povzetju.
Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča mlati i
Alojz Tre visu il..