Poštnina pav šafrana.
109.	¥ Ljubljani, dne 20. septembra 1920.	Letnik II.
Kraljevina Srbov, Hrvatov
deželne vlade za Slovenil g.
Vsebina: Iz „Službenih Kovin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. — Uredba, kako je zemljišča veleposestev dajati v štiriletni zakup. — Uazgdaa ministrstva za trgovino in industrijo, oddelka v Ljubljani, da je „Mariborski cskomptni banki“ dovoljeno zvišati delniško glavnico hi da so sklepi ghde izpremombe njeuiii pravil odobreni. — Kazglasi deželne vlade za Slovenijo : Bazglasi poverjeništva za notranje zadeve o izpremrmbsh v občinskih gerentstvih. Razpis ravnateljske službe na državni trgovski akademiji v Ljubljani. Razpis praktikantske službe pri upraviteljstvn obče javne bolnice v Celin. •— Razglasi raznih drugih uradov in o bi« e te v. — Razne objave.
Iz „Službeno* Ho?is kraljevine Srba, Hrvata ! Slovenaca“.
Številka 197 z dne S. septembra 1920.:
Objava ministrstva za pošto in brzojav, da je v področju poštnobrzojavne direkcije v Ljubljani inž. Ljuboslav Petrovič imenovan za poštno-brzojavnega stavbnega komisarja v 1. stopnji IX. plačilnega razreda.
Številka 198 z dne 9. septembra 1920.:
Proglas ministrstva za verstvo z dne 6. septembra 1920. o ustanovitvi srbske patriarhije na dan zbora srbskih prosvetiteljev 12. septembra 1920. (30. avgusta 1920.) v Sremskih Karlovcih.
Zapisnik o 55. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 16. julija 1919.
Številka 199 z dne 10. septembra 1920.:
Haredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 26. avgusta
1920.,	s katero se dr. Veljko 'Marcatti, tajnik pri generalni direkciji državnega računovodstva, imenuje za inšpektorja z letno plačo 5000 dinar-jev.
številka 200 z dne 12. septembra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 5. avgusta
1920.,	s katero se za šefa delovne borze v Ljubljani v činu tajnika III. razreda imenuje J1 ran Erjavec, upravnik državne posredovalnice za delo v Ljubljani.
Objava generalne direkcije carin, da je na Jesenicah ustanoviti glavna carinarnica II. vrste.
Zapisnik o 56. redni seji začasnega narodnega predstavništva ujedinjene kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 17. julija 1919.
številka 201 z dna 13. septembra 1920.:
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 3. septembra 1920., s katero se v Diisseldorfu otvarja konzulat kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naredba Njegove kraljevske Visokosti prestolonaslednika Aleksandra z dne 5. avgusta
1920.,	a katero se pri ministrstvu za socialno' po-litiko imenuje za inšpektorja I. razreda Anton * ^ inženier v Ljubljani.
Objava generalne direkcije državnega računovodstva, da sta pri finančni prokuraturi v Ljubljani imenovana: za pisarniškega oficiala v X. či-novnem razredu Slavko Kobe, kanclist iste pro-kurature, in za kanclista v XI. cinovnjem razredu Aleksander Kuharič.
Številka 202 z dne 14. septembra 1920.:
Njega Visokost kraljevič namestnik »e je dne
11.	t m. popoldne v povoljnem zdravju vrnil v svojo prestolnico s kratkega potovanja v Pariz.
Na povratku se je Njegova kraljevska Visokost prestolonaslednik potrebni čas pomudil v Zagrebu, da se na licu mesta prepriča o vzrokih kmetiškega gibanja in njegovem poteku.
S kraljevičem namestnikom je prispela tudi ®jegova sestra, Njena kraljevska Visokost kne-gjuja Jelena, s svojima otrokoma, knezom s e v o 1 o d o m in knežno Katarino; nastanila se je v vili na Topčiderskem brdu, ki jo je njen vzvišeni brat pripravil zanjo.
Vse vesti, ki so jih posamezni listi pritvezali na to potovanje, so neosnovane.
Naredile osrednje vlade.
343.
V imenu Njegovega Veličanstva 1Pt Si. J., po milosti božji in narodni volji kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Mi
ÄI «s fee h sv. ** dl e s*, prestolonaslednik
na predlog Našega ministra za agrarno reformo in po zaslišanju Našega ministrskega sveta predpisujemo to-le
Uredbo, kako je zemljišča veleposestev dajati v štiriletni zakup.*
§ i.
Na podstavi §§ 10. in 14. predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme z dne 25. februarja 1919. se pooblašča ministrstvo za agrarno reformo, da dotlej, dokler se definitivno ne izvede razdelitev veleposestev, prevzame v svojo upravo površine zemljišč, označene v § 3. te uredbe, ter jih da začasno za štiri leta od dne 1. oktobra 1920. do dne 30. septembra 1924. v zakup osebam, navedenim v § 9. predhodnih odredb, kmetijskim zadružnim organizacijam ali skupim,m interesentov agrarne reforme.
Ta rok se lahko podaljša, dokler zemljišče po zakoniti poti ne preide v last zakupnikov.
§ 2.
Ta določila se po načelih § 10. predhodnih odredb za pripravo agrarne reforme tičejo veleposestnikov in velezakupnikov, katerih posestvo, oziroma zakup, preseza površino za obdelovanje sposobnega zemljišča, označeno v členu 2. uredbe z dne 21. julija 1919., s katero se je prepovedalo odevajati in obremenjati zemljišča veleposestev.
Namen temu dajanju v štiriletni zakup je ta, da se do končne ureditve agrarne reforme ustalijo posestne razmere veleposestnikov in siromašnih poljedelcev kot začasnih zakupnikov in da se tako enim in drugim da možnost za racionalno delo.
Za podstavo, kako je dajati zemljo v zakup, naj služi potrebnost poljedelcev v državi in obenem njih sposobnost za umno obdelovanje zemlje. S tem se ustvarja prilika, da se presodi ekonomska in osebna sposobnost posameznikov za poljedelstvo, kar bo služilo za merilo pri razdelitvi zemlje ob končni izvedbi agrarne reforme.
§ 2.
V zakup se dajo po § 1. te uredbe zemljišča, ki so vpisana v katastralnih posestnih listih na ime veleposestnikov ter so sedaj njive, travniki in pašniki, ako jih agrarni organi, navedeni v členu
S.	te uredbe, s svojim sklepom ločijo od dotičnega veleposestva in izreko, da so razpoložna za namene agrarne reforme. Glede državnih imovin se po-stopa po „Pravilniku, kako je postopati pri delitvi državnih imovin v namene agrarne refoirme“.
* Razglašena v „Službenih Novinah kraljevine
Srba, Hrvata i Slovenaca“ št. 204, 'izdanih dne 16. septembra 1920.
§ 4.
Veleposestniku se pušča v proste ukoriščanje maksimum posestva, določen v § 2. te uredbe. Veleposestniku gre pravica, da sam izbere polovico površine maksimuma, ki se mu pušča v prosto ukoriščanje; pri odločanju o drugi polovici pa je treba vpoštevati arondacijo kmetiškega okoliša, razdaljo zakupniških stanovanj in arondacijo preostalega posestva. S površino njiv se mora v okviru maksimuma pustiti veleposestniku nujno potrebna površina travnikov.
V maksimum posestva se morajo všteti njive, travniki, sadovnjaki, vinogradi in! vrtovi in ono za obdelovanje sposobno zemljišče, ki ga je veleposestnik odsvojil izza dne 25. februarja 1919. Veleposestniku se puščajo mimo tega: dvorišče, cvetični vrt in manjši kompleksi gozdov, potrebni za kurjavo in stavbe, toda v okviru maksimuma po § 2. te uredbe.
Veleposestniku se sme pustiti površina, Id preseza navedeni maksimum, in sicer na podstavi obrazložene strokovne izjave ekonomskega strokovnjaka, ako je ta površina neizogibno potrebna za vzdržavanje agrarne in mlekarske industrije, za vzdržavanje pepinierskih zrejevališč živine in za vzdržavanje kobilamic, za gojišče semenja, za pridelovanje konoplje, riža, sladkorne pese in. drugega industrijskega rastlinja.
Pri poljsko-gospodarstvenih žganjamičah V| preobljndenih krajinah, kjer zelo nedostaja zemlje, se mora veleposestnika za že ustanovljeno žganjarnico pustiti samo toliko zemljišča, kolikor ga je neizogibno treba, da more ta žganj amica poslovati kot obrtna žganjarnica.
Ako veleposestvo ne preseza maksimuma za več nego 10 %, se sme veleposestniku tudi to pustiti v prosto ukoriščanje. Istotako se smejo veleposestniku, toda ob državnem nadzorstvu, pustiti na gospodarsko razpolaganje one površine, ki merijo čez maksimum ter presezajo sedanjo potrebščino interesentov dotične krajine, v kolikor se te površine istočasno ne bi uporabljale za kolonizacijo ali se ne bi oddale v zakup kmetijsko-za-družnim Organizacijam.
Ako bi se kmetijsko-zadružnim organizacijam oddal v zakup zaokroženi kompleks zemlje obenem z zgradbami, morajo ob svojih stroških vzdržavati zgradbe, jih za popolno vrednost zavarovati in plačevati zavarovalnino.
Določila za veleposestnika veljajo analogno za velezaknpnika.
§ 5.
Pri razdeljevanju zemlje med siromašne poljedelce je treba postopati po teh načelih:
a)	Zemlja veleposestva se mora predstveno dajati v zakup poljedelcem najbližjih okoliških vasi; izmed drugih vasi se smejo vpoštevati samo one, ki niso od veleposestva tako daleč, da ne bi bilo mogoče zaradi oddaljenosti racionalno obdelovati zemlje, in samo, če potem, ko je zadoščeno potrebam najbližjih vasi, še preostaja zemlje za razdelitev.
b)	Zemlja se mora oddajati po redu, ustanov^ Ijenem v členu 9. predhodnih odredb, onim poljedelskim ’ rodbinam, ki sploh nimajo zemlje ali imajo za obdelovanje sposobne zemlje manj nego deset katastralnih oralov. Nobena rodbina ne sme dobiti več nego ono površino, s katero bi imela z lastno zemljo vred nad deseti katastralnih cialov za obdelovanje sposobne zemlje, razen če ima rodbina več nego deset članov, ki žive v skupnem go-
spödarstvu; a tudi, če je teimi tako, rodbina ne sme dobiti več nego toliko, da skupna površina — z njeno lastno zemljo vred — znaša po en kata-stralni oral za vsakega elana. Prednost gre rodbinam z večjim številom odraslih, moških članov.
c)	Kjer ni mogoče z zemljo zadostiti potrebam poljedelcev v' celoti po načelih točk a) in b), se vpoštevajo v prvi vrsti siromašni poljedelci iz naj-bližje okolice, pričenši z naj siromašnoj šim. Tedaj je uporabiti isti način razdelitve pod a) in b), toda tako, da odpade na vsakega rodbinskega člania raz-merno manjša površL'.
c) Pašniki se morajo oddajati v celoti poljedelcem okoliških vasi.
>d) Zemljo smejo dobiti samo one rodbine, katerih glavarji so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov "in Slovencev ter stalno bivajo v okolišu, prizadetih občin.
§ 6.
Dobrovoljcem se mora oddajati zemlja po predpisih uredbe o dobrovoljcih z dne 18. decembra 1919. Potrebnim dobrovoljcem se oddaj a živi in mrtvi inventar v zmislu naredbe ministra za agrarno reformo z dne 11. februarja 1920., št. 2202, o državnem nadzorstvu in državni upravi veleposestev.
§ L
Kmetiški obrtniki, ki so se tudi doslej postransko bavili s poljedelstvom, ker niso mogli z dohodkom svojega obrta popolnoma vzdržavati sebe in svoje rodbine, smejo — ko se razmemo zadosti vsem poljedelcem: — dobiti manjše površine zemlje v zakup.
§8.
Odločbe o oddajanju zemljišča ^ gorenje namene izrekajo okrožni agrarni uradi sami, odločbe o razdelitvi tega zemljišča med posamezne interesente pa izrekajo okrožni agrarni uradi sami ali po svojih komisijah na podstavi veljavnih predpisov kakor tudi pismeno obrazloženega: izvida in mnenja ekonomskega strokovnjaka po izvršeni razpravi, po zaslišanju agrarnih odborov in poizkuše-nein sporazumu med interesenti.
Zoper odločbe okrožnih agrarnih uradov o oddajanju zemljišč je dopustna pritožba v osmih dneh potem, kd se je vročila odločba, in sicer po istem uradu na agrarno direkcijo. Te pritožbe imajo, razen glede onih površin, ki so bile že prej izločene za namene agrarne reforme, ustavilno moč in izpodbijane odločbe se ne smejo izvršiti, dokler se ne rešijo vložene pritožbe, ki jih morajo okrožni agrarni uradi s svojim poročilom o navedbah v pritožbi in s predlogom poslati agrarni direkciji. Reševanje teh pritožb je nujno, odločbe agrarne direkcije pa so izvršne.
Zoper odločbe agrarnih direkcij je dopustna pritožba na ministrstvo za agrarno reformo v osmih dneh potem, ko je bila odločba izročena. Ta pritožba nima ustavilne moči, toda minister za agrarno reformo lahko zaradi nje ustavi izvršitev odločbe, ki jo je izrekla agrarna direkcija.
Obenem z odločbo o oddajanju morajo okrožni agrarni uradi naravnost ali po svojih komisijah izdati posebno odločbo o razdelitvi ločenih površin zemljišča posameznim upravnim in davčnim občinam, po možnosti tudi posameznim interesentom-
Zoper odločbe o razdelitvi zemljišč je pred Omenjenim rokom dopustna pritožba nla agrarno direkcijo.
Ko postaneta odločba o oddajanju zemljišč in odločba o individualni razdelitvi zemlje pravnomočni, morajo okrožni agrarni uradi razdeliti zemljo 'ter sestaviti seznamke zakupnikov v dveh izvodih, izmed katerih se eden zaradi pobiranja zakupnine izroči onemu oblastvu, ki pobira državni davek, drugi izvod pa se pusti pri okrožnem agrarnem uradu.
§ 9-
Kjer agrarne direkcije in okrožni agrarni uradi še niso ustanovljeni, nego poslujejo glavni poverjeniki ministrstva za agrarno reformo, oiprav-Ijajo funkcije po § 8. te uredbe agrarna poverjeništva dotičnoga okraja (sreza), imenovana po ministrstvu za agrarno reformo.
Ta agrarna poverjeništva so sestavljena iz pravniško, ekonotmsko in tehnično izobraženih oseb. Imenovani pravniški organ izvršuje kot predsednik agrarnega poverjeništva svojo dolžnost kot agrarni poverjenik v njemu poverjenem okraju (srezu) ter izreka odločbe skladno s predpisi § 8. te uredbe.
Zoper odločbe agrarnega poverjenika je dopustna pritožba v osmih dneh potem, ko se je vročila odločba, in sicer po glavnem poverjeniku na ministrstvo za agrarno reformo v zmislu § 8. te uredbe.
§ 10.
Poplavljeno ozemlje, ki doslej ni ločeno v namene agrarne reforme in ki je v podrdčju vodnih zadrug v Banatu, Bački in Baranji, Hrvatski in Slavoniji, se razdeljuje v vsakem posameznem primeru na podstavi kmetijskih in hidrotehnlčnih pogojev za okoriščanje inundacijskega in podvodnega zemljišča po prejšnji izjavi hidrotehnične komisije, ki se sestavi po pravilniku, izdelanem v sporazumu med ministrstvom za agrarno reformo in ministrstvom za kmetijstvo in vode. Ge se vloži pritožba, izda minister za kmetijstvo in vode definitivno odločbo, ki je obvezna.
§ H-
Letna zakupnina znaša: za njive osemkratni, za travnike in pašnike pa desetkratni čisti kata-stralni dohodek.
Zakupnina v tem znesku se odmeri za vsak posamezni zemljiški kompleks sumarno. Posamezni zakupniki plačujejo za posamezne parcele tega kompleksa razmemo več ali manj, kakor je pač plodovita zemlja ob času, ko jo prejmejo v zakup, o čemer se po potrebi izjavi ekonomski strokovnjak; toda plačevati je morajo toliko, da je vsota skupne zakupnine za vse parcele pri njivah enaka osemkratnemu, pri travnikih in pašnikih pa desetkratnemu čistemu katastralnemu dohodku vsega kompleksa.
Za krčevine in za ona zemljišča, ki se po vsej svoji lastnosti ali leži izredno rentirajo, sme pristojni glavni agrarni poverjenik ali okrožni agrarni urad na zahtevo lastnikovo odmeriti tudi večjo zakupnino, nego je predpisana, toda največ za 100 %i.
Od te tako pobrane zakupnine se morajo izplačati tri četrtine lastniku veleposestva nla račun rente, oziroma odškodnine, do končne zakonite rešitve, ena četrtina pa kot upravni stroški in prispevek za kolonizacijo.
Ako je kje kaj specialnih razlogov, kakor skrajna siromašnost poljedelcev, izčrpanost zemljišča, veliki prispevki za vodne zadruge, ali če se zemlja v tej krajini tudi sicer ceneje daje v zakup, se sme zakupnina znižati tudi pod osemkratni, oziroma desetkratni čisti katastralrii dohodek; o tem odloča okrožni agrarni urad, oziroma glavni agrarni poverjenik, in sicer po izvršenih izvidih na prošnjo agrarnega odbora. Ta odločba se priobči zakupnikom in postane izvršna šele potem, ko jo je odobril minister za agrarno reformo.
§ 12.
Ob uimali sme okrožni agrarni urad, oziroma glavni agrarni poverjenik, po izvršenih! izvidih na prošnjo agrarnega odbora odločiti, da se zakupnina znižaj, toda ta odloČbal se priobči interesentom in postane izvršna šele potem, ko jo je odobril minister za agrarno reformo.
§ 13.
Zakupnino kakor tudi druge prispevke, ki jih zakupnikil plačujejo kot odškodnino za oranje, seme, za izmero zemlje, kot redni prispevek za vodne zadruge, morajo pobirati ona oblastva, ki poi-birajo državni davek.
V to svrho morajo okrožni agrarni uradi 'izročiti tem oblastvom individualne popise vseh zakupnikov; oblastva pa morajo potem, ko so prejela te popise, na običajni način javno razglasiti, ila morajo zakupniki pri njih v enem mesecu od dne razglasa plačati predpisane zneske, ker M1 se le-ti sicer ob stroških posameznikov izterjali s politično izvršbo.
Kot troske za pobiranje in odprema teh doneskov pobirajo navedena oblastva ob prostovoljnem plačilu ali ob izvršilni izterjatvi od posameznih zakupnikov še 2 % od predpisanih zne<-skov.
Pobrane vsote morajo ta oblastva odpremiti koncem vsakega meseca v ono blagajno, ki jo določi minister za agrarno reformo sporazumno z ministrom za finance.
Kako je voditi te zneske, to se uredi s pravilnikom, ki ga izda; minister zla agrarno reformo sporazumno z ministrom za finance; z dohodkom iz zakupa državnih imovin pa se postopa po pra-
vilniku, kako je postopati pri delitvi državnih imovin v svrhe agrarne reforme.
§ 14.
Glede zakupa veljajo ti-le pogoji:
1.	) Zakup se prične dne 1. oktobra 1920. ter se konča dne 30. septembra 1924. Dosedanji posestnik ali zakupnik mora omenjene površine zemlje še pred začetkom zakupa izročiti novemu zakupniku, čim je z njih pospravil pridelke; isto-tako pa mora zakupnik svojemu nasledniku isto zemljišče izročiti še pred koncem zakupa, čim je z njega pospravil pridelke.
2.	) Zakupnina znaša ono vsoto, ki se ustanovi po zmislu § 11. te uredbe.
3.	) Zakupnik mora plačati vseletno zakupnino v naprej. Razen tega mora plačati s prvo zakupnino kot stroške za merjenje 3O-— dinarjev za vsak katastralni oral.
4.	) Ako bi zakupnik dobil v zakup že zasej ano površino, mora s prvo zakupnino vred plačati kot odškodnino posestniku zemlje seme, ako gre za deteljo, tolda seme in obdelafo, ako gre za druge poseve. V takih primerih pripada posestniku za obdelavo zemlje odškodnina lastnih režijskih stroškov in odškodnina za vrednost semena, in sicer po sporazumu z zakupnikom, če pa je sporazum nemogoč, po ocenitvi komisije, ki je sestavljena iz treh članov, izmed' katerih pol enega določijo ministrstvo za agrarno reformo, ministrstvo za kmetijstvo in vode in krajevno politično oblastvo.
5.	) Zakupljene površine sme zakupnik ukori-ščati samo v kmetijske namene. Prepovedano mu je, da bi z zakupljenih površin kopal in odnašal prst, jemal iz njih pesek, kamenje itd!; za vsako škodo, ki bi s tem nastala za zemljo, je materialno odgovoren.
Zakupnik ne sme dovoljevati otvarjanja novih potov na zakupljeni zemlji in sploh ne dovoljevati, da hi se zemlja obremenjala z novimi služnostmi; veljavne služnosti pa mora varovati. Isto-tako mora zakupnik čuvati meje posestva zoper eventualne okupacije.
6.	) Zakupnik mora skupno z drugimi interesenti vzdržavati v redu odvodne jarke, kanale in podobne naprave na posestvu, katerih čiščenje in vzdrževanje ne spada v dolžnolst vodnih zadrug, v sorazmerju koristi proti zakupljeni površini, po naredbah organov ministrstva za agrarno reformo. Istotafco mora zakupnik sodelovati pri vzdržava-nju javnih potov po veljavnih predpisih.
7.	) Državni davek, občinsko naklado in druge jarme davščine, ki obremenjajo zakupljeno zemljo, plačuje dotedanji lastnik zemlje.
Redne prispevke za vodne zadruge in za vzdrževanje drugih hrdrotehničnih naprav plačuje zakupnik. Ti prispevki se pobirajo od zakupnikov tako kakor zakupnine.
Kove investicije za vodne zadruge plačuje veleposestnik.: V sporih odloča ministrstvo za kmetijstvo in vode sporazumno z ministrstvom za agrarno reformo.
8.	) Zakupljeno zemljo mora zakupnik racionalno obdelovati. Hjive mora v teh štirih zakupnih letih vsaj po enkrat zagnojiti in na vsaki njivi mora enkrat zasejati okopavino (koruzo,_ krompir, repo itd.) in enkrat leguminozo (deteljo, gralro-rioo, grah itd.). Ta pogoj se ne tiče izrazitih trstnih zemelj, kjer se je do sedaj sejala samo koruza in konoplja.
Travnike mora čistiti in jih imeti v redu.
9.	) Kultur (njiv, travnikov, pašnikov) ne sme zakupnik zamenjavati. Zato mora njive redno orati in posej avati; travnikov ne sme orati niti jih uporabljati za pašnike; pašnikov ne sme orati.
10.	) Zakupniku je prepovedano, da bi dajal zemljo v podzakup in na obdelovanje proti delnemu pridelku. Zakupnik, ki bi prekršil ta pogoj, izgubi zemljo in posev brez kakršnegakoli povračila za eventualno že izvršena, dela in za posejano seme; istotake izgubi zemljo in poseve brez kakršnekoli odškodnine oni, ki vzame zemljo v podzakup ali na obdelovanje proti delnemu pridelku. V takih primerih se mora pridelek prodati na javni dražbi, izkupilo pa se vplača v fond za kolonizacijo.
11.	) Prepovedano1 je sekati drevje in sadna drevesa. Ako je zakupnik prestopil to prepoved, mora povrniti škodo za posekano drevo in: sadnjo drevo, kakor jo ocenita ekonomski strokovnjak «(krožnega agrarnega urada in uradni gozdar; poleg tega pa mora plačati denarno kazen v višini
50 % ocenjene škode. Odškodnina pripade posestniku zemlje, kazen pa gre v fond za kolonizacijo.
12.	) Zakup preneha razen ob koncu zakupa, če zakupnik pravočasno ne plačuje zakupnine in drugih prispevkov, ki jih mora plačevati po tej uredbi, in če sploh ne izpolnjuje pogojev 'te uredbe.
13.	) Če zakupnik umre, preide zakup na njegove naslednike, ako ti ali njih zastopniki to žele, toda samo, če so nasledniki sposobni izpolnjevati obveznosti, ki izhajajo iz tega zakupa. Za niedo-letne otroke umrlega zakupnika smejo obdelovati zemljo njih varihi in sorodniki. Drugače zakup preneha in zemlja se odda drugi osebi. Tedaj mora novi zakupnik naslednikom prejšnjega zakupnika dati odškodnino za eventualno izvršena dela in posejano seme, nadalje odškodnino za gnojenje, kakor jo oceni ekonomski veščak okrožnega agrarnega urada. Istojtako mora novi zakupnik prejšnjemu zakupniku ali njegovim naslednikom povrniti eventualno že plačano zakupnino. Vse to velja tudi, če bi zakup prenehal zaradi definitivne izvedbe agrarne reforme.
14.	) Kadar zakup preneha iz kakršnegakoli vzroka, mora okrožni agrarni urad —* razen ob definitivni izvedbi agrarne reforme — zeniljo oddati drugi osebi ob istih pogojih in skladno s prejšnjo točko.
§ 15.
Izpolnjevanje zakupnih pogojev nadzira ministrstvo za agrarno reformo po svojih organih.
§ 16.
O prestanku zakupa po zmislu pogojev, navedenih v.§ 14. te uredbe, odloča okrožni agrarni urad po izvršeni razpravi. Zoper take odločbe je v osmih dneh izza njih vročitve dopustna pritožba v zmislu § 8. te uredbe po okrožnem agrarnem uradu.
§ 17.
Minister za agrarno reformo sme odrediti, da se take površine veleposestev ;— kjer glede gnojenja in obdelovanja zemlja ni, nujen večleten zakup ter se je zaradi tega zemlja tudi doslej oddajala v enoleten zakup — še nadalje oddajajo i enoleten zakup.
§ 18.
Ta uredba dobi moč, ko jo kralj podpiše, z dnem razglasitve v „Službenih Kovinah kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca“; nje izvršitev pa se poverja ministru za agrarno reformo.
V Beogradu, dne 3. septembra 1920.
Aleksander s. r.
Minister za agrarno reformo:
dr. H. Krizman s. r.
V
Razglasi osrednje vlade,
št, 6888.	1387
Razglas.
Ministrstvo za trgovino in industrijo je z odlokom z dne 14. avgusta 1920., VI,- št. 1906, do-^ »Mariborski eskomptni banki“, da zviša delniško glavnico od 6 milijonov kron na 30 mi-lij on o v kron. po sklepu občnega zbora brez poseb-nega državnega dovolila; poleglega je odobrilo sklepe glede^zpretmemb pravil, kakor so bile sklenjene na občnem zboru delničarjev dne 31 maja 1920.
Ministrstvo za trgovino in industrijo,
oddelek v Ljubljani,
;	dne 12. septembra 1920.
Dr. Marn s. r.
Razglasi deželne vlade za Slovenijo.
Razglasi poverjeništva za notranje zadeve o izpremembah v občinskih gerentstvib.
Št. 13.189.
Poleg dosedanjih pfisednikov občinskega ge-ventskega sosveta v Trbovljah se imenujeta za pri-sednika še Jakob Klenovšek, poslovodja v Trbovljah, in Florijan M a j d ič.
Št. 13.412.
Kamesto odstopi vsega občinskega gerenta v Kibnici Antona Podlesnika se imenuj e za gerenta Janko Zabovnik, posestnik istoitiam.
Št. 14.166.
Občinski odbor v Križevcih je razpuščen. Za gerenta se imenuje Franc Zamuda v Križevcih, ki so mu dodeljeni za prisednike: Jakob Jurkovič, kolarski mojster (obenem za gerentovega namestnika); Josip Weixl, župnik; Alojzij Štibler, veleposestnik, in ,1 ožef Kosi, lončarski mojster — vsi v Križevcih.
V	L j ubij a ni, dne 10. septembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za notranje zadeve.
Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Pitamic s. r.
Št. 3894.	3—1
Razpis službe.
K a državni trgovski akademiji v Ljubljani se razpisuje ravnateljska služba, s prejemki; VIT. činovnega razreda. V poštev prihajajo le prosilci:
a)	ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje trgovi.uh predmetov na trgovskih akademijah in so že službovali na imenovanih zavodih;
b)	ki morejo dokazati usposobljenost za por učevanje jezikov (razen latinščine in grščine) na srednjih šolah;
c)	ki morejo dokazati usposobljenost za poučevanje realnih predmetov na srednjih šolah.
Vsak prosilec mora predložiti izpričevalo o svoji pedagoški in didaktični sposobnosti.
Prosilci naj vlože svoje prošnje, ki morajo biti pravilno kolkovane in opremljene s prilogami, pri poverjeništvu za uk in bogočastje naj-kesneje do dne
3 0. septembra 1920 in sicer, ako so že v državni službi, po službeni poti. Prošnjam je priložiti/ v izvirniku ali v poverjenem prepisu:
1.	) krstni list;
2.	) potrdilo o državljanstvu in domovinstvu;
3.	) kratek živi jenski popis;
4.	) vsa usposohljenostn.il izpričevala;
5.	) dokazila o dosedanjem službovanju; kdor še ni v državni službi, naj pridene:
6.	) nravnostno izpričevalo, potrjeno po pristojnem političnem oblastvu;
7.	) uradno zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti za službo.
V	Ljubljani, dne 14. septembra 1920.
Deželna vlada za Slovenijo.
Poverjeništvo za uk in bogočastje.
Poverjenik: dr. Verstovšek s. r.
Št. 9218/20.
Razpis.
Pri upraviteljstvu obče javne bolnice v Celju je namestiti praktikanta.
S to službo je združen adjutum letnih 1200 K in pripadajoče draginjske doklade.
Pravilno) kolkovane prošnje, opremljene z dokazili o starosti, o državljanstvu, o jezikovnem znanju, o zdravju, o nravnem vedenju in dovršeni srednji šoli z 'zrelostnim izpričevalom, naj se vlože do dne
10. oktobra 192 0. pri podpisanem zdravstvenem odseku.
Vojni invalidi, če so sioert sposobni za tako službo, imajo prednost v zmislu naredbe /Narodne vlade v Ljubljani z dne 30. novembra 1918., Ur. 1. št. 115.
Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro -	v Ljubljani,
dne 14. septembra 1920.
Sanitetni šef: dr. Dražen s. r.’’
Razglasi drugih uradov in ohlastev.
Št. 4018/20.	1406
Preklic tiralice.
C 100/20—1.	1335
Oklic.
Ivan Malnarič, posestnik na Krupi št. 3, je vložil zoper Janeza; Goršeta iz Semiča št. 70, sedaj v Ameriki, tožbo zaradi lastnine v vrednosti 4000 K s pripadki.
K a rok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. septembra 192 0. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. .20.
Ker je bivališče Janeza Goršeta neznano, se mu postavlja za skrbnika gospod Jakob Ogrizek v Metliki, ki ga bo zastopal na njega nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Metliki, oddelek II.,
dne 1. septembra 1920.
C 96/20—1.	1303
Oklic.
Zoper Karla B i e n e r t a, čigar bivališče je neznano, je podah pri okrajnem sodišču v Šoštanju Kieker] Comp., d. z o. z. v Inzersdorfu, po dr ju. Franu Majerju, odvetniku v Šoštanju, tožbo zaradi pripoznanja neobstoja zakupnih pravic in dovolitve izbrisa pri vi. št. 216 in 243 katastralne občine šolštanjske.
Ka podstavi tožbe, se je razpisala sporna ustna razprava na dan
2 9. septembra 19 2 0., ob ena jskih pri tem sodišču v sobi št. 9.
V obrambo pravic Karla Lienerta se postavlja za skrbnika gospod notar Mat. Marinček v Šoštanju. Ta skrbnik ga bo zastopal v oznamenovani pravni stvari na njega nevarnost in stroške, dokler se Karel Bienert ali ne zglasi pri sodišču ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek L,
dne 25. avgusta 1920.
A 101/20/61.	1290
Oklic, 8 katerim se sklicujejo zapuščinski upniki.
Karel Jaklič, župnik na Prežganjem, je dno 6. marca 1920. umrl.
Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine in ki je še niso prijavili, se pozi vi jejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 2 8. septembra 1920. ob devetih v sohi št. 25. ustno ali pa do tega dne pismeno. Sicer nastopijo zakonite posledice, navedene v § 813. in dalje o. d. z.
Okrajno sodišče v Litiji, oddelek I.,
dne 25. avgusta 1920.
A 17/20—42.	1402
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin.
Na predlog dedičev Franca Prašnikarja, posestnika v Podgori pri Pečah št. 9, umrlega dne 18. decembra 1919. istotam, se dovoljuje prostovoljna sodna dražba posestva vi. št. 101) in 150 katastralne občine peške (Peče), sestoječega iz travnikov, njiv in gozdov, nadalje iz hiše, gospodarskega poslopja in vrta.
Izklicna cena 30.920 K.
Dražba bo dne
6.	oktobra 19 2 0. ob desetih na licu mesta.
Pod izklicno ceno se ne bo prodajalo.
Upnikom, zavarovanim na posestvu, ostanejo njih zastavne pravice brez ozira na prodajo.
Dražbeno izkupilo je plačati do polovice takoj’, ostalo polovico pa v 14 dneh po odobritvi najvišjega ponudka.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču med uradnimi urami, sicer pa tudi pred' začetkom dražbe na licu mesta.
Okrajno sodišče na' Brdu, oddelek L,
dne 16. septembra 1920.
P I 122/20—2.	1300
Tiralica za ubeglim kaznjencem Antonom Palčičem, razglašena v Uradnem listu št. 108
z dne 18. septembra 1920., ee a tem preklicuja Ravnateljstvo moške kaznilnice v Mariboru,
dne 18. septembra 1920.
Razglas preklica.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 3. julija
1920.,	oprav. št. L I 9/20—5, je bil Janez Toš,, posestnik v Grlincih št. 23, zaradi zapravljivosti omejeno preklican.
Za pomočnico mu je postavljena njegova žena, Marija Tog, posestnica v Grlineih.
Okrajno sodišče v Ptuju, oddelek L,
dne 23. avgusta 1920.
1214 Ispremembe pri že vpisanih zadrugah.
V zadružnem registru so je vpisala danes pri zadrugi:	Firm. 764/20, zadr. II 15/16.
a)	Hranilnica in posojilnica pri Veliki nedelji,
registrirana zadruga z neomejeno zavezo, na podstavi sklepa občnega zbora z dne 29. junija 1920. nastopna izprememba:
Izbrisala sta se člana načelništva Martin Sen-jor, posestnik v Vrčancih, in Jakob Menbart, župnik pri Veliki Nedelji, vsled smrti, vpisala pa sta se novoizvoljena člana načelništva: Henrik Irgolič, veleposestnik in župan v Sodencih, in Anton Hržič, posestnik v Kibovoib, kot odbornika.
Firm. 762/20, zadr. I 34/29.
b)	Vorschußkassenverein für die Ortsgemeinden Zinsath, Kumen, Rottenberg und die Marktgemeinde St. Lorenzen ob Marburg,
registrirana zadruga z omejeno zavezo,
na podstavi sklepa občnega zbora z dne 20. junija 1920. nastopna izprememba:
Vpisala se je izprememba v §§ 4., 10. a, 11., 13., 25. d, a, Ba, 26., 1. in 2. odstavek, 27., 52. h, j, 60. in 62. zadružnih pravil.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 28. julija 1920.
Št. 612 in 1112.
Razglasa o razgrnitvi načrtov o nadrobni razdelbi skupnega sveta posestnikov iz Vrha in iz Markovca.
Načrta: a) o nadrobni razdelbi parcel št. 545 in 602/1, ležečih v katastralni občini Vrhu, ki sta vpisani pod vi. št. 97 iste davčne občine, in b) o nadrobni razdelbi parcel, ležečih v katastralni občini Knežji njivi, ki so vpisane pod vi. št. 28 iste davčne občine, in parcel št. 809 in 810, ležečih v katastralni občini Starem trgu, bosta na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., dež, zak. št. 2 iz leta 1888., od dne 24. septembra 1920. do vštetega dne 7. oktobra 1920. v občinskem uradu v Starem trgu razgrnjena na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev obeh načrtov s kolci na mestu samem se je že izvršila.
Načrta se bosta dne 30. septembra 1920. pojasnjevala pri Kovaču v Starem trgu, in sicer načrt pod a) od šestnajstih do sedemnajstih (od štirih do petih popoldne) in načrt pod b) od sedemnajstih do osemnajstih (od petih do šestih popoldne) .
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrta v 30 dneh, od prvega dne razgrnitve dalje, to je o(i dne 24. septembra 1920. do dne 23. oktobra 1920., pri krajnem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V L j ubij a ni, dne 10. septembra 1920.
Krajni komisar za agrareka operacije:
dr. Vrtačnik s. r.
Razne objave.
Vabilo na snfeskripcij» delnic
druge emisije.	1403
Izredni občni zbor Gospodarske banke v Ljubljani, kij je bil dne 9. julija 1920., je sklenil v zmislu § 7. pravil na predlog upravnega sveta zvišati delniško glavnico
od štirih milijonov na osem milijonov kron
z izdajo nadaljnjih
10.000 (desettiseč) delnic po K 400‘_________
nominalne vrednosti. Obenem je občni zbor pooblastil upravni svet, da določi pogoje za oddajo in kurz novih delnic, ki se morajo vsekakor polno vplačati v gotovini.
Na podstavi tega pooblastila je sklenil upravni svet razpisati subskripcijo te druge emisije ob nastopnih pogojih:
1.	) Druga emisija obseza 10.000 (desettiseč) delnic po: 400 K nominalne vrednosti.
2.	) Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti (optirati) na dve delnici prve emisije eno delnico druge emisije.
3.	) Kurz za optirane delnice znaša 450 K, zaneoptirane 520 K. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek 30 K kot prispevek k emisijskim stroškom.
4.	) Subskripcija se vrši pri blagajni Gospodarske banke v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstropje.
5.	) Subskripcija se začne dne 27. septembra 1920. in traja do vštetega dne 16. oktobra 1920.
6.	) Subskribent mora izkupilo za podpisane delnice in emisijske stroške takoj pri prijavi polno vplačati v gotovini, sicer njegova prijava ne bi prihajala v poštev.
7.	) Dosedanji delničarji, ki hočejo pri sub-skripciji uveljaviti opcijsko pravico za delnico druge emisije, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emisije.
8.	) Dodelitev delnic po končani subekripciji si popolnoma pridržuje upravni svet Gospodarske banke.
9.	) Nove delnice so deleižne dividende izza dne 1. januarja 1921. ter so opremljene s kuponom za leto 1921.
10.	Vsakemu subskribentu izda Gospodarska banka potrdilo o številu subsknbiranih! delnic in o celokupnem vplačanem znesku.
11.	) Po dodelitvi delnic se izroče subskriben-tom proti vrnitvi potrdil o subskribiranih delnicah začasna potrdila o številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se sploh niso mogle dot deliti delnice ali pa ne v znesku vsote, vplačane ob snbskripciji, se vrne dne 1. novembra 1920. dotični znesek, oziroma prebitek.
12.	) Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od dne 1. novembra do dne 31. decembra 1920 po 3 %.
13.	) Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah.
14.	) Kolikor znaša izkupilo za nova izdane delnice več nego njih nominalna vrednost, pripada v zmislu § 7. pravil po odbitku emisijskib stroškov rezervnemu zakladu.
V	Ljubljani, dne 14. septembra 1920.
Upravni svet
Gospodarske banke v Ljubljani.
V	zmislu § 16. pravil daje na občnem zboru vsakih pet delnic en glas.
Proglasitve mrtve.
1342
Pristojni sodni dvor, okrožno sodišče v Novem mestu, je uvedel postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 1. zakona z dne 31. marca 1918, drž. sak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje omenjeno sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime io rojstni dan, stin in zadnje bivališče pogrešancev
Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog
Proglasitev za mrtvega predlaga
Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu
Dan
in opr. št. oklica
Okli eni rok poteče dne
Franc Joriek,
rojen dne 20. aprila 1886., čevljar in posestnik na Potovrhu št. 40.
Odšel ob mobilizaciji v vojno. Zadnja dopisnica došla iz Pešte meseca avgusta 1914. Zadnjikrat so ga videli meseca septembra 1914. pri Grodku. Od tedaj se je izvedelo o njem le to, da je leta 1915, na Ruskem prišel v blaznico.
Žena
Neža Joršek, na Potovrhu št. 52, občina Šmibel-Stopič«.
Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu.
3. 8. 1920.; T 86/20-6.
1. marca 1921.
Franc Rub,
rojen dne 28. februarja 1873., kočaričin sin v Podgorici it. 1.
Odšel približno leta 1891. v Bosno, potem neznano kam; od takrat ni več glasu o njem.
Mati
Marija Rus, kočarica v Podgorici št. 1, okraj velikolaški.
Josip Nose, posestnik v Podgorici.
9. 8. 1920.; T 96/20-3.
1. septembra 1921.
Peter PUkur,
rojen dne 5. februarja 1890. v Reintalu, okraj kočevski, pristojen istotja.
Josip DaroTOC,
rojen dne 28. februarja 1887., posestnik v Gorenji Straži št. 12.
Anton Kuntarič,
rojen dne 10. oktobra 1872., posestnik v Vrbovški vasi št 29.
Franc Kalin,
rojen leta 1893., oženjen posestnik v Cerkljah št. 7.
Matija Koroieo,
rojen dne 4. februarja 1880., oženjen posestnik na Hribu št. 36.
Odrinil dne 26. julija 1914. k poljskemu lovskemu bataljonu št. 7 v Ajdovščino in od tod meseca septembra 1914. na bojišče v Galicijo; od takrat ni več glasu o njem.___________
Nečaka
Peter in Janez Novak,
posestnika v Gornjih Lazih št. 24, okraj kočevski
Ivan Smolik, sodni oficial v p. v Novem mestu
11. 8. 1920.; T 78/20 -4.
1. msrea 1921.
Odšel leta 1914. v vojno, dodeljen 27. domobranskemu pehotnemu polku, zadnjič pisal dne 17. maja 1915. is Bukovine; od takrat ni več glasu o njem.
Žena Antonija Darovec, v Gorenji Straži št. 12.
Ivan Smolik, sodni oficial v p, v Novem mestu.
12. 8. 1920.; T 97/20-3.
1. aprila 1921.
Odšel pred dvema letoma v Ameriko; od takrat ni več glasu o njem.
Sestra
Marija Kuntarič, posestnica v Vrbovski vasi št. 29, okraj kostanje-viški.
Anton Prah, posestnik v Vrbovški vasi.
12. 8.1920.; T 95/20-3.
1. oktobra 1921.
Odšel leta 1915. s 17. pehotnim polkom na fronto ter padel baje dne 18. novembra 1917. pri Galliju v Italiji; od takrat vsaj ni več glas* o njem..
Josip Smrka,
40 let star, oženjen po-sestaik na Poljanah št. 14.
Josip Šmalc,
rojen dne 16. julija 1887-, oženjen posestnik na Kalu št. 12.
Mihael Klemenčič,
rojen dne 23. septembra 1891., posestnik v Velikem Vidmu št. 14.
Odšel leta 1914. s 97. pehotnim polkom na fronto ter baje meseca decembra 1918. umrl v ruski bolnici; od takrat vsaj ni več glasu o njem.
posestnica na Hri-l -	-	-	-
bu št. 36, okraj
Odšel dne 22. marca 1916. na fronto ter bil pri Prze-myälu ujet; od takrat ni več glasu o njem.
Odšel leta 1914*s 17. pehotnim polkom na bojišče. Izza dne 8. septembra 1914. ni več glasu o njem; bržkone takrat padel pri Grodkn.
Odšel leta 1914. z lov-gkim bataljonom v Kanale. Izza leta 1915. pogrešan.
Žena
Terezija Kalin v Cerkljah št. 7, okraj krški.
Franc Kalin v Župeči vasi, okraj krški.
22. 8.1920.; T 192/19-12.
ribniški.
Žena
Marija" Smrke, posestnica ca Poljanah št. 14 pri Mirni peči.
Žena
Marija ämalc na Kalu št. 12, občina Prečna.
Brat in sestra Janez in Marija Klemenčič v Velikem Vidma.
dem vrhu št. 6, okraj loški.
Alojzij Smrke, posestnik na Poljanah.
1. marca 1921.
22. 8.1920.; T 93/20-4.
26. 8.1920.; T 103/20-2.
Josip Berus, 3J. g. 1920.;
posestnik na Kalu »ji jojy20__4
št. 9.
Anton Novak, posestnik v Vo-likem Vidmu.
2. 9.1920.; T 88/20 -4.
22. marca 1921.
1. aprila 1921.
1. aprila 1921.
1. aprila 1921.
Natisnila in založila Delniška tiekama, d. d. v Ljubljani.