j, |«i » -)>»»:: t *! t. i; tf■ .«i«t if 111 v 7ftnfttrra' državah i m ValpuTieUt« • - - $6.00 Za pol let«.....$3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za boimiini cdo leto $7.00 n i i NARODA List slovenskih delavcev t Ameriki* TCUrON; CHELSEA iftt Liitcrt d a* Second Claw flatter, September 21, 1903, at th« Pust Office at New York, X. Y^ under Act of Congress of March 3, 1879 \o m — iitiv. M> NEW YORK. THURSDAY, MARCH 20. 1923. — ČETRTEK. 20. MAR CA 1930. ff T The Urgest Slovenian Daily the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Readers. 71 TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXVIII. — LETNIK XXXVIIL SADOVI GANDHI JE VE PROTIANGLESKE KAMPANJE V SPOPADIH S POLICIJO JE BILO RANJENIH NAD STO INDIJCEV IN 30 POLICISTOV Pokret indijskega voditelja za civilno nepokorščino se širi. — Ljudska množica je napadla policijo pred sodiščem, v katerem se bo vršil proces prod kalkutskemu županu.— Gandhijev pristaš obsojen na šest mesecev ječe. RANGOON, Indija, 19. marca. — Več kot sto Indijcev jc bilo ranjenih v spopadu, ki se je završil m^d ljudsko množico in policijo pred sodiščem, v katerem se bo začel te dni proces proti županu me-«ta Kalkute. Pa tudi policija ni odnesla zdrave ko-/c. Nad trideset policistov so odvedli v bolnišnico. Red je napravilo šele vojaštvo, ki je proti večeru »topilo v akcijo. BARISAL, Indija, 19. marca. — Na šest mese-ev ječe je bil obsojen Satindranath Sen, vodja pasivnega odpora v tem okraju." Sen je bil šele pred kratkim izpuščen iz ječe. "V0LSTEAD0V0 POSTAVO NAJ SE PREKLIČE! S tem geslom se je vrnil v Ameriko najslavnejši ameriški odvetnik Clarence Darrow. Po devetmesečnem bivanju v Ev-»•pi »e je vrnil včeraj v New York najslavnejši ameriški odvetnik Clarence Darrow. Dasiravno je že precej star, je še vedno čil in krepak, poln a slinasti n življenja. — Če hočemo vrniti svobodo domovino, moramo preklicati Vol-. steadovo p. ,tavo, — je rekel, — V | tem mi mera sleherni pritrditi. Kdcikoli je obtožen prodaje izdelovanja ali prevažanja opojne pija-j Se. se mora zagovarjati zastran kr-} -en j a VoLsteadove postave, ne pa ! sastran kršenja 13. amendmenia. Že refifcra*. se je pripetil}, da je kon- j gres sprejel postavo, potem jo jo xl preklical. — To so moji nazori. Ce me •.'sledtega smatrajo za anarhsta, naj me smatrajo nič za to. ITALIJA ZAHTEVA ENAKOST Grandi zahteva, naj se vzdrži washingtonsko razmerje. — Ne boji se izolacije. — Nadaljne novosti iz Londona. PAPEŽ PROTI ANGLEŠKI BOL JŠEVIK0M! POSLANIK i Papež je klečal eno uro- RAD PIJE pred altar jem sv. Petra.* Ruski dijaki v Rimu so Novi angleški poslanik v odgovarjali slovanski na molitve VATIKAN CITY, 19. marca. -Papež Pij XI. je danes pričel s križarsko vojno rimsko-katoliške cerkve proti preganjanju vere v so-■ vjetski Rusiji, ko jc bral slovesno mašo pokore m oiičenja za profa-i nacijo Cerkve in kršitve veličan- LONDON, Anglija, 10. marca. — Edini odgovor Italije na pritisk, katerega so izvedli mornariški clele-gatje. je bil, da je ponovila svoje stališče ter se ni hotela umakniti tudi če bi preprečila ostalim silam j SLVa v Rui jL da skleneia dogovor glede oboroževanja. Italijani so trdili, da jim je obljubil Aristide Br^uid z drugimi so Združenih državah ne bo posnemal — kar se tiče pijače — svojega prednika Esme Howar-da. NASPROTNIKI REVOLUCIJE ARETIRAN Vladni uradniki so sn vali protirevolucijo. -Med zarotniki so urac. niki poljedelskega ko misarjata in bankirji. - Včeraj zjutraj ob poiasmih je d »spela v newyorško pristanišče Aqumtanda". ki je morala zastran goste megle čakati dvanajst ur v Odkar je papež maše val pri o- \ karfnteni tvorjenju CvharisUčnega kongres m j v Rimu leta 1S22. se ni vršila v Sveti Stoliei še ni-bena cerimonija. ki Med potniki je bil tudi Sir Ronald Lindsay, novi angleški poslanik za Združene države. , , . . ____.__. _____. .__. „ ! bi b.la prevzeta s lakim navduše- udeleženci vred pri \va.shingtonsxc: ^ . , . , , , . , . njem in slovesn.m dostojanstvom, konferenci leta 1922 enakost. Vsled J J Ko je stcp.il na kopno. ■■> ci vprašali easniiki poročevalci, če bo Na latinsko Lturgijo službe bož- j sledil vzgledu svojega prednika Sir je so odgovarjali slovanski dijaki i Esme Hawarda ter ne bo naročil materinščini. j za angleško poslaništvo nobene pi- Rešitelj sveta, reši Rusijo! —I jače. — To vprašanje je bilo nekoliko Tokom vse ure, med molitvami ■ preveč nenadno — je odvrnil Sir BORSAD, Indija, 1 9. marca. — Danes je dospel v vas Raass Mahat ma Gandhi, voditelj indijskih na-i ijonalistov. Dasi je od tukaj do Raasa le pet milj, so Gandhi in njegovi spremljevalci potovali skoro i es dan. Dane« se bo Gandhijeva družba prepeljala preko reke Kankapur, nakar bo nadaljevala potovanje v Jalapur. l am bodo začeli pridobivati sol, ki je angleški monopol. To bo tudi pravi začetek civilne nepokorščine proti angleški vladi. Pred par dnevi so aretirale angleške oblasti Gandhijevega pribočnika Vallabhaia Patela, ker je v svojem govoru ostro napadal angleško vlado. Se tistega dne je imel podoben govor Gandhi, toda njega si ni drznil nihče aretirati. Gandhi je pozval prebivalstvo, naj mu pošlje petsto prostovoljcev, ki se bodo udeležili kampanje za civilno nepokorščino. To bo po njegovem mnenju naj boljši-odgovor vladi za aretacijo Patela. Dosedaj se je Gandhi ju posrečilo pregovoriti več kot sto uradnikov', da so izstopili iz angleške službe SMRT ZNANEGA ANGLEŠKEGA DRŽAVNIKA na postavo v angleški in mednarodni politiki. Eden najbolj značilnih uspehov je bil njeguv obisk v Zred ! Ronald. Najprej si moram nekoli- » pa naj bi sklenil dogovor med tre- j larjem- i razgledaU, potem šele bom u- i mi silami ter popolnoma izpustili , , _ ... „ . , , . „ „ ' rusko godbo. kaicrsne niso tila va j Italijo m Franctjo. dokler se ne ; ; & najde kakega temelja, da se skle- I ne novi dogovor. 1 Upanje, da bo "pretnja" izolira-nja Italije dovedla* o.egate do tega. da bodo opustili svoje neizpros- j stališče, je izgbiilo danes, ko so' Maša je bila pomešana z bogato krenil glede pijače v poslaništvu. MOSKVA. Rusija 19. marca. -Danes je bilo objavljeno tukaj. rt., je bilo aretiranih več visokih ura t", iukov harkovske vlade. Obtoženi so. da so snovali protirevolucijo ter da so hoteli strmoglaviti obstoječo vlado v Rusiji. Sovjetska tajna policija je raz-gnala organizacijo, s katero ^o obtoženi sodelovali. Med aretiranimi so nekateri najvišji uradniki poljedelskega komi-sarijata za Ukrajino, uradniki ko-operarivni1 banke Ukrajinskega zavoda za okonoraijo in Ukrajinskega k.'inega tras ta. X najvišjih uraclih, kat rim j., bilo poverjeno agrikultumo živi*- • nje Ukrajine, so bili vec let člai organizacije, koje namen je b.l uničiti komunistično agrarno politik- jena rimska ušesa. ( mi pa, da je zadeva precej oseb- Cerimonija je privabila na tiso- na. Glede tegra se še nisem odločil, zeli | ter utrditi pozicijo kulakov «boga tih farmerjevL če potn kov iz vseh delov Italije in j vsi kardinali so dobili posebna vabila. Bazilika je bila cpremljna z lesenimi barikadami, da vzdrže red izvedeli iz verodostojega vira. da se ; .. . . „_____.. ter dovohjo veliki množici tudi zunanji minister Duio Grandi ne' TAFT0V BRAT 0 PR0HIBICIJI — Ekoro člani moje družin? so popolni abstinenti, dočim se jaz ne branim d.bre kapljice. Glede razorožitve konference ;1 izjavil: — Morda bo uspešna morda se bo če Lull trdila \nierišico-angleške odnošajc. boii p:sled.c izolacije. i dostop, kajti število navzočih se ce- ( izjalovila, tega ne vem. Toda. ■ '.lih na liokako petdeset tisoč ljudi. t,uii se izjalovi, bo jako v. Čeprav so tako francoski kot it a- j lijanski voditelji včeraj obiskali i Amerikance, se vendar glasi, da za- ; vzemajo Združene stališče, da via- ' da v evropskih zadevah popolno mrtvilo. HAVANA, Cuba. 19. marca. — Cubanako najvišje sodišče je danes razveljavilo odredbo cubanskea predsednika Maehada, da se ne smejo vršiti nikake manifestacije, parade in drugi sestanki tekom dobe, ko bodo na Cubi rezali sladkor-n. trs ter ga jnleli. Sodišče je izjavilo, da je ta odredba protiustavna in da nima naj vi j ši ek^ekutivni uradnik nikake pravice, da omeji prosti govor, dokler bodo zborova- Nekateri suhači so raz-trobili v svet, da je bila osnovana zarota, ki ima svoj izvor v inozemstvu in koje namen je odpraviti prohibicijo. EDISON BO PRIČEL IZDELOVATI GUMSJ PRVIH 300 BOMBNIH AERO PLANOV ZA RUSIJO BUKAREŠTA. Romunska. 10 marca. — Prvih tristo bombnih c roplanov. katere je naročila sov je; -ka Rusija v Italiji, je dospelo da » nes v Constanzo, da Jih izroče Ru-1 siji. Spremlja jih italijanski voja uki .zvedenec. ZEMLJIŠČE V BLIŽINI PARLAMENTA PRODAf LONDON. Anglija. 19. marca. Vojvoda iz Westminatra, eden n^ bogatejših zemljiških pa>etnik vsega sveta, je prodal osem akr< v angleški diplomatski službi. Jurij podpisal dekumet. so razpustili parlament. WOKING, Anglija. 1». marca. — Earl Balfour, eno in osemdeset let &Uri drlamdk, je umrl danes na posestvu svojega brata kjer je živel tekoma zadnjega leta. Njego\ o rat, Gerald Balfour, mu bo sledil v naslovu. lični justični odbor skupina uglednih suhačev, med njimi tudi brat pokojnega predsednika Tafta, Horace O. Taft, hi bivši mornariški nja redna in odgovarjala policij- ajnik j05ephus Daniels. skim predpisom. Taft ^ ustanovitelj in ravnatelj Taft Preparatory School v Water- own, Cmn. Justični odsek se hoče prepriča- i, kohko je resnice na govoricah . . . , ---------- ----- ----------- catere so raztrobih v svet suhači, vijaja pomorski coLni "O razreda 1 , . , n\ ... j _ Profesor Miguel de Unamuno, do- ia je bila osnovana nekaka zarota Potopljen lahko napravi sedem . , . . w., , . t bro znan avtor, ki je bil nekoč po- : za. prekLc osemnajstega amend- zvai1 Pred sodišče, ker je napadel nenta. resnično nevidni r . . , , , . .... , - kralja Alfonsa, si je zlomil levo ro- j -v to svrho so baje tujezemeki ko ter precej razpraskal desnico, kc • prodajalci žganja prispev?1' sto mi- se je boril proti podivjanemu psu. ujanov dolarjev. Odboru bo prečitana tudi brzo- prjatelju Juho Ayuso, načelniku re- javka Evangeline Booth, načelnice pubhkanske stranke v Zamori ter salvation Army. FORT MYERS, Fla , 13 marca Thomas A. Edison ne pričakuje, da bo doživel sto let vendar pa bo vzrajal toliko časa, da bo dovršil str.je za produkcijo gumija L; '"golden-rod". To rastlino bo pričel saditi v velikanskih množinah na plantaciji Henry Forda v Savanah, mojega Grosvenor zemljišča, ki Ga nahaja takorekoč v senci pail. WASHINGTON. D. C., 13. marca. Trinisemdesetletni iznajditelj je menta. Kupci bodo sedaj izp Danes je bila pjzvana pred zbor- rekel danes, da bo nadaljeval de- nili to ozemlje v prvorazredno r lati po štirinajst ur na dan, dokler sidenčno in trgovsko okolico Zv ne reši zadnjega problema, kale- krat m še znano, koliko so p'a ■ rega se je lotil. Jf i\J za ta cbsežni in dragoceni svet. PES NAPADEL UNAMUNA ZAMORA, Španska, 19. marco. v:aljev, angleški samo šest vozljev. Nosil bo prvi torpedo, kar so jih kdaj zgradili. Načrt Fiamma je načrt privatnega državljana: kajti Versaillska po- . , , . . * . „ Napaden je b.l, k j je sel* k svojemu godba prepoveduje Nemčiji graditi podmorske čolne. DENARNA NAKAZILA ZA VASE RAVNANJE NAZNANJAMO, DA IZ VEŠUJEMO NAKAZILA V DINARJIH IN LIRAH PO SLEDEČEM CENIKU: ▼ Italijo v Jugoslavijo 1 Din REČNI PARNIK ZGOREL V BOLIVIJI BOGOTA, Colombia, 18. marca. Več kot dvajset potnikov in dosti članov posadke rečnega parnika "Bucaramanga" je izgubilo danes življenje, ko je pričel goreti tovor, obstoječ J. petroleja pri pomolu v La Dorado, ob M&gdalenski reki. BuleUti, ki je objavil smrt, je bil | Parnik je bil popolnoma uničen. Le izdan malo pameje. Kanec je pri- deset potnikov se je moglo rešiti od Šel zdo mirno. skupnega števila več kot tridesetih. Večina posadke, med njimi tudi ka-| pitan Antorko Velez, je umrlo v pla-_L._U_«iiV i menih. Drugi parniki v Dorado pristanišču niso mogli priskočiti nS pomoč, ker so se bali eksplozivne > bil Balfour zna čil- vsebine tovora. De 10 marca se je Balfour pre-biacUl t iplodsc ter je peša) neprestano. dokler al nastopila smrt danes zjutraj c*> osmin. m bodo vršile \ I nedeljo n* fr^nUketn. urvatffr Ab6ey 8» bo vrtila silč- HINDENBURG POZDRAVIL PARNIK se skušal ubraniti psa z golima rokama. Zdravniki rekh. da ne bo mogel pisati več tednov. BANDITI UMORILI DVA TI S0C UUDIV KIANGSI Miss Wood je preveč bolna, da bi mogia osebno pričati. Malo prej je bil zaslišan generalni pravdnik Mitchell, ki je pri-ial. da sodišča hitreje odpravljajo slučaje, ki se tičejo kršenja prohi-bicije, kot so jih odpravljala pred dvemi ali tremi let L Tudi več obtožencev je spoznanih krivim kot jih je bilo prej. 500 „ " 1000 ... " 2500 ... " 5000 ... " 10,000 .... ____ * 9.35 ________ $18.50 ____5 46.00 ...... * 91.00 ____$181.00 Lir 10«__ ___t 5.75 20S____ _______S 11.30 " 300 _______ S 16.80 w 500______ _____ 9 27.40 " 100« _____ _____$ 54 25 Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30 — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. DVA ZGORELA PRI ZRAKOPLOVSKI NESREČI BERLIN, Nemčija. 19. marca. — Predsednik ven Hmdenburg je da- j nes brzojatvll uradnikom Severe- ----- nemškega Lloyda ter se jim zahva- ŠANGHAJ, Kitajska. 19. marca, lil za paadrave. katere so poslali j Organizirani banditi so mas ikri-ob priliki izročitve parnika "Euro- ! rah dva tisoč ljudi v Fuanu. p ropa" Sev«ronemškemu Lloydu. — ; vinci Kiangsi, kot so javljala poro-Predsednik je dostavil: Naj prine- J čila, ki so dospela danes semkaj, se parnik čast nemškemu ladje- Drugi banditi pa nameravajo ob-delništvm in nemškim mornarjem, noviti napade na Amerikance in PRAGA, Cehoslovaška. 19 marca, da bodo slavno služili domovini na eiane drugih inoasemskih trgovskih Druga usadepolna zračna nesrea v morju. organizacij ob srednjem toku J akt- štirinajstih dnevih se je pripetila | se-reke. j na vojaškem aerodromu v Milovi- O ma&akru v Kinangsi provinci so poročali že domači lista. Sodniki v Kianfu so naprosili nacijcma- liattčno vlado, naj pošlje vojake ! njegov opazovalec Ladislav Himcxn prati boaditom. i sta bila na mestu ubita. —U Stranke, ki nam naročajo Izplačila v ameriških dolarjih, opo- j zarjamo, da smo vsled sporazuma z našimi zvezami v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2% j cah pn Pragi. Aeroplan se je zadel v neko oviro, se preobrnil ter ago-reL Oba pilota, Franc Zeisbeo-ger in Za Izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Prt velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nami sporazumeta glede načina nakazila. Ixpaiila po pošti so redno tzvriena t «veb do treh tednih. NUJNA "NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTEB ZA PRISTOJBINO 750. SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, H. Y. Telephone: Barclay 0380 i LAI I A I O D I' NEW YORK. THURSDAY. MARCH 2«. 1930 "Gias Naroda" rr*ax Ovnad end PubUahM by »LOTEN1C rmtmNG COMfAKI (A Corporation) P" fffij sil« LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A Dopisi. of feualnea* of th* corporation and oddrtaaofl ol above officer«: . IStfc Stmt. Bcranh *f IHwhttin, Nw Y«k CMy, M. Y. -O L A S NARODA « Nafto) I mu® d Ivery Day Except Bund*/« and Holidays. fa celo leto velja 11* n Amertto In K&nado —-----—.......ft Cm pol ieta ...-----------------tt-flf >'m Četrt let*-----------tl-50 Za Mew York i Z« pol Ieta — Za inozemstvo Za pol leta Dr. Laginja na smrtni postelji. Zdravstveno stanje bivšega bana dr. Matka Laginje se ni niti najmanj izboljšalo. Vsak čas pričakujejo katastrofo. Bolnika je obiskal tudi komandant armije gene-| ral Matič, ki se je v imenu kralja _| informiral o zdravstvenem stanju. c^leto^ZIIiTJOoi Med drugim je posetila dr. Laginjo ________5340 posebna deputacija iz bolnikovega celo leto___.17-0C rojstnega kraja Kastava z mestnim ___-$3.50; načelnikom. Subscription Yearly W OO Advertisement on Agreement "Ola* Narod«* Izhaja vuald dan irvxemAi nedelj In praznikov Samomor bednega starca. *>lsl bras podpisa In osebnosti s« ne prtobčujejo -Denar na) se bis-voll poDljsti po Money Order Pr« spremembi kraja naročnikov. -t slmc da se n»m tudi prejšnje bl»aliSfte nzxnaxd. da idtrej* najdemo mesec-h pa je ostal brez služ- Na Sušaku se je obesil 72 let stari kočij až Josip Lolšak, r;dcm i i Postojne. Dolgo vrsto let je bil na Sušaku zapeslen kot kočij až, v zad- naslovnika OLAft NARODA21S W. ftlcyhasi litta Mrnl, New York. : Cbeteea 3S7S N. Y- -a««* tjli^tMMMJMMt iMMiil.iii ni SPANSKA ŽALUJE Včeraj so pokopali v Madridu bivšega španskega diktatorja generala Priiiio df Rivero. Mož, ki je M' pred par ineseri vladal Španski z že-t, uu roko, j<> umrl v izgnanstvu v zakotnem pariškem hotelu. Še t let vladal Španski. Tekom svojega režima je mel le i tuliti prijateljev, sovražnikov pa vsepoluo. Tcxia k«> >e je razširila noviea o njegovi smrti, se je v ^i« boi.o žalost. aorti kot t ritim- npuli^Ka I zima ni ator v MadrM. samosilnik se be zaradi svoje starosti. Zašel je v veliko bedo in gladoval. Iz obupnega položaja ga je rešila prostovoljna smrt. Tragična smrt mlade žene. V slavonskem Maruševeu se je te dni 18-letna vaška lepotica Emi Meinarič poročila z 22-letnim si-iiC:: OŽnega posestnika. Svatoa se je vršila prav svečano. Mlada žena je prhajaječe goste kropila z blagoslovljeno vodo ter z njimi plesa-Ko je tako pokropila nekega r o lega gesta in hotela z njim za-1< sati jo je mahoma zadela kap ruiila se je mrtva na tla. .C:Ir ivni. ka pomoč je ostala brez i eha. Nesrečno mlado ženo so p,kopali v njeni svatbeni obleki. Kitajski zdravniki v Jugoslaviji. Smrt velikega dobrotnika. 24. februarja je umrl v Dubrovniku po kratki bolezni 83-letni starček Luka Andjeli. znan dobrotnik, ki je zapustil precejšno imovino. Andjeli se je psčal z urarsKJ cbrtjo in trgovino optočnih predmetov ter je živel prav aristokratske. V svoji cpcrc'ii i? odredil, d:, se emuje fend Luke in Jele Andjeli. kateremu zapušča v e svjje nepremičnine, ki obsegajo več hiš velike vrednosti. Fond ima poslati vsak: leto na šolanje dva gojene;; Hnrat^ke Fladiše, ki naj se iz;.::Ta-zita v trgovski ali obrtniški stroki. Dečka morata biti i.msko-ka-t:liške vere in doma sc področj.t bivše dubrovniške republike. Mladeniči če .-od: šolali po štiri leta Razen tega je pokojnik naklonil mnogoštevilna volila v različne druge dobrodelne namene. je vrnil p<> Vsa Španija mu p«»je slavo /aostajal za kraljevskim pogrebom. špauei «> kar preko nori pozabili vsa njegova nabija, njegov /elezen režim in pa dejstvo, da je moralo tekom vs<-h šestih let njegove vlade časopisje dosledno mol« at i m da je bila svoboda govora i*>pešno volil in za vršil špansko kampanjo v Maroku ter že vsaj deloma uredil ra zora ne razmere na Španskem. Vse drugo je narod fmsahil. De Rivera se ni povzpH k mori po volji naroda, oziroma vsled zahteve javneua mnenja. Diktatorske vajeti mu je dal v roko kralj, v namenu, da prepreči revolueijo v deželi ter si zajainei prestol. l^alii ob vsaki V teku tega meseca pride v Zagreb delegacija kitajskih zdravnikov ped vodstvom dr. Lhya, enega ill njegov pogreb ni nie najuglednejših strokovnjakov na polju higijene. To zdravniško delegacijo je v Jugoslavijo poslala Liga narodov. V Zagrebu bo ostala delegacija kitajskih zdravnikov tri tedne ter bo proučevala higijensko organizacijo in socijalno medicino. Prihod Alberta Thomasa v Beograd. 27. februarja je prispel iz Bukarešte generalni ravnatelj Mednarodnega urada za delo dr. Albert Thomas. V njegovem spremstvu je tudi njegova soproga, ki je rodom iz Kragujevca. Albert Thomas je estal v Beogradu tri dni. nakar je eapstova! v Kragujevac na obisk k : vej emu tastu. Pese til bo tudi Op-Jenac, kjer se zd poklonil na grobu kralja. Petra. Iz Jugoslavije se vr- mogoee priliki nazdravljajo svojemu j np v ženevo. diktat mundt i rj n, i r vrši, je je to nazdravljanje pristno ali se na ko-j seveda drugo vprašanje. Dejstvo pa da Špan<*i niso tekom režima nikdar natdravljali de Riveri. V/rok tiei najbrž v splošni v rat nos ti Hpanoev proti vsem politieiiiw vprašanjem. IV Rivera j»* skušal ustvariti iz Patriotiene unije 1'ašistieno organizacijo po italijanskem uzoreu. kar se mu pa ni posrečilo, !><' It i ver;> va diktatura «e je v jM:diti«"nem oziru j>o-|Mlinoma izjalovila. Nihee pa ne more tajiti, da je bil de Rivera prežet iskreno domoviunko ljubeznijo ter da si je z vsemi redstvi, ki ho mu bila na raz]K»lago, prizadeval tlose<-i blagotiiauje z-a svoj na rt ni. Mod« miniral je špan-ke železnice ter pospeševal javne gradnje. X v-eb teh stvareh se je pa izkazal bolj za vojaka kot s.a eivdnega w^ra\ne^a uradnika. Ko se jt jm)javil v indiLstriji splošen zastoj, ko je za-ela vrednost denarja od dne do dne lx»lj padati, je spoznal, da m1 ji pr/olizai konec. / K-> je pa ^letlnji«" izgubil zaupanje armadnili in mor-narinkih rajnikov, je odstopil kot diktator ter se podal prostovoljno v pregnanstva. * | Pjvlšanje kruinih cen v Beogradu. Beograjski peki so povišali cenr? kruha za 1 Din. Predsednik Udru-enja peke v je izjavil novinarjem da tc prav zaprav ni nobeno pcvišanje, ker je večina pekov peklu doslej hlebce po 600—800 mesto 1000 gramov. Sedaj se bo vršila stroga kontrola, da bo vsak krun res 1 kg težak. Nove cene znašajo z? bel 'kruh 4.50 Din. za polbel kruh 4 Din In za črni 3 Din za kg. Kljub temu je to povišanje cen zelo raz buril*> beograjsko meščanstvo, ki jc ga povrda za povišanje cen kruhu ~rp~rieano d-=> ni nobenega prave ker Je notorično, da cena pšenic: pada. Balkanski kongres pravoslavne omtadine. V Atenah bo kongres balkanskin organizacij pravoslavne cmladinr na katerega pridejo delegati vseh pravoslavnih balkanskih cerkva. Srbsko pravoslavno cerkev bodo j zastopali episkopi Irinej. Nikolaj ir. | Doslej ter bivši minister za vere i Janjič. Vodja zajednice krščanskih mladih ljudi Mote je sklical ta kongres baš v to svrho. da :ie razprav;;u o sodelovanju cerkva na Balkanu z organizacijami le omladine. | Važen cdlok o 20-odstotnih kronskih priznatiicah. F.nančni minister je izdal naslednjo cdredbo pod št v. 26,660. ki se glasi: Lastniki 20-ocL>tctnih kronskih priznanih v naših obmejnih krajih mcrejc te priznanice. čeprav i,o bile svoječasno izdane izven mej tedanjega državnega ozemlja, ako :e glase na njihovo ime in bivališče. ki se sedaj nahaja v sestavu jug. države, uporabiti takoj za plačilo dolžnih davkov do konča let 4 1928. kakor tudi za plačilo dolžnih davkov drugih oseb ao konca leta 1928. ako so iz istega kraja bivališča. Finančne direkcije bodo izdale navodila podrejenim organom davčnih uprav in občin, ki vrše pobiranje davkov, zlasti v obmejnih krajih, in bedo objavile čim prej to odredbo, da bi jo mogli zainte-icjirani pravočasno izkorist.t. Pcgreh Vojislava Šole, 23. februarja popoldne sa pripeljali v Mcstar posmrtne ostanke pokojnega V:jislava šole, ki je umi! v Beogradu zadet od ^rčne kapi. N i 'kclcdvcru se j£ zbralo ob tej priliki ogremne števile občinstva, nakar ?e je razvil veličasten sprevod na rokopališče. Nagrobni govor je ime: roktijnJcov prijatelj in Ale ksa Spa ajevič. S pota. V San Francisco. Ca L, Slovenci prav iep:- napredujejo. Imajo dru-št%ra. spadajoča k raznim Jednotam in Zvezam, pa tudi samostojna Fpdpcrna in kulturna društva. Sa-mestejno društvo, ki ima močno blagajno in velik; število član tva. je en3 najstarejših v San Fran- | cisco. j Ko s. ni pred tremi leti potoval pc i trTi krajih, zo se slišali posamezni glase »ri v Slovcnsk.-m Narodnem Dcmu. Dantp.: že stoji n.i Kranjskem Hrib j. Tako se namreč imenuj c £iovca ka naselbina. V D: mu je ve: dvori n. de lah k v t • društev v obenc;n zboruje. Nekaj kra n-: ° i bo gledališki dvorana, ko bo . pcpclncuia dovršena Stavba je plačana in je že nekaj tisočakov v blagajni. Dt.m so preart 1^1: - iz neke sta-v elektrarne, katero s uobiji primeroma pseeni. Kmalu petem, ko j-bila sklenjene, kup ja. bi lahko pc-lopje prodali z velikim dobic- [ ^ kom. Večinoma v a dela ;o SI ven - 1 c. sami za v.-šili. Nekateri so prav: umetniki v svoji stroki. Pa tudi Sl'/v. nk 1 ni~o zaostajal' i njimi, ki so pri raznih priredbah pcmegale z zborni kuh'nji. SAKSER STATE BANK 82 COKTLANDT STREET NEW YORK. N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov. vsak pondeljek do 7. ur?; zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme, tt- stare in stanovitne domače banke. Ncv rrkeril I.edovskeija. Znani svetovni rt k _ rde r pri igranju na klavir, dr. Ledovski je postavi! v Beogradu ncv svetov::, re-kerd. k: r jc vztrajal pri igranju 8C 1 minuto in 30 sekund. Dvora-, na. kjer je Lsdovsk: igral, je bila j pe iednje ure nabito polna. Ob kon-, c-u sviranja je zaigral Ledovski se i ■ ii1. j Slovani" : r našo jug. eržav-i ne himno. Po zaključenem igranj ■ i 'r?u je bčinstvo navdušeno eesti j tile na nevem uspehu. Ledevski jc potolkel voj last-j ni zagrcbšlti rekord, kjer jt .s-,irai ! nedavno 35 ur. Zdravn ki s > ga ta-| koj nato pr'-:?ka!i in u • »tevil, brer• ' hibno idravje. i Lcdcvski odpotuje v kraJce.n v u.a v Društvu prijateljev Velike j Amerik . kjer b .-kušal za nagra-Britanije. f ' $15.000 p:staviti nov svetovn Hi*\ratska S.raza" javlja pod na j "kerd !00-urnega neprestanega love n "K:iz- Dru prijateljev j igranja, v'elike Britanije": "Potem ko je d/ Trunibič cdklonil članstvo in od- fJc?pcdarska organizacija vrbaskr bemištvo v Društvu prijateljev Ve- | banovine. Dclnicc so b:le pa de?e* dolarjev. Neka»?ri so ; h vzeli v velikih množinah. V pravilih je klavzula, d:: lahko dobi delničar v .-.krajni siii • v.r iie^ai Pozdrav! Matija Pogorele. Za one, ki so slabega zdravja Zaprlni' a in l">ln«r ol isii >trni">iii. l.i \ k.-tr inocm je -.r<«*:i ob1>-tit>< ilriiž«-iij<-, jj*ebavn<- tj> rf«lr»"^i It>«I»-«>. T,-7.i!iKii!ij. iz it:lt > siiiimii. ix^obn riVt'n* in ,«|ili»Š!i.i >lal>«» z'iruvje. NuK:i-T, i"' E< ■ »i >tru|>--\. Prijiravi nnvn sVfžaj«<>V fj arij*- in - \< - s«-'«» ži\lj'-I» \i lahko 11 <-I • ■ r. - Nut - T'»nt» v vsiiKi If karti i. Ak-» va£ U-k:l lij.-pi.vi-K.i pr«-kUiK t vah n —A.J vi 'Ik? Britanije v Zagrebu >:c je pc- | javila v drultvu nova kriza. l:i jc-mela za j^c.ded.co izstop dr. Sve- j czarja Rittiga, kiparja Ivana Me - • "treviča, predsednika upravnega | edišča dr. Zoričiču in mestnega r.a-. cinika dr. Srkulja. Iz-top tako oo-ličnih članov in aoornikov resne egreža uspešno delovanje tega društva". Finančni položaj banovin. Konferenca b. ncv In njegovih pomočnike-.' o ban:vinskih preračunih se je nadaljevala. Osnova razprave zakon in pravilnik o samoupravnih finanncah. ki je v li-nančnem ministrstvu že pripravljen m bo čim b^do predelani rezultati konference, ki bedo eventualno vplivali na definitivno redakcijo ' ^a zakona tudi objavljen. Na k.nferenci se složno poudarja, da b. morale banovine dobiti v^eje finančne možnosti, liec-jih imele bivše e.';la.-inc sanio-sodelavee \ Upra%*e, ker so njihove agende n j -amoupravnem polju znatno večje, j V tem pegledu so bile od vseh b:-ncv glede na novi zakon izrečen ; dalekosežne ž?lje, ki jih bo finane-I n. min'ster, kakor se zatrjuje, po , rrt'no-ti upošteval. Na konferenci I11: razpravljale tudi zadeve inve-ifMcijskeg? značaja ter se urejuje-i' tudi finančni dnošaji med cni-j mi car c vina m:, ki so si razdelile (ozemlje prejšnjih blasti. To . o ' zla :t.i be novi ne, dravska, savska, rr mt-rska. vrbaška in drinska. Kakor - rt/HLA STARIH SAMCEV. Svutx.ina irska država je deiela, samcev med 25. in 30. letom 65 od-v ima nedv^ iino svetovno ptvoa- stotkov, vendar Je S vedska aelo daleč zrn Irsko: ta odstotek znaša na Angleškem 45, v AmerJti pa 35. Kar se tiče Irskih žensk se omoti krma J vsaka, četrta. Zdi se pa. da sc ta Četrtina popolnoma aaveda svojih materinskih dolžnosti, kajti na poat&mazno irsko mater odpade več otrok, nego v imenovanih državah. Stfvllo otrok irskih mater izpod 45 let starih je za 85 odstotkov višje nego onih v An-je odstotek cilji. »tvo glede starih samcev in rw*pO-rc-Centh de voj M Irci se ženijo tako pcarto. da je bilo pr. ladnjem Met-Ju naštetih ao odstotkov moSkih v do 30 b-t ki «o Mil že ne-35-lstnih je bilo «au*e*v vedno 62 odntotkuv. 40-leuuh pa poAovita Trt četrtine Ircev m tedaj oienl tole v zelo arli Je morda pripisati modro- Velikonočni prazniki se bližajo. .. G OTOVO se boste tudi to leto spomnili svojih dragih ▼ stari domovini, z malim ali večjim denarnim darilom za velikonočne praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno izvršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne odlašati in nam naročila poslati čimprej mogoče. Večkrat se odpe. more nujni potrebi, in veselje obdarovancev se podvoji, ako dospe denar pravočasno. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street NEW TO&K, M. T. V Banjaluki se je vriiiu ustanovna seja upravnega odbora gospodarskih zastopnikov :z vrbasfce banovine. V ožji c<;or so biii izvoljen, štirjo član.. Na seji >o b:!a ?preje ta pravila, ki t do po-lana v proučevanje eospodarskim organizacijam posameznih srezov. Sestavljen je bil tudi načrt memerandr. ki bo pc.slan v j-m mcrodajniir. krogom in k* govori c go.spjdar.skih ter kulturnih potrebah bnaovinc Podfcbn: ?ti bodo izdelane v desetih dneh, nakar bodo pravilu predložena banu vrba-ke banovine Mi-losavljeviču v odc'crit?v. Na seji so preoitali tudi pismo gc.spodarskih kregov F"i^i«r.';ke .banovine, ki pozivajo rvjje tovariše, iz vrbaske banovine k sodelovanju pr; reševanju vpraranj večjega in skupnega interesa. Na ta pismo je došcl odgovor. da gospodarski krogi vrbaske banovine radi sprejemajo ta poziv in da :;e bo v kratkem vr.iila skupna konferenca. Nt cbuajtn napad na turiste. Ko so se 23. ff-.ruarja vračal, s/cozi selo Mocioci neki turisti proti mestu, jih je napadla skupina 15 -eljakov ki so zahtevali od turistov 500 Din odkupnine, ako želijo od.ti brez neprilik. Po daljšem pcgajaiju je turist Madžarovič dal napadalcem 150 Din. kolikor je imel pri srbi. Seljaki 33 mu %^eli šr nekatere druge predmete ter izjavili, da mu jih bodo vrnili, čim pošlje še ostalih 150 Din, za kolikor o se končno zedinili. Madžarovii-je bil ob tej priliki tudi lahko ranjen. Bili so dolgi, dolgi večeri. Mati in s.nč€k sta večkrat sama sedela pri peči. ki je bila veasl dobro zakurjena, včasi pa ne prav po sebno. In mati je pripovedovala svpje-mu sinčku pravljice: " Enkrat je bil en grof". "Enkrat o t.li trije fctatj?** "Enkrat j? b.l trašen zmaj". in tako dalje, (n tako dalje, brez konca In kraja. Fant je pos!u.->al in se čudom čutni. slednjič se je pa tudi pravljic naveličal. Mati — je rek?l — ali se vsaka pravljica zamenja z besedami: Enkrat je b.l"....? Mati je nt koliko pomislila in rd-vrnila: - O ne. moj dragi Pravlji.-e s*--2renjajo tudi drugače. — Kukoj? Povej mi. — je poizvedoval sinček. Pravljice se tudi takole začenja- — j? rekla mati in »olza se ji je itmila v o.'?h. "Nocoj sem pa zopet delal over-..ajm. pa je rekel boss, da ne bo nič >lačil".... "Jutri b. dolga in vafioia "ja in me n? ga do p?tih zjutraj kmov' Vidiš, drago dete. tudi ,ak.> -e začenjajo pravljice, toda az takim pravljicam nič ne verja-nem. Rcjak se je davil s steklenico ita-janske bro/pe. — Strašne, sirašno. — je vzdi-loval- — Saj nima nobenega oku->a. Saj ni ne sladko, ne grenko. Po-i?gte?a jc pa klalo in slana. Moj iog, 5:aj skoro nI za piti Pa je zopet nagnil steklenico in napravil par požirkov. Obraz se mu ■ e strahov.t:> skremzil. — Zakaj piješ? — so mu rekli. — Zakaj če ni za nič0 Ja. stran vendar ne bom zlil. - raj sem dal dolar za steklenico. u. Rcjak. ki je bil z avtomobilom v tarem kraiu. je pripovedoval sle-iečo zgodbo. — Ko zlodej sem podil po prašni. temni in razorani cesti. Naenkrat je začel mot:r pokati, pa tuji v o. >li pri kolesih je včasi zažvižgalo. Olja mi je zmajkalo. Kam naj se obrnem V daljavi sem ugledal lučico in se : dpravil peš preti nji. Luč.ca je trlela v mali kmetski hiš:. Potrkam na vrata. Odpre mi stara mamica. Hudo se me ie prestrašila. pa se je slednjič pomirila. ko sem ji rekel: — Dvajset dinarjev vam dam. če mi daste milo clja za tnoj avtomobil. — Ne vem. če bo kaj, ne vem, če bo kaj. — je žalostno odkimala. — Počakajte malo, bom šla vseeno pogledat. Dolgo sem čakal, da se je vrnila in rekla: — Olja ni nič pri hlsi. Če pa hočete malo popra in soli, vam rada dam Neobičajni napad je bil javljen žandarmeriji. ki je uvedla najstrož-o preiskavo. IŠČE SE j IZVEŽ3ANE ŠIVALKE za MailanJ ' na mali mašini. dolga sezija. plača dobra. — Vprašajte pri: Laber. Lacijan & Co.. 28 Waverly Place. New York,- N. Y. <3x 19—21. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ STE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IX ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK? Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,10*MXKMX), članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih državah ali Kanadi z 8. člani. Pristopnina prosta. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Pishler, Elv, Minnesota. « O rojaku so mi pripovedovali, ki je imel bela jetra ali kaj. S štirimi sestrami se je poro ill. pa so umrle druga za drugo po preteku emega leta. Ostala je še peta se->tra. — Še s pet^ se bom poročil — e rekel — in če ml 4e ta umre, bo treba kako drugo familijo nateti. * Joj. kako so naše terske šparov-ne! In kako so gc»spodinjske! Znan mi je slučaj, ko je bila mati s svojim sinčkom na Coney IsJandu. in na Coney Islandu je bil mož z velikim daljnogledom. Kd^r je plačal pet centov, je lahko skozi daljnogled na luno pogledal. Sinček jo je prosil, naj mu dovoli pogledati ta nenavaden prizor. Ona se je pa na nebo ozrla in takole u-gotovila: — Sedaj je prvi krajec. Se ne izplača. Bova raje čez par dni zopet prišla, ko bo polna luna. Takrat boš prišel pogledat, boš dosti vIč vidčl za svoj denar. In znan mi je aiučaj, ko si je rojakinja nabavila radio. Lep, najmodernejši radio. — Kdo bo brez muzike? To bi bila neumna, če bi bila brez nje. Pa rem kupila tale radio. Je na elektriko in samo na en knof. Ta so najnovejši. Igra cd jutra do pozne noči. In nazadnje ni tako drag. — Koliko pa stane? — so jo vprašali. — Trideset dolarjev sem dala na roko. potem bom pa plačevala po dva dolarja a teden. — Koliloo tednov po dva dolarja' — Ja — je odfrnila — to sem pt\ pozabila vprašati agenta. GB •OLUI « A RODA** NEW YORK, THURSDAY, MARCIi 26. 1930 ELEKTRIČNA SMRT n< LARGEST SLOVENE DAILY In C. S. A. . . . . —j, '■ . .ia.j^ixsammmBmm po starokraj-| bile bo.-e ali ki so se z vlažnimi ro- ških virih in ga je treba rmfslu tolmačiti.« JANEZ LOGAR Matiče je bil mlad gospod in je &tle jeseni stopil iz šol. Dolgo je premišljeval. kaj bi? Svetoval so j mu, naj bi naprej študiral, du bi bil advoicat ali pa inženjer. ak.jj ncie biti gospod dekan No, in Matiče ni hotel biti dekan Vsa i'ahia si j« m vala lase. mama in lete. Jej Matiče, zakaj ncčeš bit:. kaplan? Kmalu bi bil župnik pa korar. tak z rdečim ovratnikom Kuharica bi ti klala kopn?. jaz na j čistila škornje. — je dejala mama ! Njen brat pa. ki je bil hud svo- j bodenjak, drugače pa soliden trgo- i v??, se je zakrohoUl: Ha-ha-ha, naS Matiče pa korar! Mar naj bi šel za advokata, da bi dri kmeta in gc-pcda Teta js rekla: — Le kar pustite , mojega Matičeta, on je bolj parne- i ten, kakor vsi skupaj; še sanja šel nam ne, kaj vse tiči v njegovi glavici, najbržc bo minister. Matiče pa je modro molčal, do- i kler ni Spregovoril: — Še to noč j me pustite, da vse dobro premislim, potlej Jaomo govoril! naprej. Ks so bili drugi jutro zbrani na domačem posvetovanju, je Matiče izpregovoril važne besede: —Najprej mi dajte denarja, da se dobro oblečen, sem že na pol iztuh-tal, kje me čaka sreča. Takoj so se razletele tete na vse strani, da stresejo mošnjidke, razparajo nogavice in oblečejo ministrskega kandi data. Mama pa je sklepala roke in je vrdihnJa: — Oh, Matiče. dejal si. da mi bodo pri tebi piščeta v ponvi zvrgolela, sedaj ti moram pa šteti ^Tidnje krajcarje. Ali Matiče je ni poslušal in se je imenitno postavil. Kupil si je Usnjen suknjič Jn škornje in klobuk z gamsovo brado ter je tako oblečen stopi! pred žlahto. Se celo stric j? prišel ki ga drugače ni bilo spraviti iz štacune in ki ni hotel ničesar slišati poprej o Matičetovem pobiranju milih darov. -- Kaj pa bo, kaj pa bo ali greš v resnici do samegi cesarja? Matiče pa -se mu je prijazno nasmehijai in je miloatljlvo izpregcvoril: O ne. striček. ali me ne vi-dsi? Pcglej mm kakšen sem. ah res ne ve«, kaj sem? Namenjen sem. da napravim veliko karijero, d j osrečim ljucKtvb in pripomorem vsem k blagostanju Ustanovil bom veliko .trgovsko hišo. kamor be »tekalo blago i t vse dežele, in od tu naprej v prekomorske kraje K nam pa bo prihajalo srebro in zlato. Da, striček, to bo vse nekaj drugega kakor tvoja branjarija Zaploskal je striček in se veselo »smejal: — C lijič. Samo nekam suh je, ali ni?| Seveda, ali to pride od skrbi in de- ' la. Kaj mislite, avtomobil ni kar tako in ne pride od sebe. Ko so padli Matičetu okoli vra- j tu, ko so se od veselja nasmejali, j >.o mu zaklali kot izgubljenemu j nu puto in so napravili veliko po- i jtdino. In tedaj so se jim razve-zali jeziki. In mama je vprašal:--Povej nam vendar, kot si hodil, ali j si dosti zaslužil, ali pride denar po pošti? Kajpak, denar pride za njim. kako ga bo pa nosil toliko, ha, ha. — se je smejal stric in se tolkel ob kolena. — Kaj ne, Matiče. vsa soseska nam bo nevoščljiva, ko bomo tako bogati. Teta Ana pa je dejala: — Pustite na miru mojega Matička, saj vidite, da je ves zmešan. Saj vidite, da ne more do sape, da bi nam povedal, kje je pustil svoj avtomobil. Gotovo čaka dol na Studencu. če ga ni pustil v Dobu. In v njem so tudi denarji, ki mu jih je teta Ana posodila, seveda več, veliko več, da ji lahko vrne z desetkratnimi obrestmi. In zasrr.ejala se je hudomušna teta Ana in je pokimalii mlademu popotniku, ki je v zadregi zardeval. Ko je preslišal vse prijazne besede, je začel razkladati križe in težave. Hodil je nil po klancu. Tam za jablanami! ie izyini! očem. ki so objokane str-s mele z? n; i m. Oj dolu: bo dnevi, polni pričako- ' venja in hrepenenja, in dolgi, pre- ; dolgi bi bili tedni, da ni belega1 pisemca, ki pretrga žalost in razveseli tetkam srce. Matiče je pis:J iz daljnih bega tih krajev iz Slavonije. zemlje ponosite. Tam doli iznašel pristno robo. Da. sreča se i nasmejala Matičku, tako je pisa; in zdaj tovori blago in ga zbira in gromadi bogastvo. Hej, tetka Ana naj le počaka! To se bomo veseli.: in šteli zlate dukate! Seveda je bilo vsem neizrečeno dobro pri srcu. samo stric se ni nehal smejati in je hudomušno kimal z glavo. A p6tem so prenehala pisma, in zopet je utihnilo veselje. Oj pridi, ptička s pisemcem, da razvedriš maj ki srce, ali kaj bo. saj so tudi lastavke odšle v južne dežele. Samo oblaki se vozijo izza gcr. vetrovi prihajajo iz tujih dežel. o Matičku pa ni sledu. Pa zakaj naj bi pisal, ako ne utegne! Dela ima toliko, blaga se je nabralo za cele vagone, in Matiče potuje i.: kraja v kraj. skozi hraste in šume se vozi, kjer gospodarita Čaruga in Prpič. Ali njemu se ne zgodi nsc žalega, ker je junak in z napetim petelinom čaka na razbojnike. In jesenski dnevi so pripeljali znanje je tu lahko istovetno s smrt- jo. ; V zadnjih časih se grozotno množijo primeri, da izgube ljudje svoje življenje zaradi dotika z električnim tokom za razsvetljavo. O-bičajno naziranje, da je takšen to!: * premalo "močan" in da te utegne kvečjemu neprijetno stresti, je treba' pobijati z največjo odločnostjo. Kakor dokazuje statistika, se namreč dogaja veliko več smrtnih nesreč zaradi "šibkega" toka za razsvetljavo nego zaradi toka visoke napetosti, kajti naprave z visoko napetostjo so nestrokovnjakom v v splošnem težko dostopne. Nobena napetost ni prav za prav takšna, da ne bi utegnila škodovati človeškemu zdravju in življenju: oseb1, ki so boleha.c na sri-ni napaki aii o bile vdane pijači, je usmrtil že tok 65 voltov in prav tako osebe. ':; so imele mokro obuvalo ali ki ne ukrepe, ce bi dobrohotno prigovarjanje nič ne zaleglo. Lastnikom takšnih poškodovanih priprav bi morali na kratko odtegniti elek trični tok. dokler ne bi blago vol :1 izverti potrebna popravila. Nad vse nevarne so tudi poškodovane. prosto viseče obvite žice. ki sj se vi, iz porcelana, lesa itd., ker v tem primeru tok iz morebitno poškodovanega ali napačno zgrajenega ko-; vinastega voda v notranjosti ne j prehaja na površino ogrodja: vsaj stikalne kljuke bi morale biti i-i porcelana. Najboljše je. če se do takneš kovinastega stojala svetil; , ke šele tedaj, ko si izvlekel vtika-nalomile zaradi oogo.st_ . .. . . . i . 1 lo :z stenskega aH podobne-ea kon rabe, da jim kovinasta duša a i jim ali posamezni konci pretrganih j žic molijo prosto iz gumaste ai: j volnene izolacije. Včasi ie taks' e poškodbe komaj opaziti, ker pr'-| trgani žični konci merijo po nav i-di nekoliko odlomkov milimetra v primeru. In tedaj je nesreča km.;-lu tu. Razen tega so namizne sve-tiljke starejše konstrukcije čestu-krat same na sebi nevarno izdelane in so iim -likalne kljuke čist.-iz kovine. Sp'.uh b: morali fledtr.l pri nakupu -.vetiljk v prvi vr -ti r.a t •. da .-.c sto ji; i iz ne prevodne sno- POZOR, J-/ naslova prejemate. na je listu, tat'^re^a razvidr.o, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte loraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naxocmuo &tl direktno ali pa pri enem slede-i čih naših zastopnikov. OHIO Barber ton, Jonn Balant. Joe Hiti. Cleveland. Anton Bobek, Chas. JCaDir.ger, Louis Rudman, Anton Siir.cieh. Math. Slapnlk. Knelid, K Bajt Giratd. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J Niies, fr iank Kogovšek. rwu*n&e po Polhov praških hribih in je bil I megle na vas in polje, Matičeta oa celo na Rakitni, pa tam ni bilo do- še ni od nikoder. Mama ima solz-sti blaga, zato se je obrnil na Šta- ne oči. in tudi Ani je hudo. Nekega jersko. kjer ga je doletela sreča. Nakupil je več vagonov pšenice m koruze, poslal preko meje - — Ho, ha, ha. — se je zakroho-tal stric. — Primite me, da ne zbezljam! Koliko vagonov si dejal. — Ne vem že koliko. — je jecljal in za njegovim hrbtom — Matiče. — Toliko vem, da jih jej — Oh. Matiče, — ga pozdravlja bilo veliko. vesela mamica. — Oh, ti ga pa lomiš. Matiče. — Ah si vendar prišel, — ga ho-presneto ga lomiš. Ti še za bran- j če objeti tetka. — Ha, ha, ha. — se prikrohota stric. — Koga pa imaš & seboj? — To je moja Špelka —. tiho izpregovori Matiče. Mamica in tetka si zakrivata obraz, in tudi de-klič, ki se skriva za Matičkom, je ves plah in umika oči. Pa je lepo okrogel in poln in —-— Ha. ha. ha, pristno robo si pripeljal Matiče, — reče stric. — Saj bo krst. Pripravi se, mamica, jaz pridem za botra. jutra pa — solnce je ravno hudomušno mežikalo skozi oblake — glejte, kdo stoji na pragu? Aii ni Matiče? Kje si, mama. kje si. tetka Ana, kje je druga žlahta? Ah nikar. Matiče ni sam. Matiče je v zadregi in se sramežljivo smehlja M Slovensko Samostojna Bolniško Podporno Društvo r New York in okolico, ink. ODBOR ZA t** VIUIfK HOTKO «** m »and Stmt. N'«w Y«m CrfV SitCH AKL l K K K ITtS C at. M A»fBiti», s r. Vaj«** i* ifhtvy: mxm UMfljF wtnur \\ .£.»(.• H. IUrk Kdor izmrd roje kov al i rojim j ie ni član tega društva naj vpraiia prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega druitva. To d m* * -o je čirer najmlajše, t&-da najmočnejše bodisi v premoženju ali (lanstvn Dmstvo je v tem kratkem času svojega obstanka izplačala ie škof o 13 tisoč bolniške «a nad iest tisoč smrtne podpore ter ima r blagajni nad $15,0C^.00. Oruit»8 tkoriijt vsako četrte sobe t o v »»■■^fc 4ruttv«n>h prsaUrih v Amtfit»n ftiovsnun Auditorium, 262 Irving Av*., »rN V. — CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauihin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg. John Germ, Frank Janesh, A. Saltič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louts Banieh ILLINOIS Aurora. J. Verblch Chicago. Joseph Bllsh. J. Bevčič. Mrs. P. Launch, Andrew Splllar. Cicero. J. Fabian. Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich, J. Zaletel. Joseph Hrovat. La Salle. J. Spelicb. Mascoutah, Prank Auguatin North Chicago. Anton Kobal Springfield. Matija Barborleh. Summit, J. Horvath. Waukegan. prank Petkofiek In Jožo Zelene. KANSAS Glrard, Agnes Močnik. Kansas City. Prank ^agar. MiVitYLAND Steyer, J. Čeme. Kitxmiller, Fr. Vodopivee. Warren, Mrs. P\ Rachar Youngstown. Anton Kik^lj. OREGON Oregon Lil?, J. Koblar. PENNSYLVANIA: Ambridge. Frank Jakše. Bessemer, Louis Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton. Anton Ipavec. Claridge, A. Yerina Conemaugh. J. Brezovec, V. Ro-vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. PrsviČ. Louis Jupan-I člč, A. SkerlJ. 1 Parrell. Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg. Frank Novak, i Homer City In okolico. Frank Fe-| renchack. Irwin. Mike Paushek. i Johnstown. John Polanc, Martin ; Korosheta. Krayn, Ant. Tauieij. Luzerne. Frank Billoch. Manor, Fr. Demahar. Meadow Lands, J. Koprivtek. Midway. John Ž ust. Moon Run, Fr. Podmllflek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh in U. Jakobich, J. Pogafrar. i taka. Likalnikov ne prijemlji m "d rabo nikoli za kovinaste drle. temveč vedno za izolirano drzaio. Kn-i dar odvijaš električno žarnico i:-j matice pri svetil}ki. n 4 dotikaj -i njenega kovina«teea konca. Stepi so novejše matice obdane s take širekim porcelanastim obročem, da so takšni dotiki nemogoči. Končno naj dodamo se eno sv .-rilo. Radio indi; -.tri j a prodaja seda; v vsakem pogledu izvrstne mr prikijučilne a p • * in -pr ke. kateri cn o. .. • t elek. t . ravnost iz mre/. Da vel . \< nih vrvicah tu isto, kar -m že prej poveča!:, je < umevno. Toda vsakogar ■•> nauk o el'*ktr..:i .san. p v. m ramo .-variti prt te gradil takšne aparat! nčaa človeka končn stvari. Baš najpop: la.iiki si kupujejo :i logov »n. pr. za:-,ic;i latir.i nan;a» takšne mit-žne k Hrvatich. Sheboygan, Johr Zorman. West Allis, Frank Skok. MISSOURI St. Louis. A. Nabrgoj. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup. M. M Panian Washoe. L. Champ«. NEBRASKA Omaha, P. Broderlck. 15 NEW YORK Oowanda, Karl 8ternlaha. Uttle Falls. Frank Maala. West Newton. Joseph Jovan Wllloek, J. Peternel. UTAH Helper. Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Anton Evet. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tiatnlk ui Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. WYOMING Rock Springs, Louis 'laucher. Diamondville. F. Lumbert. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svo to, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta S3.; sa štiri mesece $2.; za četrt leta $1.90. New York City Je $7. celo leto Naročnica za Evropo je $7. za celo leto Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CIIELSEA 3878 POPOLEN CENiK JE PRIOBCEN V TEM LI STI i VSAKI TEDEN ttLAI KAROO A* m NEW YORK. THURSDAY. MARCH !•, !«• m# uruciy Huivent uaiii to w. ». a. Njegova čast. l 3 KOM AN 12 ŽIVLJENJA. S Zm Glas Naroda priredil G. P. FOTOGRAFIJA ■Bil j—iQMf • Nadaljevanj* • s* a« a jr i-* le ftlepUo! Je mrmrala. komaj slišna. Na-sr iuu nitrat odprl«* na iirofee njene oči. Kot blazna se je ozrla P i iedaia ga Je enkrat; i Je upal. Hfanica (id vrnil Ne« ivr n*- ljubiš, Anton Althoff' aznim gja-$em ia je postala mirnejša, r pravo sedravilo zanjo je vprašala s pojema- le rekel sam pri sebi. a na u pa /ko in o'r© na-smeiuula. se vrsia s par &koki preiu v reko Glc>i»ka, t**mna voda se je zgrnila nad njo r ver izpustit* svoje žrtve. <9 H p !.n:i na.r.j. ko: da ga je zadel mrtvoud. V nasled-sl« kei jopič, vrjrel klobuk na stran ter pričel kli at. i, ml v v j lov Z V-M pume dc Ko je prišel zopet na p; vi je ter se kn k. je videl, cla jo je voda odnesla že precej daleč lLtro je plaval za njo, a še predno jo je mogel dose-:la v voc£i Z -pt t >e je potopil, da jo prime a se mu ni >ik» je plavala naprej. Pri tem pa je poslušal, č S" < rkrut je naelas zakričal proti gozdu, da opozori . . >trah * e lotil, da bo rnoral sam izvršiti re- dči Ve it ncnn Jo je p Pola^oi kako je prišla i»a >>vršje. Z vso .>vojo silo k krj.u in v zadnjem trenutku, ko sc je že £kor<» ,;< 1 za < bleko. Na rečo je postala nezavestna ter a ]•• plaval z njo naprej. Oviral ea je br4 tt:: e k:ire na, pomoč. Prišli so hi-Pote§mtl otrplo telo Vere pe vur. Druvače pa ni bilo mogo-;i?a Vera na varnem. Ne da o: poki- knJ ter prL lu>Koval utri- luii •cnc AL »bro To je ...v:' jc u ke! iskreno Nato pa se je obrnil d tem približali. r< -...i Videl rem, kako je rzpoddrsnila ter » e kdo pozna'' gnil svojo čepico. i* na italijanskega kotu ula Videl sem jo po- An; vzdihnil navidez •hranil slove-, ker je ženska v splošnem ne ljudje '.dravruka v bližini' Ali pernate men Ne. trospixl Ali ve kdo za kukei. Jaz. g t.pod. Potem tecite t« r pošljite zdravnika na njen dom Vi pa jo pn-mite ter otinesite hitro domov, saj ni daleč od tukaj, kaj ne? — Pet minut, gospod. Dobro Tukaj je denar, razdelite si ga. Hitite, kar najb >lj mo-pi>če. Predvsem pa se izognite v^ej p-zornosti! Izpraznil Je vretoino denarnice v žuijave roke delavcev. Ljudje -o se hitro lutiU dela Bocata. žvrnketajoča nagrada je vse mvtWUi, Edin je sttkel po zdravnika. Drujfi pa so dvignili Vero ter jo odnesli. Antu«i se je hitro oblekel ter korakal za njimi, podpirajoč njene fclavo. Na robu gozda je ob&t&l. Skrit za grm je videl, kako so služihbriiki naglo sprejeli svojo nezavestno pospodmjo. T a ko j nato je vide! delavca prihajati z zdravnikom Olajšan se je pripravil, da odide tudi on. Naenkrat pa je /opet ob-tal Potegnil je iz Ustnice vizitko ter za-l .sa* nanjo s svinčnikom par b?st*d: Čestita gospodična! Fotografija ni moda, in kar n. združeno z modo. ni moderno, in kar ni moderno, je tra;.no. Zato tu di fotografija ni povržena času a m pik se s časom razvija da'e. ne da bi se b.stveno količkaj spremi-i nila. Še vedno kot v prvih povojih se slika svetloba in senca, luč In tema in v tem je bistvo. Pač danes pripomoki povsem drugačni bistvo pa pa je vedno eno in isto,^' in kar ne sloni na tem bistu. ni več fotografija, temveč modi podvrženi izrodek. ki naj kmalu izqi-J ne, ker nima jedra, nima podlaae. J Fotografska umetnost mogoče ni J umetnina, a vendar ni tako vsak-{ danja reč, kaker si to običaino; marsikdo misli, ki se ne poglobL v to znanost. Umetnost se more le u tvariti, zato ni vsaka fotografija! umetnost. Taka fotografijo pa ni oos-nela samo onega površja, ki -ra večina vidi. ampak nam prika":r ono, kar v naravi vidi le umetniško oko. in to je ravno umetnost, j Kakor pa je danes umetnost ži-iSe veti. prav tako je tudi umetnost fotografirati, a vendar je marsikomu živeti tako orcz.->krbno. tako tjavendan. prav tako se tudi danes v največ meri fotografira ka: j tjavendan. Ampak ona ni pravo: življenje, to ni pravo * >tografira- • n\r Sai še brez vzroka podarjen v i stvar ne del t veselja, akoprav j. mogoče kaj vredna, prav ta'.:o na«c življenje nima vrednost:, ako v •»anj no trudimo, ako ne vemo, <•«-smo .-rr-dr.:. ti", živimo ::: <> ^ploh zavedamo, da živimo. V^ak dosežen uspoh v življen j pa ie naše plačilo, vsaka lepa fotografija pa dokaz, da smo jo za-> služili, da smo se potrudili z.in: in na to smo lahko ponosni. Življenja je težko, tmjeva je pot do cilja. Koliko nege in učenja ; treba, da se človek znajde sam pri sebi in da more živeti. Tudi ni la;i-i ko v kratkem času znati fotogra-: firati. akoprav so tečaji, kjer •• kratkem času vse vidiš in tudi ž* vse znaš, a vendar ne znaš še prav ničesar, prav tako. kakor če prideš na konec svojih šolskih študij i pa vidiš, ko nastopiš pot zasluž-i ka lastnega kruha, da se še'.? tu ! začne prava šola, šola življenja. Ni čudno, da je v fotografiji prav | nako stanje. Niti se tega velika ve-j čina ne zaveda. Mnogi mislijo, da i ni vsakdo za to. da bi se povzpel višje v tej stvari, a vendar nas tu življenje uci, da premagamo vse ovire, če le hočemo. Fotografija je slika, a slika ni fotografija. Ako primerjamo te dv3. lahko rečemo, da gledamo fotografijo z lastnimi očmi. a sliko z očmi sLkarja. torej ne z našimi, temveč s tujimi. Zato toliko slik ne razumemo, ker ne poznamo u-metnika, ne poznamo njegove duše: oči so ogledalo duš3. Morda nam je pa prav to vseč. oziroma nam je bilo to všeč. A čas drvi naprej, za PRVI IZLET LETA 1930 V JUGOSLAVIJO PRIREDI DOBROZNANA Sakser State Bank na Cunardovem najhitrejšem ekspresnem parniku MAURETANIA odpluje iz New Yorka preko Cherbourg 30. aprila Potnikom, ki se bodo udeležili tega izleta, je zajamčena prijetna vožnja od začetka do konea. Udobni, čisti pr.j&ion. izborna domača kuhinja in dosti zabave. Oglejte si medpotoma Panz. TUDI TEDENSKA ODPLUTJA Z BERENGAR1A A0UITAN1A MAURETANIA 8 dni do Jugoslavije (Cretan je Parnikov ; — Shipping News — A ti* » rrifr U 21. marca: I'tart.-v H.tvr* i> ati'1. g Sdturtila. lr«i £4. marra: siiii^ndniii, li^ul^gr,*- .»\ir >|ff lt«.t !*-r J., iu marca: m Lr. I.- -ric 2« marca: Hamt;urK. Ch«-r >»■ 2?. marca- H«rlti>. t ■■»!.:<.Kfif 28. marca- IV Kr • H.' < >J> ri (»i-.-. »'Kt-rion \\ r>ifrn itii'l. Ct1! 29 marca: Mitinetonkn ^htrinur* 0;»\eLaiid ChtrlH-urf. Ilamt-u** i ;w.r|e \\ rtui.iiifi -U, Cu. llrtaitrtl %'itlrtiaatn, B- uu.gt e Uur Mer. Koi' uran li.tml>uric 2 aprila »u r. r to, «* ib*-Tt llaltin. >trt«»irs ll-imtMirt >:.' K, Hi «■* M- lit ^»t. Ti, 3 aori'a «"hrrt»<-nrg. Hrrmfn A 1.1 w»-r I'**" Kiiropn. Chff'» 1 Ir»flla>n Pri aprila .M)>J>'MI I *h»irt."ur(f Karlouht. itr< itfr> N-u \rn<-i«-r'l m> h ul- fftoe r- .r M»*r. •ltirdkm ii k TAKOJ SI ZAJAMCITE PROSTORE Vprašajte pri: SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York. N. Y. a.i 6 ; 'ialkraita In n«tb*>J uoo«r>« p«t aa Dolovanta na ojtomnlh «trnlkil>: PARIS 21. mar.: 11. apr.; 5 P M ILK DE FRANCE !8 mar C.UNARD LINE .5 P M : 18. ap 7 P M > 25 Broadway New York HMMNimitl tiaiiiaamu tin !!!!l!!!lll CZ dni na oceanu DO CHERBOURG A G DNI DO BREMENA Potujte v in iz JUGOSLAVIJE NA NOVIH. OGROMNIH EKSPRESNIII PARNIKIH a^B^EiHEN-EUCOPA Tudi redna tedenska udplutja na »lavni skupini kabinskih parnikov. PRIPRAVNA IN DIREKTNA ZVEZA Z VSEMI DELI EVROPE ;>7 lUiOAlAVAV NEW YORK I >ikjkrtjh put ix, l«i««niet Vaaktto j' * v pi irbDt kablu: t vaernl ■ I -nt udubDoatt — HJa'a la »Lavna 'r%acnalu kubiujt larelno Dlaka emoe Vvr*la,'U kaifreiakoli Doot,lai*»ti*»a Lftiu aH FRENCH UNE »TATE STREET NIW yORK. N. V. i, a aprila a. iVrt Trai p TI* i ir-mt-n Mer. ■ • ov« 11 aprila: I'itr ia. Havre I-*-«ni.>nlun»-r.r» r* l*r> ,ii*-iit lUrniTif, «"tirrb-1\)rj. Hra-Hi»-ti » 17. aprila: St s,ti*, ifl irr. Itr^xn-n COT' 18 apr.la: I «.• I 'mr^r*. Ha vri • j ni(*t>* C»i«-rh"iiri; A t.Ivi arj«-n Pr A:m Vas iskreno. cLi me takoj obvestite, kakorhitro se bo časom pa moramo tudi mi. sicer nas Vera z:avedla. Ne morem prositi nobenega drugega £ečmw;i zaupam brezpogojno. Vaši mol- Vedno hvaležni raj najbrž bo za naših potomcev potomcem naša doba mnogo lepša, srečnejša, kakor pa njihova. Nie ne more današnje dobe- ohran.t.. kakor pa prav fotografija, Ln to j.j tudi potrebno. Cas uničuje vse. ka.-je človeško, in le s pomočjo fotografije nam je dano, da zamoremo ohraniti našim potomcem vse to. kar še je, a jutri, pojutrišnjem bo že izginilo s površja. Zato je fotografija danes tako važna, tako zelo čislana. Brez nje ne bi bili danes tako daleč, naša kultura ne bi bila na takem višku, naše obzorje bi bilo še vedno prikrojeno po obzorju drugih, a danes smo tudi v tem svobodni, svobodni s pomočjo fotografije. SATURNIA 21. MARCA — 2ti. APRILA 30. MAJA VULCAN IA 10. APRILA — 13- MAJA 10. JUNIJA I S iiurlii i 'ti \ . .»lu.i ► v««* j- »v.-lit * ml»«t«iic.»Il ln «a- : p 11-1 T.-r i I.li Ti:iJ»...l S IIŽI»| v K%t - | i |:i. }'i.»-lil«r .Il.r t.i I JU in ni-**J. V'e\ i t,a t^li i i i»> t;nl.i:i'i v k Ju (nirit. lirmid«. Nkjoili, <;«-n«»vi» 23. aprila: » fiKurS:!, lljuiibure ".•tir'-tmutif. Ilumliurt W«i)jtii|t >n, Ch«-rhbui|[, i.m. rri»-n 24. aprila: lit r n, »ur Mcr. I'.r» im'» aprila: M ije-n. «*ln-rl»-ar j( Hr^mco iula. H'iUltig/jf PUT Hit R" v." rn!. J. C«i 26. aprila Minn- tonka, rh ^ »i m iiia. Trat urj. Ant»«-r|. 30. ap.-iia: tl lumapla, »rherlxiuri; Albert BMlJin. t,'h»-rbiiurir. Il»mi Pri-Hi.l.-iit fe.K.M ielt, »'nrrli.. ; Anton Althoff Naio Ht V t. ouaano D. •iavci sc ie po\ eda H« i1 Ima se i hčerki v Hitro Ta bo Mladi ih tcvarii H t irna ."f slu ra triko NaU W An t tVuu J Tega i Kak>e No. bi] _e sedel v vo/ ter ne odpeljal domov. .4 » prusla p j stopnicah ter hitela oditi v obednico, ko je zapazila. da j» odprta vrata na vrt. Presenečena se je ozrla veti ter obstala kot prikovana. Čuden sprevod se je pomikal po široki glavni cesti od vrtnih vrat proti hiši fcj-vnala je par služabnikov ter opazila tuje delavce, ki so njt>iii /rto t« žko breme. Prestrašena je pohittla proti njun. Kaj te je zgodilo? — je zajecaij. ter končno zagledala bledo lice .1 mokrih las. ji sporočili, kaka so našli tujega gospoda in Vero, in kal j tuji gospod. lleloiA je hiiru pomirila. Tukaj m^ra hitro nastopiti, kot se spo- '< dt»bi hčerki pogumnega ooeta zdravnika' - je ukazala bližnjemu služuoniku. takoj tukaj, — je rekel stari delavec. gospod, ki je potegnil damo lz vode. je takoj p.slal enega < v po 7čravnika. ► ukazala delavcem, naj polože Vero na preprogo, nakar »m ( Kazala odnesti gospo skrajno previdno v njeno spal • l> pa je stopila še enkrat pred delavce. e bil gespod. ki je rešil gospo? ne vemo! Mi je bil? je v t lik m It p človek, z rjavimi brki. Imel je zelo fin po-vrinlk ter Judi precej denarja .. DrugI mu je segel v besedo Kaj pa hočeš pravzaprav? On nam Je obljubil dobro nagrad*.' ie borrw> prinesli penesrčeno semkaj. Pri tem je poredno p škilil na svoje tovariše. Hrima e s-icer previedala ta manever, a vendar bogata nagradila Ltudi Kje pa je catal gospod? — je še vprašala. Sei je z aami do roba greda, — nato je obstal ter zrl za nami Helma je siutila, da bo uganila resnico. Čuvala pa se je, da na-izjavi »voje domneve. Ukazala je ljudem, naj se odstranijo. V iiocm trenutku je dospel zdravnik. Helma ga Je takoj odvedla v spal -sobo. S pocno6jo stretnice je Helma slekla konaulico Solze globe-sočutjf ao ji tekie medtem po ličili, too je videla bolestni izraz na Vere (Dal)« prihodnjič.) čas zdrobi in gre preko nas. Nikdo ne more trditi, da človek ustvarja čas, da samo človek preobrazu-je svet. naše življenje. A vendai so umetnine za nas res umetnine, ker jih mi danes ne zmoremo vživeti v ono dobo, ko so se ustvarjale. Le redkom je usojeno, da jih spoznajo, a žal so prav ti redkobesedni, a taki so zato, ket bi jih mi itak ne razumeli. naprošeni, da jo po mo- Fotografija je izraz današnje do- ^ * • « be, dobe realnosti, dobe (skoraj bi Žnostl Čimprej obnove. — rekel> brez poezije. In vendar je Uprava lista, vsaka doba lepa, mogoče in sko- ^ Kako sc potu je v stari kraj b nazaj v Ameriko. Kdoi je DamnnJ« potovati » stari kraj. Je potrebno, da 1« po učen o potnih listih, prtljagi Is drugih stvareh. Viled naše