Leto W|., gi. 142.
PoSSnlna pJaCana » gotovini.
V ISubliani. v R$ctelio 25» junlSa 1921,
Pisarn, it. 75 p.
H1PREJ
glasilo Sotialimžne gžrarake jugoslaitlle. Nove stranke in njihova propaganda.
Bližajo se volitve in tokrat v tako-vane oblastne zbore. V znamenje se rodi nog° različnih strank in vsaka hoče v Pomagati industrijskemu in sv«v-i mu delavstvu, obljublja mu v ston i '3r°Da2andnili člankih, da bo zada Z VSo ener^ijo delavske interese, doži • 1° ^ma'u vs* delavci in mali kmetje žhrJt i ■i,nehesa na zemlji, ter da bo vsak ^kakor kak kraljič.
Sroz0SStv° danes nezadovoljno radi kapital! draffin-ie in preganjanja s strani Dosame .a- to nezadovoljnost pa znajo šten0 i ^ovarii in demagogi prav po-straujr 2r.^lJati — vsak si ustanovi svojo zadovfti-m sk-u^a loviti nezavedno in ne-Seveda ^u<*stvo na svoje limance. lavca n ^avednega in prepričanega de-bo Dra e	dobili, ker ta ve. da mu ne
stranki	koristilo, če bo danes v tej
in jutfj’ zastopa resno njegove koristi, nič dru^e Dor°di nova stranka, katera ni liena aM^ -^ot oc* kapitalistov podkup-n°Vi k-, u.a ie sploh v rokah znanih tira-clje' oslabit;	'c delavske organiza-
v uvoDdnavsile novice« št. 24. prinašajo in sicer 111 ^!anku zelo zanimive pouke ne bo n Dray*j0- da se delavski položaj 11,10 ena ' izboljšal, predno ne bo sala dej i ^rsran‘zacija, katera bo zastopa-žiti vsj !! se- Torej,, skušajmo se zdru-‘ram0.(< eno organizacijo in zmagati mo-
T
ysak kj bilo prav. ali tako govori tudi strank nufar iz Posameznih novorojenih enkrat’ jnblja in kriči v svet in če ^zastonai ,e na kako mesto, da bi tam rtialo tet avske interese«, se kratko-bpt ''Sa otrese in obrne delavstvu Tir-
bet.
’ £
dej0 z^r6 ’-ni.z °bljubami ne posreči, pri-jo ravnn Hlli. stvarmi. in čudno, da imata in .jg .s. socialistično stranko toliko de-Pa sain^ * ,P°^es: te"a vsi racli bili v njei e kom j. da bi vsak svoj del stran-starem)a5 r.ak. a drugo bi vse ostalo po sanvj i' oc*alistično stranko tvorijo baje V'** drug^an<*an**’ ra-dite£a hočejo posta-
tedne to še prav posebno ču-hika t r * na primer ima zelo rada ^e<in0 :n • . ernota, ki baje zadržuje vse i !*• Zat ^^9 in samo s svojo glavo .kor saJ?• Se .tisti gospodje separatisti >'is° m ™ pravijo, ne morejo oziroma.se Kl1 sporazumeti in so postavili
PrioJ^ dvanajsti uri,
tra ^iscm i^nel*11 K-ot>al’ v°dia žolc za slepe.
n«?11 ^ smv 11 ^ n en a stopiti v Javnost. Šma-st, ’ besed } ,za svojo dolžnost i spregovoriti ‘jmsJco vnrSi zavo*^u za slepo stvarno, nanre-to zato evaioč le strokovno stališče. Sto-reli d,a iavnosn n-?e bi rad kasncie sIišal očita-
• ^Uhunni I /u 0 opozorili pravočasno o pe-zaacvl, tičoči se obstoja zavod-a za
svoio organizacijo, da bodo tam lažje vršili svoje špekulacije. S. Bernot pa ne more biti komandant, ker komandantov sedaj v stranki ni. in je le po sklepu pokr. odb. nastavljen kot tajnik in se mora držati sklenov in štatuta kakor vsak drugi. Gospodom krog »Zarje« pa ni biio zato. da bi delali po sklepih, marveč so že celo lansko leto delali na svoio pest pod firmo JSDS, da so se mogli kolikor toliko pripraviti za prihodnje volitve, pri katerih hočejo separatistično nastopati kot zapeljivci delavstva.
Progresivni davek jim ne ugaja, češ, to je nekaj prisiljenega in že »Delavske novice« pišejo, da je s. Bernot progresivni eksekutor itd. To vse očitajo ker mislijo. da jim bo kaj koristilo. Progresivni davek se ne bo iz nikogar izstiskal. Kdor je zaveden in ve, da stranka ne razpolaga kar tako z denarnimi sredstvi, ga bo itak plačal in kdor ga noče, ga ne ekse-kutira s. Bernot. temveč mu da stranka, kar mu gre. Ali si »Delavske novice« mogoče prestavljajo, da bo Bernot komu pohištvo prodal, če ne bo plačal progresivnega davka? Tu se, gospoda pač moti prav nič.ji ni v prid, če piše toliko proti osebam — oseba ne more prav nič odločati, če članstvo ni za to.
To vse in ustanavljanje vseh novih strank, ni nič drugega kot moderen volilni manever. Vsakdo, kateremu resno delo ne diši, bi rad živel na drug način in eden med drugimi je: stranke ustanavljati in s tem buržoazni vladi pomagati, da delavstvo ne pride na površje. Posamezni agitatorji §i služijo tako lep denar. Če se jim posreči, kar nameravajo, potem pade delavski razred v tiste čase nazaj, ki so že daleč za nami.
Za nas pa velja, da vodimo resno delo in odstranimo vso to protiagitacijo. Treba je, da naši zaupniki po deželi ljudstvo poduče, ker to sliši skoro samo ono. kar mu fajmošter pridiguje. Komur je res kaj na tem. da pridemo do našega dolgo pričakovanega cilja, bo šel na delo!
Sodrugi zaupniki iz mest. uredite svoje izlete na deželo v prostih dnevih in poučujte ljudstvo. To vam bo več koristilo. kot da se sprehajate po tesnih ulicah v mestu. Še demokrati delajo tako In gredo kar s celim bataljonom Sokolov v okolico in prireiajo shode in sestanke.
Torej na dela, čas je zlato!
Štajerski delavec.
slepe, naše edine kulturne naprave te vrste v Sloveniji. Gre tu za premestitev zavoda Iz Ljub-ijan v Kočevje.
Stavba, ki so bili v njej doslej nastanjeni slepi, ie marsikomu ugajala in imponirala. Kar pomnim, so se vršila o niej pogajanja, posvetovanja, razne ankete itd. Zdravstveni odsek jo je hotel brezpogojno dobiti v posest. Pretila je tedaj nevarnost tudi gluhonemnici. Gotovi kro;ri tso pri tem 'postopali enostransko in protežirali
Izhaja razen pondelil.a in dneva po prazniku Vt <k dan.
Uredništvo in upravnistvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. red. 168.
Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 1.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
le svoje naprave. Niso hoteli premisliti, da s svojimi novimi napravami ubijajo drugo za razvoj slovenskega slepstva ne mani važno kulturno napravo. In zgodilo se je kakor so zahtevali gospodje zdravniki. Zdravstveni odsek oziroma ministrstvo je kupilo azil. ki v njem sedaj nastanijo ginekološki oddelek. Zavod za sleipe se mora do julija brezpogojno izseliti.
Povdarjam, da visoko cenim porodSnlco in privoščim iz srca trpečim materam moderno napravo. Grajam pa brezbrižnoot gotovih krogov, ki so imeli dovolj časa 'preskrbeti v Ljubljani drugo primerno poslopje za zavod za slepe. Večkrat slišim ugovore, da je za slepega itak vseeno, kje je. Iz tega sklepam, da nimajo tl ljudje pravega poijma o slepstvu ali pa govore iz nevednosti ali 'podcenjevanja. Opozoril bi tu na sosednje države, ki imajo krasne, naravnost impozantne naprave za slepe.. Doma. pa, lejer se ponosno sklicujejo cb vsaki priliki na svojo kulturo, smo v slepstvu tako nekulturni. In kje ie zgradili te naprave? Povsod le v svojem kulturnem središču, kar nam potrjuje statistika. Iz te se tudi lahko prepričamo, da se nahaja večina zavodov in naprav, ki služijo v socialno zaščito dece in mladine, tudi na Slovenskem vi kulturnem središču. Zato se mi zdi nepojmljivo, da mora zavod za slepe iz kulturnega središča v Kočevje, dasi govori velika večina razlogov; proti premestitvi. V dokaz naj navedem nekatere:
1. Medicinske fakultete uporabljajo drugod zavod za slepe za svojo očesno kliniko.
2. Vseučilišča smatrajo te zavode za kulturno torišče in važno prerzkuševališče na poHtf pedagogike, psihologije in fiziologije.
3. Učiteljišča imajo priliko vzbuditi v učiteljskem naraSčaju zanimanje za slepstvo s predavanji in hospitacijami na zavodu. Vsekako i« to v Sloveniji nujno potrebno, ker doslej učiteljstvo ni imelo tozadevne prilike. In ako učitelj nima ppjma o slepstvu. kdo na« ga ima? Potrebuje ga pa tudi pri vzgajanju nesi epih otrok.
4. V glavnem mestu so na razpolago zdravniki okulisti.
5. Goi en c em. ki imajo smisel in veselje za petje in glasbo je v mestu lahko preskrbeti sposobnih inči tel jev. Nadarjeni gojenci se morejo izobraževati v glasbeni stroki le tam. kjer so zato posebne glasbene šole. ki sc v njih urijo tudi v ubiranju klavirjev. Glasba pomeni za slepe neprimerno več, nego za druge.
6. V mestih imajo gojenci tudi priliko obiskovati razne koncerte ter poslušati glasbeno umetnost, ki jih vzpodbuja do intenzivnejšega gojenja glasbe, vzgaja k estetskem čustvovanju in blaži duha.
7. Izdelki delavnico zavodove se prodajo sproti mestnim interesentom, kar bi bilo na deželi izključeno. Tudi razna naročila in popravila so pogostejša v mestu, ker je pač raba in uporaba večja.
S. Nepopolnim slepim se nudi v mestu prilika, da se izurijo v kartonaži, • vrtnarstvu, knjigoveštvu ter da se namestijo po drugih tovarniških podjetjih. Kje naj iščejo takih prilik ma deželi?
Zgodovina in statistika slepstva tias učita, da so se vsi zavodi brez izjeme, tudi če so šteli malo gojencev, zgradili vedno, zlasti če so bil! edini v deželi, le v glavnih mestih alj v njih ne-posrednji bližini. Bivanje v takem mestu bogato razširi obzorje sepčevo. ker ga podpirajo vzajemno druge kulturne naprave.
10. Strokovno učiteljstvo sc bode gotovo rajši in z veseljem posvetilo težavni vzgoji slepil v zavesti, da ima tudi samo od tega vsa? trohico materialne koristi. Kdo se bo sicer žrtvoval za ta naporni pouk, če ima v drugih stro-kah več usodnosti?
Navedel sem nekaj točk. ki nam jasno pričajo, da je pričakovati uspešne vzgoje in pouka na zavodu za slepe!;: v kulturnem središču, ker je vendar glavni smoter vsemu pouku m vzgoi’ dosega največje in popolne samostojnosti slet>-čeve. Povdarjam, da som navedel te točke v svojem študijskem poročilu, ki sem ga predlo-
žil vsem merodajnim činiteljem Že lansko leto. Tudi razne spomenice, ki so se predložile, se sklicujejo nanje. Žal, vse to brez vsakega vidnega uspeha.
Izgovor, da ni v Ljubljani primernega poslopja za nastanitev zavoda, no drži. Na merodajnem mestu so mi potrdili, da ima taka kulturna naprava prednost pred vsako drugo nastanitvijo. Stavijo naj se le konkretni predlogi, kar se je tudi zgodilo.
Zavod so sklenili nastaniti v Kočevju v bivši lesni industrijski šoli (Holzindustrieschule). Poslopje je državna last. Adaptirali so ga lansko leto za državno vzgojevališče, ki pa se zbog protesta ni preselilo tjakaj. Na prvi pogled napravi stavba ugoden vtis. Ce jo pogledamo od bližje, spoznamo takoj, da jc za zavod premajhna. V najboljšem slučaju bi zadostovala za okroglo 30 gojencev. Orijentacija je v poslopju za slepega težavna. Pritličje je celo vlažno, kar bi pospešavalo škrofulozo, ki je pri slepih itak bogato zastopana. Kuhinja je premajhna. Poslopje nima ne krušne peči, ne pralnice, ne kleti, ne shramb, ne skladišč. Za te prostore bi bilo treba porabiti nekaj sob in kabinetov, ki bi jih potem pogrešali pri stanovanju. Isto je z delavnicami.
Telovadnice, Jel je pri vzgoji slepih nujno potrebna, m najti nikjer. Prostori ne morejo služiti divem, trem smotrom. O stanovanju, ki je določeno za učiteljsko in upravno osobje ter služinčad, ne govorim, ker ne pride v poštev pri nastavitvi slepih.
Vsled pomanjkanja prostorov bi morata spati moška deca skupaj z odraslimi moškimi, istotako ženska,, kar bi bilo gotovo proti vzgojnim principom. Omeniti moram tudi zelo velik uedostatek v tem. da bi ne bili moški gojenci ločeni od ženskih. Saj vemo, da prilika napravi tatu. S tem nočem pa nikogar žaliti
V kolikor s g ni se informiral, tudi učiteljev za petje m instrumentalno glasbo ni v Kočevju. Zavoda za slepe pa si brez teh učiteljev ne moremo misliti. Mogoče, da bi se dobil kateri. Toda ta je bržkone iz prejšnjih časov. In to le tildi, česar ne morem prezreti. Ali naj najamejo takega, ki ne zna učnega jezika? Dovoli je. da so se naši slepi vzgajali do prevrata v tujem Jeziku. Le pridi in prepričaj se, dragi čitateti o uspiehu te nemške vzgoje še danes po treh letih v domovini! Niso krivi gojenci, ampak sistem.
Zaključujem in trdim. S premestitvijo zavoda za slepe iz kulturnega središča kamorkoli na deželo je zadan tomu zavodu smrten udarec. Zato orosim vse merodajne činitolje. da čuvajo najodločneje in nepristransko interese slovenskega zavoda za slepe v korist posameznih nesrečnikov in njih družin, r. ar od a in države. Sc je čas! Zdramite sc ob dvanajsti uri, da ne pade na vas niti senca krivice, ki bi zadela naše slovenske oslepele!
di od nje nimajo interesi ljudstva ničesar pričakovati. Ulstersko skupino Ircev vodijo fevdalni lordje v zvezi z industrialci. Te skupine se bore med seboj, zavedni Irci na trpe in padajo v bojih. »Razdvajaj in vladaj«, je star rek, vedno resničen. Anglija, dokler bo kapitalistična, bo vladala Irsko, dokler se irsko ljudstvo ne izkoplje iz spon nevednosti. Ljudstvo, ki se pretepa radi vere, ni še zrelo za svobodo. *
Po šeststoletnih bojih so si Irci izvo-jevali nazai svoi parlament in avtonomijo. Niti to malo še niso sposobni rabiti v svoj prid. Vsled notranjega kaosa bo ljudstvo samo pozdravilo povratek angleških čet. Tudi taki slučaji so se v zgodovini že večkrat dogodili. Medsebojni boji Ircev ne sl/bžijo irskemu ljudstvu, kakor ne služijo medsebojni boji med delavskimi strujami delavskemu ljudstvu. Imperialisti in kapitalisti so edini, ki imajo koristi od nesloge v vrstah ljudstva.
*
Irska delavska federacija ima okoli 300.000 članov. To je danes na Irskem edina sila. ki je zmožna voditi irsko ljudstvo po ootu izkušeni v resnično osvoboditev. V začetku maja je irska delavska federacija proglasila generalno stavko, ne proti kapitalistom kot takim, ampak proti irskim samopostavljenim. voditeljem, ki so pahnili deželo v civilno vojno in kaos. To je »voditelje« prisililo sklicati konferenco nasprotujočih si struj, ki ie imela namen najti sporazum med bojevitimi elementi. Ta se ie le deloma dosegel, kajti »voditelji« z buržoazno psihologijo vidijo v prvi vrsti le sebe in svoje cilje. Toda delavstvo na Irskem, ki je industrialno zaostala dežela, je vendar pokazalo, da ima moč. Ko bo mera vzdržljivost sedanjega kaosa polna, bo delavstvo na Irskem storilo svoje.
SKOZI 60!) LET BORBE DO CIVILNE VOJNE.
Skozi 600 let. odkar gospodari Ail-glija nad Irsko, so se njeni prebivalci na ta ali oni način borili za nacionalno osvoboditev. Razni dogodki po svetovni vojni, ki so slabili Anglijo od znotraj in zunaj, so jo silili napraviti vsaj v neposredni bližini mir. Vsled tega je londonska vlada napravila z Irci dogovor, ki jim je dal avtonomijo, kakor io imajo nekatere angleške kolonije. Dežela pa bi še nadalje spadala v federacijo angleške monarhije. Ljudje, ki ne znajo misliti, so mislili, da pride na Irsko mir. Danes je na Irskem civilna vojna, Irci se bore proti Ircem. Anglija pošilja na otok sv. Patrika vojaštvo, jla na njem zapet zavlada s pomočjo svojega orožja.
*
Voditelji katoliških Ircev so v medsebojnem boju. ker hočejo vsi biti abso lutni voditelji. Katoliški Irci so v boju proti protesrtantovskim Ircem radi vere. Demagogija, verski fanatizem, pohlep po vodstvih, vse plod nevednosti, tepe irsko ljudstvo. Ko so sc prikazali prvi znaki večje svobode za irsko ljudstvo v času, ko je bilo edinstvo najpotrebnejše, je nastopilo najhujše razdvajanje. Katoliška duhovščina in irska birokracija je za Collinsa. Ta struja govori za irske lcapitali ste in zemljiške posestnike. De Valera je vodja druge kapitalistične struje, v prvi vrsti profesionalne irske inteligence. Tu-
Politične vesti.
4- O princu Jurju, kraljevem bratu
govore precej te dni. Eni trdijo, da zahteva neke pravice, drugi zopet, da že ima vse, kar mu gre. Sedaj že pravijo, da so njegovi pristaši tudi častniki, »črne roke«. No. lepo se razvija. Zopet nekaj, kar lahko cepi državljane na stranke. Danes sc tepejo še na skrivaj med seboj in tratijo čas. mesto da delajo v korist države, za kar so plačani, pa če se boj razvije in začne ustvarjati sovraštvo? Kdo bo trpel? Zopet le delavno ljudstvo! Tisti gotovo ne. ki so jim take zmede le zato, da kujejo iz njih denar. — Toliko v premišljevanje tistim, ki so zadnjič tako pobožno prikimavali uvodniku v nekdaj brezbožnem »Slov. Narodu«, ki ga je napisal slovenski duhovnik o prednostih monarhije pred republiko.
4- Kako vzgajajo monarhiste. Zagrebška pokrajinska vlada ie odpustila iz državne službe profesorja F. Jelašiča, zato ker je kot občinski odbornik glasoval proti udeležbi zagrebške občine pri pogrebnih svečanostih za kraljem Petrom L Sedai bodo pa čisto gotovo vsi občinski odborniki in vsi Zagrebčani — monarhisti.
+ V Splitu zborujejo jugoslovanski fašsti že o problemih, kako začeti oster boi zoper hrvatske republikance. Lepe reči se pripravljajo. In vlada, mesto da bi skušala ublažiti nasprotja med državljani, gleda ob strani ali pa še celo podpira fašiste. Ali res nima zadosti svarilnega zgleda v — Italiji?
+ Pretep v češkem parlamentu. V češkem parlamentu je prišlo pretekli petek do burnih izgredov,, ko je govoril
nemški narodni socialist Jung. .-do krvavih pretepov tako da iz zbornice poslanca Lorgmana. ku del v nezavest. Taketta pretn* zborni ni še nikdar doživela. Ce že P krvavih pretepov med takozvani e-Q soko izobraženimi« ljudmi, kako ^ potem ti ljudje zahtevati n.	na
skih stavkah, ki so tudi na Ce§* tojni dnevnem redu. naj bodo delavci *,v? in se naj ne daio zapeljati d	.. .g
Logika kapitalistično vzgojenih hm
zelo ^u^nanferenca južni železnici. ^
nie dni so otvorili v Benetah konferenco, na kaven razpravic i di južne železnice. Konferenco v ^ janski senator inarchese InTer|^' nci'sa-stopniki Jugoslavije so na konfere va Jelič, dr. Borko in dr Vončina.	-
kovniaki razpravljajo o tehničnih vsem finančnih vprašanjih. Ker je * si niča v rokah samih velekapitali ia lahko mislimo, kakšnega značaja konferenca.	,	x	BproW'
-r Bombni atentat na PaJac® . -e eks-jajočih se Madžarov«. Pretekle d« ^ad-nlodirala v palači »Prebujajočih * samo žarov« bomba, ki je razdejala ne po-oročelie palače, temveč tudi sose tej. slopja. Ob tej priliki je bilo več	v
ko in lahko ranjenih. Redar,	pred
bližini službo, ie izjavil, da seje totnobu eksplozijo ustavil pred palačo>	„ pr0-
in da so padli iz njega štirje strafl' štvo obtožuje sedai opoziciora. atentat. ke, da so one zakrivile, boms0-Posebno mu ie v tem oziru v . tr(jijo, cialistična stranka. Poučeni sprob«ia' da so bombni atentat prirect joči se Madžari« sami. -at.saIa ^
4r Umor angleškega 10	Irca
sona. V Londonu sta dva ..jski afi,en-ustrelila maršala Wilsona. P® .jca_ ki sta ti so končno srečno prijeli siedovalce; na svoiem begu streljala na ‘	pn
izmed katerih sta dva tc7r. irSke reP11'
morilcih so našli uradne hs razvidfl°' blikanske armade, iz katerm J. Ir-da je bil umor političnega m vojna; skem divja sedai najhujša gteVjiki n kateri pišemo v današnji
o
drugem mestu.
Dnevn«
Ogromne kupčije na	velilcl
mu. Zanimanje za prvi zag ge sjjJe-je izredno veliko. }kU£~ oa
ogromnih množinah, h otv0fitv®
semeni je
pajO V Ogroiumu iimu"."-* h 0tV0»*' os beno čudo, ker ie V/™ ono Sadi- pfecej obiskalo semeni nad interesentov
je iz inozemstva.
Ženialno vladne na,0K?Lc olajšave bol^ef stvo ie prepovedalo vse Makedofl^hhču-skemu časpisu »Avtonomna dr2arve. ujsio
rvlčo nrofi intftr&SOITl	   ftfllO	•!«
baje piše proti interesom na. neuJnorao	g,
duicmo vladno po/.rtvovalno	uVO«a
pri ustanavljanj« Izhajanja „	JVonmo
vprotidržavnih« Časopisov, o	,stv0 .
edino na ta način vzgon'1 ,iržavliane verno in poslušno, t. J. dobre ar _____________? y
pri ustanavljanj« izhajanja 'n vprotidržavnih« Časopisov. o u,idstvo ^o-
&e T
,uv 23. 1
Budimpešti so vsi trgovci i«	proti	^
dopoldne protestirali m cJeirl^,tcVaoO fv0£. ie-
ljudstvo' v- ^o-d-j-žavlian4'
V til,JV lil IA»1UWIU, ,•
bodne* državljane SHS.	..	nale®t”K	t' ni.
Protestni shod stanovanJ*^"^^ 23., ^
pu liKniii posestnikov, —	^
razpolaganje s prostori za trgov lavnicc.	,, . noroCoio
Atentator Steiič. kakor P no Prc~mltil0' obsodba atentatorja^ Stcjiča	IlC	bo	?	p	j.
kralju v odločitev. Ce ga pa w 2g_ t. n1 stil. bodo atentatorja ustrelili	^
ob obletnici svojega atentata.	.	pi.
Nesreče. V sredo, dne g- 'a 1 predilnici in tkalnici v Trz oafai nedognan način eksplodiral deja
listi.
doslej
Tr« kotel; še nedognan način eKspiOdirm o u del^ Drobci so prileteli blizu	levo	n _
cu Alojziju Šorau v desno^ ’ skpro ^
in v prsa. Roko in nogo
bolnoma. odtrgalo. Umrl je že na potu v
skrhlSnC°' ,aDUŠda ženo in tri nepre-rbuene otroke. — V opekarni v Meng-
VaJL™ delavec Franc Jereb ilovico.
se Je_med vožnjo prevrnil in apel deiavcn tako nesrečno na levo nošo. da mu jo je zdrobil.
UubBlana.
i nt1Sf-r5ev SI50menik v Ljubljani. Dne 23, -t scstavil	ki ima nalogo
liani. pot Kerčevem spomeniku v Liub-
ceja	risarsk!il. in r°čnih del gojenk ii-
t. tl,	H ssmnazije se vrši od nedelje 25.
18 V tn,Sl	27■ t m‘ vsaki dan od 8 do
tudi	i t ,ni' *e P^ruži tej razstavi
šole 7-.>a 'a ^tarskih izdelkov gojenk licejske StarSi ^a,	^oriena za obisk od 11.—17.
vabliroii /ie ' Pr‘iate!ji in znanci zavoda so oUCTu, da si razstavo ogledajo.
v krattlarna ce,“!cidn;h glavnikov pri Ljubljani.
modenirirL?0 ?n?ne,. z zgradbo velike in z naj-kl b0 i7riri ^ j! bogato o or ran el j en c tovarne, celulo«i.» ia celuloidne glavnike in ploh vse slaviiri _Prcd>netc z zadostni množini za Jugo-v nelr-; n za izvoz. Deloma se bo obratovalo že tovarno ?jes.e j''1,- Tovarna bo imela še posebno za izdelovanje celuloidne. tvarine.
Marife©?.
živab ar!taIisddld red izpremmja ljudi v
Priliki tem smo Se z°Tet prepričali ob 3o oh potnega zasedanja, v sredo, ko šentlen i!i tSletnega Friderika Žižeka iz ker je arts^e okolice na dveletno ječo, inaja Priliki naborov letošnjega 2. berja , J ^letnega nabornika Hinka Stu-kal kn,atei'.i iQ imel ženo in malega otro-so Se 1le že navada, so se fantje, ko ,bill. n, ^acab od nabora. Pijani, kakor so fant Stfh S^°’ stePii’ Pfi čemer je neki ,se jP , ePa z motiko udaril po glavi, da ^ižek V!ind v.iarek. Tedaj je priskočil še Dir tei-So- erim Je ’mei Stuber preje preudaril jia z m°tiko trikrat ix> glavi tako 2ef0 . Je °stal na mestu mrtev. To je
re doiim°Sr-en s!uča3'- sa vsakdo ne mo-et1. naimani pa kapitalistično ča
S0pis; ; “«f*iiani |Jit nupiiailSlieiiO Cii-.
■v°v tud1 zato, ker je takih poja-treba * SairJ9 krivo- Predstavljati si je roda, j-an?° disto neukega človeka iz na-3oniJ:.. 9 e lahko vsak dan v tem ča-
fODiSju .	»u-mvu	vsaiv viau v itm v-u-
v sla U1	^ njegovih vzdrževate-
^'aflskihV?fD-vc na »izvrševanje držav-
Varjanj , °lžnosti« in navdušeno prlgo-'?0sPoda ■^mu izvrševanju. Bela in črna °kenia • sU'e.v tein oziru čisto enaka, vanj» Je. zivl.ienski namen v poneumne-lerp, (jg i’azs°dnih množic. Ni čuda po-bii, ne J“ °vek. ki komaj zbira med črka-bokoj., D*a zbirati med besedami in se jim tega s ^kor božjim zapovedim. Poleg da vidi 1 l3udstvo vsak dan dovolj prilike, .ha navri,^n° vr! gospodi, kako je trc-vatj kaka 0-- dc Sa v seb' nimaš, zali-navadnr, rožice — ampak seveda z ne iki m0r Vod?-. človek je kakor jabolko, iabolk r^^nd. če pride v družbo gnilih h.iega 'npr	se-bo razširila do posled-
Uteč in	eca	človeka ideja, da sta
rambo h - sramotni sredstvi v ob-[>e borirv0niac? Krude- tedai gnila jabolka 0 nroLmoffla vcd okužiti zdravih. Ko griui ndseb da jjudje sploh niso za-sBloh np f ”a svetu, tedaj gnila jabolka cializn* nd,° več zorela. To ie delo so-Zgra2»	kapitalizma	pa	je,	da	se
n
°2‘rorn-i ? delavnik .od pol S. do 13., Tok-,?* ,Kob°tah od pol S. do pol 13. redi p tuf--a D°družnica »Svobode« pri-^ncer+«; !Javv veliki kazinski dvorani Vraerno Vecer- h kateremu se še po-
^rna^v°T‘ PPekarniško delavstvo! Ope-‘-uueršperku išče delavcev, ka- !
teritn obljublja do 80 do 120 I< dnevne plače. Ugotoviti pa ie treba, da so to same obljube, s katerimi hoče podjetje nepoučene ljudi ujeti na svoj lim. Dejstvo .ie to. da se nahaja v lajteršperški opekarni zaposleno delavstvo radi zadrževanja izplačil in radi samovoljnega postopanja vodstva v mezdnem gibanju. Opozarjamo sodruge in sploh vse delavstvo. naj tem svojim tovarišem izkaže proletarsko solidarnost.
|	Pilil.
Nekoliko odgovora. Z ozirom na napad v»jutru« v zadevi lekarniške koncesije na rotovžu odgovarjam: Jaz nimam proti novemu lekarnarju v Ptuju nič — skušal sem mu celo najti drug prostor, kar pa pri sedanji stanovanjski bedi ni lahko. Odločno pa sem bil in sem proti temu. da bi se vselil v zato prezidano čakalnico mestne hranilnice. To pa zato, ker bo zidanje v prostorih mestne hranilnice hudo motilo obratovanje iste, kar pomenja za nas večjo škodo, kot bo dobiček na stanarini — seveda če resno mislimo na to, da bi dvignili hranilnico iz. sedanjega mrtvila. Še boli pa zato, ker to predloženem načrtu lekarniški prostor ne bo imel. ako naj ne skazi popolnoma zunanjega lica lepega magistratnega poslopja. ne izložbe, ne okna. kar se mi zdi, da ie za lekarno popolnoma nemogoče. Zato predvidevam, da se bo moralo priti takoi z zahtevo po izložbi, oknu in povečanju prostora :a nadaljno škodo mestne hranilnice, kar ’ ) zavodu občutno škodovalo. Iz teh razlogov sem bil proti tej oddaji. Samoobsebi je umevno, da mi ni moglo priti na um, delati to iz namenov, ki mi jih podtika dopisnik »Jutra«. Stvar mi ie bila naravnost neprijetna, ker vem, da je ptujska gospoda tam, kjer so narodni interesi najbolj ogroženi, med seboj navadno v sorodstvu, tako, da mora priti človek v hude zamere. Obžalujem, da se ni sprejelo predloga občinskega svetnika sodr. Tomaniča, ki je predlagal, da se sklepanje za osem dni odloži, da si ogleda položaj na licu mesta posebna stavbena komisija. Tega predloga sodrug Tomanič ni mogel staviti radi tega, ker bi mogel pričakovati, da bo čez teden dni tudi kdo izmed gospodov odbornikov na-rodno-scialističnc in demokratske stranke glasoval v prilog nemškemu nacionalizmu, ampak edino v pričakovanju, da bo pogled na dejanski položaj koga le prepričal. da je glasoval pod utisom tu vedno učinkujočih narodnostnih gesel za slabo stvar.	Tomaž	Lozinšek.	župan.
Krokodilove solze. Ptujskemu dopisniku »Tabora« je silno žal, da je bila udeležba pri koncertu »Svobode« pičla. Gospod dopisnik ima v tem oziru popolnoma Drav in nam niti na misel ne pride to njegovo trditev zanikati. Tudi ne zanikamo, da so bile tisto soboto gostilne nabito polne; trdimo v tem oziru le to »da je bilo. kakor vedno, med gostilniškimi gosti pet odstotkov delavstva, drugih 95% ^pa one gospode, ki se prišteva med »boljše« sloje in ki bi morala pravzaprav dajati dober vzgled neizobraženemu ljudstvu s tem. da se udeležuje kulturnih prireditev, tudi tistih, ki jih prirejajo proletarska društva. Glede kulturnega dela v Ptuju imamo mi svoje posebno mnenje, ki ga bomo o priliki povedali vsem brez razlike, pa če jim bo prav ali ne. »Taborovemu« dopisniku povemo za danes še to-lc na uho: Pravite, da je pičla udeležba na koncertu znak, da v Ptuju ni socialistov, pač pa sami nemčurji. Ce želite, vam serviramo dopise iz narodnjaških listov iz prejšnje .dobe. ko ste pisali, da je bila na prejšnjih
naših prireditvah udeležba velika radi tega, ker so socialisti sam nemčuri. Naj vas vrag razume, kaj si pravzaprav o nas mislite. Sicer pa: De gustibus non est dispiitandum!
Is strdit®-
Krajevna politična organizacija SSJ na Vrhniki naznanja, da se bo vršil njen redni občni zbor v nedeljo, dne 9. julija ob 16. v prostorih podružnice »Svobode« na Vrhniki. Dnevni red: Poročila dosedanjega odbora. Razno. Volitve novega odbora. Volitve v oblastno skupščino.
Ljubliana-Spodnja Šiška, članski sestanek obeh organizacij se bo vršil v ponedeljek, 26. t. m. ob 20. pri »Novem svetu«. Dnevni red nujno važen. Udeležba dolžnost. — Odbor.
Brežice. Okrožna konferenca za Brežiško okrožje se bo vršila v četrtek, dne 29. junija ob pol 10. dopoldne v gostilni g. Ivana Groboška v Brežicah. Pravico udeležbe imajo vse organizacije Brežiškega okraja po § 23. organ, pravilnika. (Besedilo § 23. poglej pri vabilu na okro-žno konferenco v Maribor).______________________
Kulturni vestnik.
»Rdeči pilot«, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo je izšel z zelo bogato vsebino. »Rdeči pilot« izhaja redno 15. vsakega meseca ter stane samo 2 Din. čisti dohodek prve številke^ .ie za umirajoče v sovjetski Rusiji. Mesečnik se naroča v upravništvu »Rdečega pilota«. Frančiškanska ulica 6. I. nadstr., v Ljubljani. Sodrugi, segajte pridno po tem mesečniku!	____________________
POSLANO.
Ne deanagodija, riesno ;	delo	vodi	k	zmagi.
S" takim ::cSk)m je začela izhajati »Zarja«.' osebno glasilo nagradarjev okrog Bolniške blagajne Ljubljanske, ki nosi podnaslov »Socialistično glasilo«.
V tretji številki prinaša tale dopis:
Maribor. Pred tremi tedni se je vršil v'
Ljudskem domu v Al ari boru dobro obiskan shod stavbinskih delavcev. Med shodom se je prikradel v dvorano neki neznani človek, ki je rekel, da ga pošiljata predsednik stranke s. Koren On okrožni tajnik s. Leskošek iz Celja. S sebol je imel neko resolucijo zoper sodrnsa Kocmurja. Prosil je. da nai bi sc ta resolucija na shoda sprejela, potem pa poslala v roke g. Adolfu Ribnikarju. Pesolucija je bila podobna oni. ki jo je svojčas »Naprej« priobčil. Mož je moral odkurftl umih krač. Mariborčan; nismo za take denunci-jantske posle. Možic, ki je bil videti na ono oko slep, je trdil, da je stavb inski delavec Iz Celja,. Kdo ga je poslal v Maribor, kdo mu plačal vožnjo? Ali spadajo take podlosti med strao&ine posle? — Očividec.
Čim bum. sovražniki Kocmurievega terorizma so mrtvi! —
V obrambo moje časti podam proletariati sledeče informacije:
1. Dne 21. maja sem bil na shodu v Mariboru kot predsednik linije stavb, delavcev 'm Celja;
2. Pregledal sem resolucijo za razpis volitev v bol. blagajno;
3. Slep nisem po rojstvu, ampak zgubil setu) oko iPri delu 1. 1915 ter sem delavski invalid;
4. Jaz delam za stavbinsko organizacijo nesebično, kor še kljub utoni poškodbi delani kot stavbeni polir v Celin.
Iz tega je razvidno, da si »Zarjove!« brijejo norce iz delavcev iu aijuJi orgmirzatoričnih predstavnikov. Na shodu je resoluciji nasprotoval samo neki Tržačan, ki je sam zapustil šila j n kopita pa prišel kot uradnik v Bolniško blagajno kot Kocmurjev zagovornik, ne vslcd zmožnosti v pisavi, ampak radi znanega sugeriranja nevedne mase. Taki ljudje seveda ne morejo zgubiti očesa pri delu!
Valentin Lebič, predsednik Unije stavb in. del. v Celju, član DeL zbornice.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik : Anton Podbevšek.
Tisk Učitti-ljsk tiskarne v Ljubljani.
<^SSS'
krtdlina banka v Uubtimf
'3SEW\JE3KBS3SBSStUSBSlSSSSEBS3BXQ :BTV^ar^!gmrrrm^e^rim
POZ3M
k suhskripciJS sie^lli delnic XiL ©misije.
S sklepom občnega zbora delničarjev oc’ dne 24.	aprila 1922 k temu pooblaščeni	upravni	svet	Ljub-
ljanske kreditne banke v Ljubljani je sklenil provesti zvižanje delniške glavnice
@šš k 5o.ogo.ooo"- na tc 8©s@@@.®@o*-
% šsdsj©
novih gteiinic	IC 4©©'—
po sledečimi pogoji:
1. Dosedanjim delničarjem pripada prav!, a subskriblrati E1£3 pOtSSafja 5 Starih S rsoui devici po S©ca|»3 K ©$©"»•= t'©i eiusS. Odlomki deli;:c se ne v: števajo.
2. Novi delničarji morejo subskribirati delnice 53© tsca^U K £5@°— 2e3 «33SSj Reparticija teh delnic je pridržana upravnemu svetu. Za nedodeljene delnice se vplačila vrnejo do 31. julija t.
3. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj pri subskripciji.
4. Subskripcija se vrši ©d 15 d© 30. JismSJa 1922.
5. Kot subskripcijska mesta so določena:
a) Mui*3§anstea kreditna banka w L. ss&SIasiS En esSena potSrssžnis© v B?Qž8s:aft, €el|u» QerEei, Ki*a??i«, sftsrifearM, Me6kew£w,	Sada, Ptuju, Sarajevu,	SjsSiSa	aii	Trsfcu.
b) Hrv Sšav. seinaSJska SiSpotektrna Ssanka v £ag?e&u.
c) Beograjska »Jedanjiena bank® m Beograda gHotet Moskva), č) Šivnosfenska banka, FišieSka W«en ne Kejrsps.
d) ŽivRostesasKa banka w PrasgE.
6. Nove delnice so deležne dobička za drugo polovico loto 1922, opremljene s polkuponom št. 22 m se izroče subskribentom proti vrnitvi začasnih potrdil do konca Ista 1922.
7. Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov in pristojbin pokojninskemu in stavbenemu rezervnemu fondu banke.
8. Uspeh emisije je zajamčen po garančnem sindikatu.
V Ljubljani, dne 7. junija 1922.
Pranje je težko; olajš tj ga in vporabljaj
61
Kopalna se iša!!
Kopalne kostume, hlače, frotir« plaiie, če»ic«, plavalne pasove |
itd. priporoča
A. & E. Skabernč
Ljubljana, Mestni trg 19.
5TAMFH 1P
JANT.ČERNEPŽVi
13 UBIJ AN A J
Gosposka u!i:a 11.
FRsiiz mmm ^
trgovina železnine in zaloga nfesrra a4m
Gospeh ull^
MARHB6S
BBBRBBBBSiBBfliBBBBflBBBBaaa
Tfee .OUVER'
naibollši in makene5I3
pisalni stro
Zastopstvo hi zaiosa:	Ci&JŠgic,,
papirna trgovina v LisiiigjaKi, Sv. Pe.ira cesta sc. 2.
BBB»B$BaBBBBIBBBBBMB8BBBB
g
kruli in pecivo
§. delavske pekarne
v Ljubijani. Kolezijska ulica 4,
ki ie naiboiiši- t
S IMnt in ctiliii ie pjsia»vse& Matom, H so m!f“s IMlW“ —-
Pr«©wrstma
PSJCH-KOLESg
pnevmatike in
kupi?® nagceneje prž tvrdki
špasšalna SrgowSnaJ^£ Ml^ia	sSroijmr in kol©5
s==	—=r:	tlubliana, Sodna «”