Štev. 33. V Mariboru 19. avgusta 1886. Tečaj XX List ljudstvu v poduk. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom «a celo leto 3 srld,. za pol leta 1 gld 60 kr, za četrt leta 80 kr. — jNfHročnina se pošilja upravnlštru v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. Posamezni listi dobč se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trgu po 5 kr. Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, ue se natisne enkrat 8 kr, dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr Žalostna prikazen. (Konoc.) Žalostno je to vsekako in žali človekoljubje, toda to bi še naj bilo, saj se otroci rešijo tako še vet je nevolje, ki jih čaka. Doslej niso okusili si slasti, a tudi britkosti življenja se niso zavedeli Drugače pa je, ako je tak otrok zadosti trden ter prestane kakor, tako detečja leta, sedaj se začenja za nj cela, dolga vrsta britkosti. Doma nima. očeta ne pozna in večkrat tudi matere ne ali ga pa je tiste sram. Revše dobi gosto v ušesa, da je hotiv, da je pankert ter še pri teh ne najde miru, ki ga imajo iz usmiljenja ali iz drugih uzrokov pri hiši. Nihče ga ne pošlje v šolo ali če ga pošilja, stori to samo, ker mora in drži ga potlej tem trje na delo. Za nj ni časa, da se oddihne in nihče ne kaže veselja, če se uči še pri vsem tem dobro, tedaj pa prejde tudi njemn veselje do učenja in uda se trmi, svoji volji. Se ne učaka tako brž leta, da sme iz šole, mora pa že biti za pastirja, za hlapca in če ga spraviš učit se rokodelstva, ne godeva se mu bolje. Tudi tam mu je na poti maroga rojstva. Dc-kletu godi se istotako slabo, ako še ne slabše in torej se ne čudimo, ako vidimo oba, dečka in dekleta, kmalu na polzkih potih. Ja-belko jie pade daleč od jabelke. Ce se ne godi vsem tem otrokom tako, to je le izjema iz pravila in potrjuje še tem bolj pravilo. Pač se taki stariši vzemo v časih in dajo s tem tudi prejšnjim pravice zakonskih otrok, toda to se izgodi razmerno le redko, vsaj kolikor nas uči izkušnja. Uni pregled nam ne daje števila tacili zakonov, dobro pa bi bilo, ko bi se za naprej to izgodilo. Kolikor vemo, godi se že tako po nekaterih drugih državah, in ima torej, morebiti prav zato, pri njih tudi pregled o „ljudskem gibanju" nekoliko jasniše lice. — Za občne nravi pa tudi za gospodarstvene razmere je po takem veliko število nezakonskih otrok slabo, prav slabo znamenje in država je dolžna sebi in svojim ljudstvom, da dela na to, naj se to nesrečno število skrči, čem prej in kolikor je mogoče. Ko so sklepali postavo trlede prostega moženja in ženjenja, rekli so liberalni gospodje,* da ¡bode ta postava to storila toda izkušnja tega /ni potrdila. Narobe število '\ezakonskih otrifk še le raste sem od onih mal, to pa je, kakor smo že na drugem mestu poudarjali, le naravno. Deklina se vam ne brani več toliko zapeljevanja, odkar se ji odpira upanje, da jo zapeljivec vzame. Kaj pa jo čaka v takem zakonu, če ga doživi, na to v strasti ne utegne ali vsaj ne pomisli dovolj. Vse drugo gre pa potlej samo naprej. Ker taki ženski kmalu ni več ali pa že tudi sama ni več za službo, vrne se včasih nazaj k sta-rišem ter pomnoži število lačnih ust, včasih pa gre kje h komu v kočo ali viničarijo ter začne za se nekako gospodinjstvo. Zapeljivec ali tudi več tacih zahaja k njej ter ji nosi, kar kje dobi — na tihem. Ni nemogoče, da se tudi celo priseli k njej ter živi z njo v divjem zakonu. Usta, ki kriče po „juhi in kruhi", množijo se jima leto za letom in od todi pa do kraje ni veliko stopinj. Gospodar, ki še ni brez vesti, odpravi ju sicer iz svoje koče, toda drug se jih usmili in to morebiti v drugi občini, kjer jih ne poznajo. Tu ju imajo za moža in ženo in dela jima ne manjka. Na tako hodita s kraja rada ali hodi vsaj „mož", dokler ne izpozna pri sosedih — shramb. Odslej pa mu že ni več za delo, dobiva pa den na den dobro jelo na mizo. Ako izpretakne za to tuje shrambe, to mu zaleže malo, saj mora živeti, „ženke" in otrok tudi ne sme puščati lačnih. Tatvinsko gnjezdo pa vam je tako gotovo. Občina bi imela tu seči vmes ali ona nima moči, v časih pa tudi ne volje za to, da raz-dere tak „zakon". Tedaj pa ostane uboštvo in zločinstvo v svojem miru ter se množi na škodo poštenih davkoplačilcev. To so v resnici žalostne razmere in skrajni čas je, odpravljati jih ali jih vsaj zabraniti, predno se udomačijo po deželi. Pomoči se vč, da je po takem v tem treba, toda druge, zdatniše pomoči, ali mi je ne vemo, dokler se ne vrne država, cela in z vsem, kar ima in dela, na krščanska tla. Dokler pa ne bo tega, krpa se na-njej to, kar že več ne drži šiva. Slov. šolsko društvo. Vodstvo družbe ss. Cirila in Metoda v Ljubljani je imelo dne 5. avgusta 1886 ob 8. uri popoludne svojo 2. sejo. Navzočni vsi odborniki razven jednega v toplicah bivajočega. Vsled sklepa odborovega v 1. seji izvršili so dotični gospodje svoj nalog. G. Iv. Hribar prečita oklic do slovenskega občinstva, g. Sve-tec navod in pouk za ustanavljanje podružnic. G. Vrhovnik je po tajništvu že izročil popularen spis o družbi ss. Cirila in Metoda. Vse to se bo po primerni poti v več tisoč izvodih spravilo mej naše ljudstvo. Tajnik prečita zadnji zapisnik in tekoče poslovanje. — Dr. Vošnjak poroča o doposlanih novcih (gl. „Narod" št'. 177. „Slovenec" 6.avg) Odbor sklene ustanoviti „otroško zaba višče" v važnem mestu na Slov. Štajerskem ter privoli za to potrebno svoto. Neki odbornik se pooblasti, da par nabi-ralnic preskrbi za jeden kraj na Štajerskem, ki se je za to oglasil. Odbor sklene podružnicam poslati oklic, naj z veselicami ali predavanji skušajo množiti prihodke, ker brez izdatnih dohodkov bi družba ne dosegla svojega namena. Vsem podružnicam razposlala se bo tiskovina, na kateri vodstvu naznanijo svoje ofici-cijalno ime (kakor so si ga v pravilih izvolile) stalno načelništvo. število udov itd. S tem se jim bo ob jednem olajšalo uradovanje in se bo omogočila točna registratura vseh podružnic. Nekaj podružnic dozdaj niti ni redno prijavlje nih glavnemu vodstvu. Kakor hitro dospejo odgovori vsled zadnjega odborovega sklepa poprašanih podružnic, skliče se prihodnja seja, vsekako že koncem tega meseca. Takrat se bo definitivno sklenilo o njih zadevah, osobito o predlogu Tržaške podružnice, ki je ravnokar dospel in zelo razve-seliven. Ustanovitev dveh podružnic, v Podgradu v Istri, ki se je konstituvala 2. avg.. in v Šem-pasu na Goriškem, ki se ustanovi 8. avg., vodstvo radostno vzame na znanje, želeč, da jih rodoljubi tudi po drugod hitro snujo, kjer se le vsaj 20 letnih člauov zglasi. Še jedenkrat opozarjamo, da naj podruž- i i niče dopisujejo pod naslovom: „Vodstvo družbe j sv. Cirila in Metoda v Ljubljani." Odbor uljudno prosi vse slovenske časopise, naj bi blagovoljno sprejemali poročila o tej vseslovenski družbi kar iz naših dnevnikov, da se prihranijo troški in preobilna pisarenja na vse strani. Gospodarske stvari. Kedaj naj se žrebeta odstavljajo. Koncem avgusta je navadno čas, da se začnejo žrebeta od kobil odstavljati. Razumno je, da se pri tem ne da določiti den, ampak da je gledati na starost in razvitje žrebeta ter na stan kobile. Dalje, kakor 4—5 mesecev naj se žrebeta ne pušajo pri kobilah. Pozneje namreč bila bi žrebeta materam preveč nadležna Kobile so tudi v tem času pogosto zopet že breje in morajo razun 4—5 mesecev starega žrebeta še tndi rediti sad, ki ga v sebi imajo, sad, kateri čem stareji je, tem več soka materi odtegne. Zdaj mora kobila pa še prav težko delati, tako da se njene moči na treh straneh dokaj rabijo, in da se zamorejo le z obilnim in dobrim krmljenjem nadomeščati. Zrebe se pa v tem času že ležje odvadi matere, ter se zamore z drugo hrano prav dobro rediti. Dalje, kakor 5 mesecev sme žrebe sesati le v tem slučaju, ako je slabo zraščeno, ako je morebiti zavoljo bolehaosti v razvitju zaostalo, kakor tudi, ako je kobila dobro rejena ter se obilno krmi. Odstaviti pa se zamore na dvojin način: polagoma in mahoma. Na enkrat odstaviti žrebe, stane gotovo menj truda, pa je nevarnejše. Žrebe se na enkrat loči od matere ; in zdaj se živa-lima toži drugi po drugi. To razodevate z ved-nim razgetanjem, letanjem in tudi s tem, da jima ni mar za jed. Nekaj dni moraš na živali dobro paziti, drugače ti znajo pobegniti, kajti tu se ne zmenijo za nobeno ograjo, ter so slepe za vsako nevarnost. Pri kobilah, katere so se gonile, pa niso breje, ima ovo hrepenenje po žrebetu nekaj dobrega na sebi. Ker ji jed ne diši, se ji tudi toliko mleka ne zadeluje, to pa jo varuje, da se ji mleko ne zapeka, ali da se ji vime ne uneme kar bi hude nasledke imelo. — Paziti je torej na vime; če je to napeto in polno mleka, mora se izmolsti. Kobila naj se malo krmi in sicer z zelenjavo, pa ne z deteljo, uaj se ji daje vsak den enkrat soli lizati dokler nevarnost ne mine. — Pri brejih kobilah ni te nevarnosti. Pri teh se mleka itak manj zadeluje in potem služijo pomnoženi soki v hrano in rast sadu, ki ga ima žival v sebi. Še slabše se godi žrebetom. Ker po materi žalujejo in jim ne diši jesti, zato shudijo. Na t to jih št? pa ženejo pogosto v dalnje kraje, da pridejo v celo ptuje razmere, vse to jim je lehko uzrok muogoterih bolezni, posebno smolike, katera je nadalnjemu razvitju in življenju živali toliko škodljiva. Bolj bi torej kazalo žrebeta polagoma od-stavljati, akoravno je to težavneje. Žrebe se dene v drug hlev, ter se spušča k materi le 2 ali 3krat na den. Med tem pa dobiva hrano, katero najrajši ima: phani oves, kratko, sladko, dišeče seno, dobi lizati soli. To pripuščanje k materi je vedno redkeje in preneha sčasom popolnoma. Mleko kobili polagoma useha, nevarnost za njo in za žrebe se manjša in drugo se drugega po časi odvadi. Zal, da to počasno odstavljenje pogosto ni mogoče, ker se večina žrebet ne vzreja od lastnikov kobil, nego se žrebeta prodajo in kar na enkrat odpeljajo. Izjema bi se tu lehko storila ko bi se prodajalec in kupec žrebeta pogodila, kako dolgo da naj še ostane žrebe pri kobili; tako se naj navadno ravna v naših kra jih. — Pa tudi v tem slučaju se da težko izvršiti počasno odstavljenje, ker se lastnik kobile navadno ne briga več toliko za žrebe. Sejinovi. Dne 23. avgusta na Pilštanju-Dne 24. avgusta v Arvežu, pri sv. Križu na Murskem polju, v Cmureku, v Središču, v Rogaču, v Slov. Bistrici in v Velenju. Dne 26. avgusta na Ljubnem v Savinjski dol., in na Bregu pri Ptuju. Dopisi. Od sv. Jurija na Ščavnici. (Volilni shod.) Znad gostilne g. Vaupotiča plapolale so velike zastave, cesarski dve in slovenska, strelba zadoni, ko naš kandidat za državni zbor, kanonik dr. Lavoslav Gregorec se bližava od farovža. Spremljajo ga preč. g. dekan Simonič, čč, gg. kaplana domača in g. Joj&r^Kukovec, deželni poslanec; pozneje prišli še so č. g. župnik Lorenčič, njihov brat č. g. A. Lorenčič, č. g. Davorin Kralj pa s svojimi izvrstnimi pevci y od sv. Antona; ljudstva bilo je veliko zbranega. Izvoli se g. Jarnej Košar, kmet v Jamni za predsednika, ki navzoče v gladkej slovenščini pozdravi. Prvič da besedo g. Kukovcu, da poroča o svojem delovanju v deželnem zboru štajarskem. Pravi, da Slovenci v Gradcu ne najdemo pravice, ker ondi so zopet liberalci v večini. Ti so vedni sovražniki Slovencem, kar so zlasti zadnjič pokazali, ko so slovenskim šolam sklenoli vrinoti še hujšega ponemčurjenja, kakor se itak vrši. Govornik se je temu na vso moč upiral in zahteval narodnih šol. Nemci so sicer pri svojem nasilstvu ostali, pa slovenski poslanci so storili svojo dolžnost. G. poslanec omenja, kako je on 1. 1877 tirjal sloven- skih beril, sedaj jih imamo četvero. Škoda po toči storjena se je za ljutomerski in gornje-radgonski okraj z odpisovanjem davka popravljala, čeravno še dotična postava ni sklenena. Poslanec je to sam priboril; brigal se je tudi za podpore konjerejstvu; posrečilo se mu je tudi za popravljanje Mure niže od Radgone nekaj dosegnoti. Železnico od Maribora nad sv. Lenart, sv. Jurija v Ljutomer uže merijo, poslanec bode podjetje vsestranski podpiral. (Dobro, živio klici in pesem: živi, živi Duh slovenski.) Zatem razlaga kandidat dr. Lav. Grego-rec svoj program Zbrani so ga pazno poslušali in odobravljali, kako on namerava kmet-skemu stanu pomagati iz krempljev razsajajo-čega kapitala, narodu slovenskemu priboriti djansko obveljavo jednakopravnosti ter Avstriji braniti nezavisnost in celokupnost. (Burni živio klici, pesem: Slovenec sem) G. J. Zupanec, kmet iz Brkovec, navaja več postav in naredeb, ki so za kmetski stan slabe ter pravi, kako so mu kandidat iz srca govorili in besede iz ust jemali. Zato se strinja z njihovim programom. G. predsednik prebere dopis g. Božiča od Male nedelje, kjer pravi, da so tamošnji volilci z veseljem izvedeli kandidaturo bivšega lOletnega urednika „Slov. Gospodarja" ter ga bodo jednoglasno volili. Zatem priporoča še poslanec Kukovec ovo kandidaturo v živahnej besedi, na kar zbrani kanonika dr. Gregoreca s trikratnim živio klicanjem pozdravijo kot svojega bodočega zagovornika v državnem zboru. Predsednik izreče zahvalo poslancu Kukovcu za požrtvovalno delovanje za blagor ljudstva, priporoča jednoglasno izvolitev dr. Gregoreca in sklene sijajni ta shod s trikratnim živio na svitlega cesarja. Iz Bosne. (K a t. dijaško semenišče.) Dijaško duhovno semenišče v Travniku v Bosni, naprava velikega pomena za bodoči razvitek kršČansko-katoliškega cerkvenega življenja v tej zemlji, je storilo letos znamenit napredek. Dozidala se je namreč zala nova cerkvica na čast svetemu Alojziju, izbranemu varuhu in priprošnjiku semenišča, in 1. dan meseca julija jo je presvetli nadškof in metropolit dr. Josip Stadler slovesno posvetil. Videlo se je, da je svečanost, pri kateri je bilo navzočih do dvaj set duhovnov, blago in spodbudljivo se prijemala src katoliškega naroda in zlasti gojencev semenišča, ki so sicer sami tudi v nje povzdigo pripomogli s čednim in skladnim petjem. Mož-narji so slovesnost daleč na okrog oznanjevali, pogrešalo se je le zvonjenje, ker zvonov še nimajo. In triktat koj v prvem mesecu je zadela cerkvico čast, da se je obhajala v njej slovesna služba Božja: na sam dan posvečenja; potem koj drugi dan, ki je bil petek po osmini Telo-vega, torej svetkovinec'presvetega Srca Jezu. sovega; in tretjič 31. dan julija, na god svetega Ignacija. To poslednjo pot je imel sveto opravilo prečastiti Fra Marijan Markovid, Ban-jalučki biskup, slučajno te dni v Travniku pričujoč. — S prihodnjim šolskim letom se odpre tukaj peti razred gimnazije; dijakov, semenišč-nih in vunanjih bode okoli sto. — Število katolikov v Vrhbosanski nadškofiji se je v samem letu 1885 pomnožilo za več ko tri tisoče; za toliko več namreč se jih je rodilo, kakor pa jih je pomrlo (kakor poroča službeni list ordinari-jata „Srce Isusovo"). Te mnogobrojne duše bodo svoj čas svojih pastirjev potrebovale. Bodi tedaj Travniško semenišče in sploh napredek katoliškega življenja v Bosni pobožnim Slovencem v molitev priporočan. S Kumena na Pohorju. (Naša veselica. Nemčurska surovost) Tukajšnje kmetsko bralno društvo priredilo je v nedeljo, dne 8. t. m. veselico, katere se je udeležilo prav lepo število odličnih mož iz domače in sosednih župnij, kakor tudi več č. gosp. duhovnikov. Počastilo nas je pa tudi več gospodov iz dalnjih krajev, kakor n. pr. naš vrli rojak, g. dr. Murko, kateri je bil pred kratkim odlikovan od samega svitlega cesarja z dragocenim prstanom, g. Franjo Hauptman, profesor iz Gradca, g. I. Wresounig in več drugih poštenjakov iz Slov. gračkega okraja; zastopani pa ste tudi bili društvi „Slovenija" iz Dunaja in „Triglav" iz Gradca. Veselica se je obnesla prav izvrstno, da, reči moram, nepričakovano. Po vsporedu so se vrstili govori, pesmi in igranje tako jedrnato, milo in izvrstno, da si zamore šteti društvo, kakor tudi vsak poslušalec v ponos, da se znajdejo med našim pri-prostim kmetskim ljudstvom take moči, kakor ste postavim Štefanova Micika pa Lakužičeva Lojzika. Bili smo zbrani kakor krotke bučelice, katere si nabirajo po solnčni livadi svojo hrano (zares moram reči, da sem si marsikaj zapomnil) ali prekmalu pridejo razkačeni sršeni in hočejo pohlevne bučelice prepoditi. Dva najhujša sršena, katera imata največ strupa v sebi, toliko, da enega vleče črez navadno mero na dolgo, druzega pa ravno tako na široko, pridivjata kakor besna z dvema žandarjema in oboroženim občinskim beričem med nas, ter s hripavim glasom žugata, naj gremo narazen (Konec sledi.) Iz Zr eč. (Volitve.) S tem N^am spominjam, da so občinske volitve za našo občino že razpisane. Rodoljubi na noge, na delo, vsi skupaj združeno, da se bode ljudstvo poprej podučilo, in se mu povedalo, koga in kako naj voli. Tako se bodo vsi udeležili volitve, ter se nam ne zgodi, kakor je bilo zadnjokrat pri volitvah. Rojaki na noge, ako hočete, da bodo volitve boljše ter nas nemčurski živelj ne bode podjarmil. Sramota bila bi to naši občini. Ude- ležite se vsi volitve in spoznajte, kdo da je sposoben za to med moži. Naj bi se tudi udo-vam v pravem času pooblastila oskrbela. Kako da se bodo volitve obnesle, in več kaj druzega Vam bom poročal poznej. Rodoljub. Politični ogled. Avstrijske dežele. Uže tjeden dni je tega, kar sta si v Gostinju avstrijski in nemški cesar segla v roke, vendar pa se govori in piše še zmerom veliko o tem shodu in mogočnem pomenu njegovem. Mi sodimo, da je, kar se o tem piše, iz večine sama domišljija, to pa utegne vendar-le biti resnica, da ste se Avstrija pa Nemčija še tesneje zvezali ter boste na to delali, da se ne bode kalil mir. — Drž. zbor snide se dne 21. septembra ter bode do konca oktobra skup, potem začnete pa se delegaciji. — Minister dr. pl. Gautsch dela marljivo in vidi se mu. da ima resnico v tem, do vtrdi domoljubje po šolah. Vse njegove dosedanje naredbe merijo na to. Tudi na vseučiliščih prijema trdno profesorje, ako se gaj zagreše v tem. Pri teh pa je bil že tudi skrajni čas, kajti na naših vseučiliščih so profesorji ali tujci ali židje. Le ti pa ne poznajo ne avstrijskega domoljubja ne naprav kat. cerkve ali pa jim je oboje trn v peti. Naj jim ga minister tedaj le izdere! — Shod učiteljev v Pragi pri-poznava, da se preveč terja od otrok na ljudskih šolah in se torej še to ne dosega za kar obstoje take šole. To je po vsem resnica in bode treba nekaj učne tvarine na njih skrčiti. — „Kat. šolsko društvo" je na Dunaju že eno ljudsko šolo pridobilo „in bode ves poduk na njej po kat. načelih. Žalostno, da je v državi, čije prebivalci so iz največje večine katoliški, tacega društva potreba. — Dež. zbor za Šta-jarsko snide se bojda sredi meseca novembra, da reši delo, ker jih ga čaka. — Slov. šolsko društvo, družba sv. Cirila in Metoda, namerava v prvi vrsti skrbeti za koroške Slovence. To je dobro, kajti le-ti nimajo nobene slov. šole in se po vseh vasčh vteplje slovenskim otrokom nemilo nemščina v glavo. — Poslanec g. A. Obreza je vzbolel iu nekateri listi so brž raznesli vest, da je odložil poslanstvo. Na srečo pa se g. poslancu vzboljšuje zdravje, in torej ne bo nič z njegovo odložbo. Bila bi pa to tudi velika izguba za Kranjsko. — V Kleniku na Notranjskem je dne 12. avgusta ubila strela 14 ovac. Umrla sta na Kranjskem že dva de-lalca za kolero. — V Gorici trpe pomanjkanje : pitne vode in radi bi si je napeljali iz Cepovana. — Učitelji po Primorju še vedno tožijo, da imajo prepičlo plačo. To je tudi brž ko ne resnica in jim torej želimo, da se jim vzboljša. Naj bi le tudi na duhovnike ne pozabili, saj so gledč plačo le-ti sila slabi. — V Trstu in njeni okolici žanje še neprestano kolera. Vreme se jim spreminja skoraj vsak den in prouzročuje rast strašne morilke. Iz „taborja" tamošnjih Slovencev ne bode letos nič, to pa ravno zavoljo kolere. — Na hrvaškem Primorju okoli Reke imajo kolero prav, kakor v Trstu, če še ne v višji meri. — Pravna stranka dr. Starčevi a razpada. Umaknil se ji je sedaj nje najbistreji ud, dr, Hinkovid. — Kardinal in nadškof v Zagrebu, Mihajlovič, obhajal je zlato sv. mašo in so mu svitli cesar z ozirom na to poslali lastnoročno pismo. — Kakor smo že v zadnjem „SI. G." opomnili, poslali so svitli cesar tudi ogerskemu ministru lastnoročno pismo, toda to je iladjare nekam poparilo, kajti svitli cesar so v njem odločno povedali, da ne puste cesarske vojske cepiti niti rušiti duha, ki mora biti v njej edin — ta, ki navdaja nje najvišjega poglavarja, t. j. svitlega cesarja. Vnanje države Bolgarski knez, Aleksander Battenberški imel je Srbe na sumu, da se pripravljajo na boj zoper njega. Srbska vlada pa je temu odločno oporekla, češ da niti ne misli na vojsko, kajti pomanjkuje ji denarja. To se ji tudi lehko verjame, zakaj Srbi imajo že nad 300 milijonov dolga. To je za majhino kraljestvo ogromna svota. — Turčija se bliža Rusiji in pravi se, da obstoji med njima že neka zveza, ako kdo katero njiji napade. Cisto neverjetna ni ta novica, saj imate obe veliko in skorej istih sovražnikov. Nadvojvoda Karol Ludvik, brat svitlega cesarja, vrnil se je iz Rusije. Car in carica sta ga spremila na kolodvor. Ta shod je bil v istem času, kakor shod v Gostinju in menda tudi ravno za to, da bi svet ne sodil tega shoda krivo, češ, da Rusija ni več v zvezi z Nemčijo in Avstrijo. — Zborovanje nemških shodov v Fuldi je bil vseskozi srečen in so se škofje v vseh vprašanjih zedinili. Svet se čudi, čemu je čedalje več nemških oficirjev, preoblečenih, po Rusiji. Ali so mar ogleduhi ? — Velik zbor delalcev v Bruselju na Belgijskem se je dne 15. avgusta nepričakovano mirno izvršil. Število delalcev je bilo sicer znatno, toda za polovico manjše, kakor se je bilo mislilo s kraja. — V Belfastu na Irskem tepo se katoliški in protestantovski prebivalci med seboj. Angleška vlada je protestantovska in se tedaj lehko zna, koga da podpira — Na Francoskem se dela sedaj veliko na to, da se povzdigne vojno mor-narstvo, ali slutijo, da ga bode kmalu treba? V Lyonu, največjem mestu za Parizom, naših lurških romarjev niso lepo vzprejeli. Ko so se od kolodvora podajali v mesto, sikali so neki mladiči na nje. Troje tacih porednežev so zaprli — V Rimu so bili raznesli glas, da so sv. Oče vzboleli. Na srečo pa ni resnica in so sv. Oče kljubu vročini skorej vsak den tujih in domačih obiskovalcev sprejeli. V Birmanski državi šiva Angležem, ako ne pošljejo kmalu nove pomoči, uničena jim bode tamošnja vojska, a ničesar ne bo opravila. Kakor je podoba, vtaknila je Rusija vmes svoje roke. Za poduk in kratek cas. Lurška mati božja. (Dalje.) Unkraj postaje Innichen Drava naglo pojema. lahko jo prestopiš; naenkrat pa ji na visokem mokrem travniku zgubimo sled. Drava, nesi pozdrav na Spodnji Štajer vsem, ki za lurške romarje molijo ! Pusta dolina pač ni pusta, ampak krasna, romarji smo kar strmeli in občudovali božji svet, veličastvo božjega stvarjenja. Nek gospod je rekel: Bog je res vse lepo stvaril, pa človek je bedak, ki je pot zmešal. Človek še čuti med tem velikanskim gorovjem celo majhnega in nekako bolj čuti mogočnost in veličastvo božje. „Domine Dominus noster, quam admirabile est nomen tuum in utiiversa terra". Zdaj zakliče redar „Franzensfeste" in takoj se vzdignemo in se preselimo v drugi voz, ki nas je zapeljal v Briksen. Franzensfeste je močna trdnjava. Oe bi se morebiti Italjanom kedaj „poluštalo" po lepi Tirolski, bi menda od Franzensfeste nesli koj krvave glave domu. V Briksenu se podam v veliko krčmo „k Slonu': Tukaj se mi je nekaj pripetilo, kar še v mojem življenji nikdar. Gospodar me ni pra-šal kaj želim večerjati, ampak na prvo je vprašal, „kje da hočem jutri meševati". In zelo ga razveselim, ko sem mu pritrdil, da hočem v njegovi domači kapelici sv. mešo služiti. Dobro se mi je tudi zdelo, da so po mostovžih raz-obešene pobožne podobe, pa ne kakove nage grdobe, kakor po drugih velikih krčmah. Srečni Tirolci 1 Tirolci so bolj mirne krvi, tihega obnašanja pobožnega značaja Danes v nedeljo, 8. avgusta so cerkve polne pobožnih molilcev, ne samo kmečkih, ampak tudi prav gosposkih! — če pa Slovenec gospod postane, misli že, daje sramota Gospoda gospodov moliti! Mestice Briksen leži v lepi dolinici, ki je celo podobna kotlu. Okoli in okoli bregovi, za temi bregovi še višje planine, in izza planin še pravi orjaki molijo svoje sive glave, kakor bi gledale ženke z belimi pečami črez planine. Na juterni in južni strani so bregovi pokriti z lepimi vinogradi, z velikim trudom dobro obdelani. Vsaka postat je podzidana, da je na ta način bolj plana, ter jim deževje ne odnese potrebne prsti, in celi vinograd je obdelan z zidom. Hiše med goricami so jako nizke, da se veter in nevihta ne more tako va-nje upreti. Hišice so z deskicami krite, in deske so s ka menjem obtežene, iz istega uzroka. Na severni strani je samo gajevje. Zjutraj sem potem obiskal cerkve. Stolna cerkev je prostorna in visoka, tudi farna; po-novljenja bi bili obe vredni in potrebni. Obiskovalcev pa je bilo vse polno in sicer — samih pobožnih. Cerkvica v bolnišnici se mi je do-padla zavoljo svoje snage in priprostosti. Kaj pač pomaga še tako lepa stavba, če pa je cerkev polna prahu in nesnage! Veličastno je poslopje dijaškega semenišča; skorej bi rekel, da ga je toliko, kakor celega onega mesta. Ima dve do tristo gonjencev in lastno gimnazijo, in je izvrstno urejeno. Rajni škof in knez Gassner si je tukaj krasni spominek postavil. V kapelici pravi napis: „To stavbo je potomcem zapustil Vincencij (Gassner)." Opoldne zopet zaprežemo železnega konja, ter ga poženemo Črez Brennerja proti luomostu, glavnemu mestu v Tirolskem. Brenner je mogočno bregovje, ki ima več nad šest tisoč čevljev visokih vrhov. Železna pot drži črez Brennerjev prelaz in vozili smo se vsaj tako visoko, kakor bi se po Pohorski Veliki kapi vozili. Vročina je bila tolika, da smo komaj dihali, ali kljubu temu so stali pred nami snež-niki, ki so bili videti, kakor bi bili z belimi prti prekriti. Trikrat smo obhodili breg, preden smo prišli na višino, in od tam smo naglo dirjali navzdol proti Inomostu. Petnajst tunelov smo prevozili, in ko smo iz petnajstega polu-kali, je bilo krasno mesto Inomost pred našimi očmi. V teh dolgih tunelih mi je vselej nekako tesno pri srci, ali recimo, nekoliko me jih je strah. Tema je„ pač podoba greha in luč je po doba milosti. Človek je stvarjen za kraljestvo luči, a ne za kraljestvo teme. Samo tisti tedaj, ki zajdejo, pridejo v temo, tacega vržejo v zunanjo temo, kjer bode jok in škripanje se zobi. (Dalje prih.) Smešnica 33. „0"e", piše dijak očetu, „oče, samo tokrat mi pošljite še 25 goldinarjev! Oštir me nadleguje radi dolga. Ako se ga še odkrižam, potem pa skočim raji v Dravo, kakor pa da še stopim kedaj v njegovo hišo, raji..." „Ah", huduje se oče, „prazne obljube, same prazne obljube". Razne stvari. (Cesarjev d en.) Rojstni den svitlega cesarja, 18. avgust, obhajal se je po naši celi škofiji, kolikor mogoče slovesno, najbolj seveda v Mariboru. Le tu so Njih ekscelencija milost, knezoškof sami imeli ob 9. uri v stolni cerkvi slovesno sv. mešo pri njej so bili uradniki vseh vrst in veliko število vernikov navzoči. Ob 8. uri pa je bila vojaška sv. maša na Tezni. (Slov. pevsko društvo.) Veselica, katero je slov. pevsko društvo priredilo dne 15. avgusta na Ptuju, obnesla se je vseskozi izvrstno. Pevcev in pevk je bilo nad poldrugo sto in le ti so vse točke vzporeda izvršili iz-borno, spremljala jih je v tem godba c. kr. 47. ; pešpolka odlično, ljubljanski sokoli pa so vzpo red s svojo telovadbo jako pohvalno končali. Poslušalcev je bilo iz vseh stanov in gotovo nad jezero. (Volilni shod) skliče kanonik dr. Gre-gorec za volilce Ptujskega okraja v nedeljo 22 t. m. popoludue ob o. uri v Narodnem domu v Ptuju ter vabi volilce in domoljube na številno udeležitev. (Lepo znamenje.) Pri sv. Juriju na Ščavnici je bil dne 15. t. m. volilni shod in so se mnogoštevilni volilci enoglasno izrekli za kandidata vlč. g. dr. Gregoreca. Vidi se torej iz vsega, da se volilci po vseh straučh strinjajo z njegovimi politiškimi načeli. (Potrjenje.) Volitev g. Ed. Kandolinija za načelnika in g. J. Rathoferja za njegovega namestnika v okrajnem odboru v Slov. Bistrici dobila je najvišje potrjenje. (Tur n v er e i n.) Nemški turnerji v Celju, t. j. nekateri izmed njih bili bi se radi odtrgali od velikonemške turnerske zveze, toda njih občni zbor jim ni pritrdil. Velikonemški turner Pacchiaffo (to ime je seveda domače gori v teuto-burških lesovih) je predlagal, naj ostane vse pri starem. Tako se je tudi sklenilo. (Napuh ali ka-li.) Gospodje v baueru-vereinu za Maribor in okolico kličejo svoje tovariše, naj se v nedeljo, dne 22 avgusta oblečejo v kmečke jope ter pridejo k zboru v Wies-thalerjevi oštariji. Ob enem pa zarotujejo vse dež. in drž. poslance in še celo ministerstvo, naj se vdeležijo kakor, tako tega zbora. No ti bodo pa se ve da tudi — izostali. (Pobalinstvo) Kar seje izgodilo te dni Jožefu Gabercu, posestniku pri Vel. nedelji to ni kaj bodi. V eni noči so mu nepoznani pobalini poželi celo njivo koruze in ni se do-sehmal mu posrečilo jih zasačiti. (Ogenj.) Pri posestniku v Ostrožnem pri Celju, Jožefu Matku, jelo je dne 11. t. m. o poldvanajstih na dilah goreti in mu je kmalu stanovanje in gospodarsko poslopje zgorelo. — Isto tako je v Pletarjah na Ptujskem polju pogorel nečemu posestniku ves stan in še po vrhu sosednja koča. Ogenj so tu otroci zatrosili. (Iz vode.) Pri sv. Marku nižje Ptuja so žensko iz Drave potegnili, katera je morala biti odličnejega stanu, kakor se izpozna iz obleke. Čeravno je vsa razpala na kosce, da je nič ni bilo poznati, našli so' še 231 gld. pri njej, kateri bodo se še dali pri banki izmeniti. (Lurški romarji.) Število lurških romarjev iz cele Avstrije znaša 650. Vsi so zdravi in že na poti domov. V Lurdu so preč. g. Fr. ; Košar, kanonik stolne cerkve v Mariboru, imeli ; slov. pridigo. Kaj tacega se tamkaj še gotovo ' ni prej nikoli slišalo. (Visoka starost.) Od sv. Trojice v slov. goribah se je te dni preselil Anton Spicej k svoji h'"eri v Maribor. Dedej je rojen leta 1794, šteje torej 92 let in je še primerno čvrste postave. (Dijaško semenišče.) Izmed 49 prošnjikov so v dijaško semenišče vzprejeti tile: Ivan Pintar z Dobrne, Jože Meško iz Vel. nedelje, Fran Bohak iz Poličan, France Krulc iz Brežic, Jože Panič iz Središča. Jože Somrek s Cadrama in Jože Žekar iz Ulimja. (D u h o v s k e spremembe.) C. gosp. J. Pole, kaplan v Šmarju, je v noči od 13. do 14. avgusta na naglem umrl. Bil je star 63 let. Naj v miru počiva! C. g. Fr. Leber, kaplan pri Št. Ilju na Turjaku ostane na svojem mestu; za to pa pride novomešnik, č. g Ivan Pavlic, v Galicijo. Novomešnik č. g. Vido Janžekovič ne gre v Slivnico, ampak k sv. Štefanu pri Celju. Loteršjne številke: V Trstu 14. avgusta 1886: 46, 3, 40, 6, 70 V Lincu „ „ „ 66, 41, 77, 69, 24 Prihodnje srečkanje 21. avgusta 188(5. V katoliški bukvami v Ljubljani je ravnokar izšla: „Kratka in lahka" latinska sv. masa za mešani zbor. Zložil Ig-. Hladnik. 3C Cena 60 kr., po pošti 62 kr. -3JC Maša je kratka in silno lahka, ter jo iskreno priporočamo vsem prijateljem glasbe. Podučiteljska služba na razširjeni dvorazrednici v Remšniku na najlepšem hribcu v Marenberškem okraji s tretjim plačilnim razredom in s prijetnim prostim stanovanjem začasno ali stalno je razpisana. Prosilci se naj kmalu oglasijo Krajni šolski svet v Remšniku. 2-3 (Pošta Mahrenberg.) Vino na prodaj! Ker potrebujem prostore za kupčijo z jabolki, primoran sem o ali 10 štartinjakov vina lanskega leta prodati; vino jako fino je iz Sen-čaka in velja liter od 20 kr. navzgor. Franc Kosci', 1.-2 pri sv. Lovrencu (pošta Juršinci.) V i1« okoli 7 oralov, 2 hrama in 2 kleti je na pro-dnj v Met a vi pri sv. Petru. Več pove upr. „Slov. Gosp." 1-3