8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 28. aprila 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 3 I 30. marec 2022 Epidemija je prinesla spremembe v vse sfere življenja 21 Timi razprtih kril do novih uspehov 24 Pri petinosemdesetih ji je zdravnik rekel, da jih bo dočakala sto 25 Ukrajinskim beguncem pomagajo tudi Savinjčani Sanjski marec za našega Timija A. MALOVRH/STA Minuli vikend je sanjsko sezono sklenil naš skakalec in odličen letalec Timi Zajc s Hramš, ki si je po osvojitvi srebra in zlata na svetovnem prvenstvu v Vikersundu priskakal še najboljši izkupiček v finalu svetovnega pokala v dolini pod Poncami – v razvrstitvi Planica 7. Potem ko nas je Timi Zajc razvajal že na februarskih olimpijskih igrah, od koder je prinesel zlato in srebrno ekipno medaljo, je postal še svetovni podprvak v posamični konkurenci in skupaj z ekipo še svetovni prvak v ekipni konkurenci na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v Vikersundu. Uspehu na svetovnem prvenstvu so sledili še zmaga v Oberstdorfu in odlični poleti na finalu v Planici, kjer so Slovenci dominirali in to najbolje pokazali z ekipno zmago. Anže Malovrh/STA L. KOLAR Več na str. 21. Poletimo do zmage še mi! LUCIJA KOLAR Zmagoslavje Timija po izjemni sezoni se je zaključilo s sanjskim vzušjem v Planici. Aprila praznujemo in volimo L. KOLAR Konec aprila nas čakajo volitve v državni zbor, prve izmed letošnjega trojčka volitev, in dva državna praznika, ki ju bo dopolnil še majski praznik dela. April bo mesec praznovanja in priprav nanj. Prvega aprila bomo odprli novo, že 7. sezono Fontane piv Zeleno zlato. Cvetni nedelji 10. aprila bosta sledila največji krščanski praznik velika noč 17. aprila in veliki ponedeljek 18. aprila. Po volilni nedelji, ko bomo neuradno že vedeli, kdo nas bo zastopal v državnem zboru v naslednjih štirih letih, pa bomo praznovali dan upora proti okupatorju, ki je 27. aprila. Aprila torej praznujmo, pa tudi pojdimo na volitve. “Če bi radi živeli polno, se moramo naučiti izkoriščati stvari in imeti radi ljudi, ne pa imeti radi stvari in izkoriščati ljudi.“ John Powell Potem ko smo se minuli vikend v živo ali pred TV-zasloni sončili v bleščeči pomladi doline pod Poncami, nalezljivi energiji ponovne svobode, plapolanju tisočerih planiških zastav in spontanem množičnem petju himne pod planiško velikanko, sem pomislila, da so športni novinarji najsrečnejši med slovenskimi predstavniki sedme sile. Ne glede na to da se vedno najdejo po svoje pametni komentatorji s tribun ter kavč selektorji in trenerji, sploh ob neuspehih, se ljudstvo vseh barv vedno poistoveti ob uspehih in jim ploska. Hvala bogu jih ni malo, na število prebivalcev smo v svetovnem vrhu. Poročanje o športu je najmanj nevarno med vsebinami sedme sile, če izvzamemo, da je novinarstvo že po svoji naravi nekoliko bolj izpostavljeno poslanstvo. Še sploh, ker praviloma poroča o vsem, dobrem in slabem, tistem vmes, kar je enim enkrat všeč, drugič ni, in potem obratno drugim, odvisno od očal in filtrov. Verjamem pa, da športnih oddaj ne bo nikoli nihče ukinjal, vsaj ne zaradi nevšečnega poročanja. Ampak, saj veste, novinarji samo postavljamo ogledalo in v športu nam je velikokrat všeč tisto, kar vidimo. Pa to niso samo uspehi žlahtnega leska, tu so tudi »fair play«, ekipni duh, trdo delo, ki daje vrhunske rezultate, borbenost in vzponi po padcih, nesebičnost, trdna volja in tudi to, da se ne glede na metre in točke v seštevku uspeha posameznika na koncu vsi FONTANA PIV IN ZABAVA Z MODRIJANI PETEK, 1. APRIL 2022, OB 17. URI TZ-AZ-EP2022-110x60mm-HOR-SL-OP.indd 1 bi vtis o dobri energiji praznovanja dobili tudi tisti, ki ne praznujete. Želim si, da praznikov ne bo motil priokus volilne kampanje ali jih celo izkoristil za svoje cilje. Sem preveč naivna? No, poskusimo se veseliti samo tistega izvirnega dobrega, ki ga prinesejo vsaki prazniki, in zmaga bo 24. aprila na dan volitev potem bolj zaslužena. A za pošteno zmago moramo iti na volitve člani celotne ekipe, vsi volivci! Poletimo torej do zmage kot ekipa – tako kot naši letalci – in ugotovili bomo, da Želim si, da praznikov ne bo motil priokus volilne kampanje ali jih celo izkoristil za svoje cilje. Sem preveč naivna? No, poskusimo se veseliti samo tistega izvirnega dobrega, ki ga prinesejo vsaki prazniki, in zmaga bo 24. aprila na dan volitev potem bolj zaslužena. A za pošteno zmago moramo iti na volitve člani celotne ekipe, vsi volivci! za las ušel mali kristalni globus, saj ga je prehitel reprezentančni kolega Žiga Jelar, je prav v vsaki izjavi omenil, da je vesel uspeha svojega športnega prijatelja. Le spomnimo se prijateljskega spodbujanja in veselja vse ekipe ob izteku. V mesecu, ki je pred nami, nas bodo pobožali prazniki in priprave nanje. Cvetna nedelja bo poleg klasičnega simbolnega pomena ocvetličila naša okolja in spodbudila ustvarjalnost pri izdelavi butaric ter mnogokje skupna druženja, velika noč pa bo kot največji krščanski praznik poskrbela za družinski duh in navdih. Prav je, da nas kljub različnosti povezuje še kaj drugega kot le šport. Tako kot našega Timija in Žigo, prvega in drugega, oba »vstala« po številnih padcih, povezuje tudi glasba. Oba igrata harmoniko, ki nas, številne Slovence, ravno tako kot šport strne skupaj. Na dan upora proti okupatorju, ki sledi 27. aprila, bomo potem lahko zaigrali in se veselili zmage. Ne bomo ji mogli gledati v zobe, ker bomo o njej odločali vsi. Zato: gremo vsi na volitve ter praznujmo na poti do njih in potem! ONE PRIČETEK NOVE SEZ Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 veselijo zmage in uspeha kolega ter skupnega rezultata. Na koncu je za vse dosti, za vsakega nekaj, za vse skupaj še veliko več. Na svetovnem prvenstvu v Vikersundu je Peter Prevc za Svet na Kanalu A, ko ga je novinar vprašal, kdo bo skočil največ, izstrelil: »Timi Zajc.« Na podvprašanje, koliko bo to, pa: »Kolikor si bo upal!« Timi si je upal in postal svetovni podprvak, skupaj z ostalimi orli v ekipi pa še svetovni prvak. Ko pa mu je na koncu sezone, v nedeljski Planici, le www.beerfountain.eu www.hormann.si info@hormann.si 20/01/2022 13:13 VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Naj vas navdihuje pomlad! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 3 I marec 2022 Otroci nazaj v domači kraj D. NARAGLAV Konec marca so se otroci s Ponikve preselili v začasni vrtec v prostorih Slomškovega doma. Na Ponikvi pri Žalcu bo Občina Žalec do pomladi leta 2024 zgradila nov vrtec. Do takrat bo za otroke s Ponikve na voljo začasni vrtec, ki so ga marca uredili v prostorih Slomškovega doma. S tem se v kraj vračajo otroci, ki so zaradi varstveno-problematičnih razmer v starem vrtcu dobro leto gostovali v vrtcih v Žalcu in Šempetru, od septembra lani pa vsi v Žalcu. Na lokaciji začasnega vrtca v Slomškovem domu so se novi pridobitvi na čast 15. marca zbrali predstavniki žalskih vrtcev na čelu z direktorico Natalijo Starič Žikič, predstavniki Občine Žalec z županom Jankom Kosom, predstavniki krajevne skupnosti s predsednikom Srečkom Lednikom, župnikom domače župnijske cerkve sv. Pankracija Anton Krašovec, predstavnici staršev Katja Dvanajščak in Tonja Balek ter vodja vrtca Ponikva Suzana Raševič. Skupaj so si ogledali začasne prostore vrtca in si bili enotni, da se je dvorana doma nadvse lepo in funkcionalno uredila za potrebe varstva in vzgojno-izobraževalnega procesa. Župan Janko Kos je ob tem za Utrip povedal: »Ko smo ugotovili, da stavba vrtca na Ponikvi ni več potresno varna, da jo je zadnji potres malce načel, nam je bila najbolj pomembna varnost otrok. Zato je bilo treba otroke preseliti v Žalec oziroma v Šempeter, kjer smo našli ustrezne prostore in razumevanje vodstev vrtcev Občine Žalec. Starši pa so ves čas želeli, da otroci ostanejo v domačem kraju. Razumljivo je, da si vsak starš želi, da ima otroke čim bližje domu. Bila je prisotna tudi bojazen, da bi izgubili vrtec. Zato smo prisluhnili njihovim željam za začasno namestitev otrok na eno lokacijo na Ponikvi. Krajevna skupnost se je pri tem močno angažirala in našli smo prostore v tem Slomškovem domu, v lasti župnije. Za preureditev smo namenili določena sredstva in skupaj s KS in prostovoljci to tudi naredili. Danes se veselimo uradnega dokončanja del za usposobitev teh prostorov za vzgojno-izobraževalni proces otrok OBČINA ŽALEC JAVNI RAZPIS ZA SPREJEM POKROVITELJSTVA V LETU 2022 Predmet javnega razpisa je pokroviteljstvo nad pomembnimi humanitarnimi, kulturnimi, športnimi, strokovnimi in mednarodnimi dogodki/ projekti. Javni razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2022. Vloge lahko dostavite osebno ali po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite na Občini Žalec na Uradu za negospodarske javne službe, tel. 03 713 64 30, ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si. Razpis je v celoti objavljen na https://zalec.si. Na slovesnosti med ogledom začasnega vrtca, ki je po mnenju udeležencev v danih razmerah res dobra rešitev. za naslednji dve leti. Računamo, da bomo kmalu pridobili vso projektno dokumentacijo, izvedli razpis za izgradnjo … in objekt tudi dokončali do pomladi 2024. Do takrat imamo namreč tudi pogodbo za te prostore v Slomškovem domu.« Ravnateljica Vrtcev Občine Žalec Natalija Starič Žikič pa je ob tem povedala: »Vesela sem, da se s ponedeljkom, na prvi pomladni dan (21. 3. op. ur.*), otroci vračajo v svoj domači kraj. Lani marca smo dali en oddelek v Žalec in en oddelek v Šempeter, vendar – ker smo vseskozi planirali, da se otroci vrnejo na Ponikvo – so od septembra lani vsi bili vključeni v enoto Žalec II. Tu so imeli poseben vhod in so lahko živeli in dihali kot enota. Današnji dan je za starše otrok velikega pomena, kajti Ponikva je krajevno malo oddaljena in je marsikateremu od staršev predstavljalo dodatno logistično breme, zalogaj. Verjamem, da jim bo vrnitev otrok v domači kraj olajša- la to vsakodnevno težavo, otrokom pa prinesla razigranost in veselje v njihovem domačem okolju. Vsekakor je pomembno, da otroci ostajajo v kraju bivanja, da že od malega živijo s krajem in da postanejo del njegove kulturne dediščine, kulture in družbenega življenja. Zagotovo pa bomo vsi najbolj srečni, ko bomo lahko slovesno predali namenu nov vrtec.« OBČINA ŽALEC OBVESTILO O DELNI ZAPORI CESTE LC 490021 »ŽALEC–MIGOJNICE« ZARADI OBNOVE GRIŠKEGA MOSTU ČEZ SAVINJO V sklopu obnove mostu čez Savinjo na cesti LC 490021 »Žalec–Migojnice« je predvidena prestavitev obstoječega plinovoda z mostu čez Savinjo in Podvinsko Strugo. Izvajalec del je PEOR, d. o. o. V času izvedbe del je vzpostavljena začasna prometna ureditev, ki omogoča izmenično enosmerni promet na celotnem območju gradbišča. Delna zapora ceste velja med 16. 3. 2022 od 7. ure in 6. 5. 2022 do 18. ure. Obstoječi prometni režim na tej lokaciji že poteka izmenično enosmerno in je urejen s semaforji. V času izvedbe del veljata začasna prometna ureditev z izključitvijo obstoječih semaforjev in prometna ureditev z izmenično enosmernim prometom s postavitvijo gradbiščnih semaforjev. Gradbiščni semafor iz smeri Žalca stoji na lokaciji obstoječega semaforja in bo v času izvajanja del ostal na tej lokaciji. Gradbiščni semafor iz smeri Griž stoji približno 70 m pred mostom, nato pa se bo v skladu z napredovanjem del premikal po 50 m v smeri Griž po celotni dolžini predvidene zapore. Promet za kolesarje in pešce bo potekal nespremenjeno. OBČINA ŽALEC JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IN PROJEKTOV S PODROČJA MLADINSKE DEJAVNOSTI V OBČINI ŽALEC ZA LETO 2022 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vsebin programov in projektov s področja mladinske dejavnosti v Občini Žalec za leto 2022, ki so v skladu s cilji Lokalnega programa za mlade v Občini Žalec 2014–2020. Rok za predložitev vlog je 22. 4. 2022. Vloge lahko dostavite osebno ali jih pošljete priporočeno po pošti na naslov: Občina Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Informacije o razpisu lahko dobite na Občini Žalec, Uradu za negospodarske javne službe, tel. 03 713 64 30, ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si. Razpis je v celoti objavljen na https://zalec.si/. EVA BOTO Koncert ob 10-letnici kariere 3. april 2022 ob 20.00 Dom II. slo. tabora ŽALEC Vstopnice: TIC Žalec in www.zkst-zalec.si OBČINA ŽALEC JAVNI POZIV ZA POSREDOVANJE POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ŽALEC Občina Žalec je na podlagi razvojnih potreb skladno z 11., 108. in 109. členom Zakona o urejanju prostora – ZUrePQ (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20) v letu 2020 pričela z aktivnostmi za izvedbo drugih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec, v nadaljevanju: SD OPN-2. Občane in drugo zainteresirano javnost obveščamo, da bomo še do vključno 4. aprila 2022 ponovno sprejemali pobude za SD OPN-2. Pobude, ki jih bo občina prejela po 4. aprilu 2022, v tem postopku SD OPN-2 ne bodo obravnavane. Pobudo je treba posredovati z obrazcem »Pobuda za spremembo namenske rabe prostora (OBR SD OPN-2)«, ki se nahaja na spletni strani Občine Žalec na povezavi: www.zalec.si, lahko pa se ga dobi tudi na vložišču glavne pisarne Občine Žalec. Izpolnjen obrazec z obveznimi prilogami se posreduje na naslov Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, ali po elektronski pošti na naslov glavna.pisarna@zalec.si, prav tako jo lahko oddate na okencu glavne pisarne. Za obravnavo pobude je treba poravnati predpisano takso, (za spremembo osnovne namenske rabe v občinskem prostorskem načrtu ta znaša 200,00 evrov za posamezno pobudo, za spremembo podrobnejše namenske rabe v OPN znaša taksa 100 evrov). (Odlok o določitvi takse za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe prostora in nadomestila stroškov lokacijske preveritve v Občini Žalec (Uradni list RS št. 50/2018)). Za podrobnejše informacije lahko v času uradnih ur občinske uprave pokličete na tel. 03 713 64 42. Janko Kos župan OBČINA ŽALEC ŠT. 3 I marec 2022 Tudi o višjih cenah za vodo K. ROZMAN D. N. Svetniki so sprejeli pravilnik, ki omogoča podelitev finančnih nagrad športnikom za osvojena odličja na olimpijskih igrah. V sredo, 16. marca je na 24. redni seji zasedal žalski občinski svet. Tudi tokrat je bila seja v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, je pa župan upošteval predloge nekaterih svetnikov, da se seja prične dve uri pozneje kot doslej. Večina svetnikov je namreč v službah, zato bo začetek sej poslej ob 15. uri, razen sej z zelo obsežnim in zahtevnim dnevnim redom. To je ena od pripomb, ki so jo že upoštevali pri sprejemanju programa dela občinskega sveta, je povedal župan Janko Kos. Tokrat je bilo na seji 11 točk dnevnega reda. Najprej so svetnice in svetniki odločali o pravnem poslu v vrednosti nad 500 tisoč evrov. Občina bo na javni dražbi prodala 11.886 m2 veliko zemljišče v Šempetru (travnik ob glavni cesti med šolo in Mercatorjem), izklicna cena pa je 713.200 evrov. Tak pravni posel mora biti vključen v veljavni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, posebej pa ga mora potrditi še občinski svet. Za denarne nagrade športnikom Program dela občinskega sveta O cenah pitne vode, odvajanja in čiščenja V nadaljevanju seje so žalski svetniki brez pripomb in razprave potrdili Program dela občinskega sveta za leto 2022, ki je bil v drugi obravnavi, in Poročilo o delu občinskega sveta v letu 2021. Kot je povedala višja svetovalka za zadeve občinskega sveta Darja Orožim, v času javne obravnave ni bilo pripomb in predlogov sprememb, župan Janko Kos pa je dodal, da so upoštevali predloge, naj bo nekaj več sej, a s krajšim dnevnim redom, ter da opravijo tudi terenske seje po krajevnih skupnostih. V lanskem letu se je žalski občinski svet sestal na sedmih rednih sejah, ena seja pa je bila korespondenčna. V Podlogu dopustna razširitev poslovne cone Na dnevnem redu seje je bil tudi predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta poslovno-proizvodnih dejavnosti Podlog. Predstavila ga je Aleksandra Podbrežnik iz RC Planiranje Celje. Kot je povedala, so bile na območju nekdanje farme v Podlogu izvedene vodnogospodarske ureditve, zato območje ni več poplavno ogroženo. 1,42 ha veliko območje je v celoti opredeljeno kot stavbno in je delno že pozidano. Tamkajšnja veterinarska ambulanta, ki je pobudnik in investitor sprememb tega prostorskega dokumenta, bo zgradila svoje nove prostore in zavetišče za živali, v primeru opustitve veterinarske dejavnosti pa bo možno te objekte nameniti poslovni, proizvodni in skladiščni dejavnosti. Spremembe v svetih zavodov V prvi in drugi obravnavi je žalski občinski svet potrdil spremembe in dopolnitve odlokov o ustanovitvi VIZ Vrtci Občine Žalec, Osnovne šole Griže, Osnovne šole Petrovče, Osnovne šole Šempeter in I. osnovne šole Žalec. Pri vseh gre za uskladitev števila in sestave svetov s spremenjeno zakonodajo na tem področju. Sveti zavodov imajo po novem devet članov, od tega so trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki zaposlenih in trije predstavniki staršev. V Občini Žalec je veliko vrhunskih športnikov, ki posegajo tudi po olimpijskih medaljah. Nazadnje se je z zimskih olimpijskih iger z dvema medaljama vrnil smučarski skakalec Timi Zajc. Prejemniki medalj so odlični ambasadorji in promotorji občine ter države, zato jih je treba ceniti in jih zaradi njihovega doprinosa k nadaljnjemu razvoju športa v občini tudi ustrezno nagraditi. Do sedaj v Občini Žalec ni bilo pravne podlage za tovrstne nagrade, zato so pripravili Pravilnik o denarnih nagradah Občine Žalec športnikom za športne dosežke. Na osnovi tega pravilnika, ki so ga občinski svetniki potrdili brez razprave in brez glasu proti, je športnik za prvo mesto na olimpijskih igrah upravičen do nagrade v višini 3.000 evrov, za drugo 2.750 evrov in za tretje 2.500 evrov. Športnik mora oddati vlogo na občino, denar pa prejme na osnovi izdane odločbe. Na seji občinskega sveta so v marcu obravnavali elaborat in sklepe o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za leto 2022. Elaborat je predstavil direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec mag. Janez Primožič. Kot je povedal, so se stroški materialov za vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov ter čiščenja odplak zelo povišali, kar za 20 % se je povišala cena elektrike. Zelo se je povišal tudi strošek odvoza blata iz centralne čistilne naprave v Kasazah (letno 1.800 ton). Da ne bi preveč obremenili uporabnikov (vseh je 38.500), so predlagali povišanje storitev v povprečju za 10 do 11 % in omrežnine za vodo za 2 %, medtem ko se je omrežnina za čiščenje odpadne vode celo nekoliko znižala zaradi povečanja števila priključenih uporabnikov, okoljska dajatev pa je nespremenjena. Za povprečno porabo 12 kubičnih metrov vode za objekt, priključen na javno kanalizacijsko omrežje, bo mesečna položnica višja za 6,9 %, je med drugim povedal direktor JKP Žalec. Za objekt z lastno greznico bo povišanje znašalo 3,7 %. Po razpravi so svetniki s 14 glasovi za in 3 proti potrdili elaborata in nove cene. Dežurna pogrebna služba V nadaljevanju seje je vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir predstavil poročilo o poslovanju in izvajanju občinske gospodarske javne službe 24-urne dežurne pogrebne službe za leto 2021. Ob tem je izpostavil dlje časa trajajoče težave koncesionarja pogrebne službe Morana, ki je zadolžena za prve prevoze umrlih, a te pogosto opravi konkurenčno pogrebno podjetje, ki koncesije za to nima. Zaradi tega je bilo več prijav tudi na pristojni inšpekcijski službi. Lani je bilo sicer 256 pogrebov, koncesionar pa je opravil 44 prvih prevozov umrlih. Poročilo nadzornega odbora Svetnice in svetniki so se na 24. redni seji seznanili tudi z dokončnim poročilom Nadzornega odbora Dela na kasaškem mostu so se zaradi hladnega vremena podaljša. Občine Žalec za Odbojkarski klub Spodnja Savinjska dolina Šempeter za leti 2019 in 2020. Pri porabi javnih sredstev ni ugotovil nepravilnosti. Aktualne informacije Direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič je člane sveta seznanila s prizadevanji za omilitev povišanja stroškov ogrevanja. V Žalcu po trenutno veljavnih aktih ni možnosti za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso. Občina je med drugim izvedla popis možnih lokacij za sončne elektrarne na javnih zgradbah. Do 4. aprila občina še zbira pobude za spremembe Občinskega prostorskega načrta, je povedala direktorica občinske uprave in v maju najavila objavo razpisa za neprofitna stanovanja. Svetnice in svetnike je tudi seznanila s pripravo projekta zaščite spomenikov v Rimski nekropoli za prijavo na razpis ministrstva za kulturo. Med drugim je treba urediti stavbno pravico, saj je lastnik nekropole Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Glede nakupa žalskega hotela je povedala, da so prejeli več pobud, da bi v njem nastanili begunce iz Ukrajine, vendar dokler občina uradno ni lastnica hotela, o tem ne more odločati. Predstavila je tudi problematiko zaklonišč. Mostovi in kolesarske steze Vodja Urada za gospodarske javne službe Aleksander Žolnir je med aktualnimi informacijami med drugim predstavil potek obnove mosta čez Savinjo v Kasazah. Ko so odstranili asfalt, so se pokazale dodatne težave z »niveliteto«, ki jih bo izvajalec uravnal z betonom. Ker pa so bile temperature zelo nizke, so se dela za nekaj časa ustavila, tako da bo zamude pri dokončanju projekta za 15 do 20 dni. Na griškem mostu zaradi prestavitve plinovoda vrtajo pod Savinjo, skozi bodo potisnili 240 metrov zvarjenih cevi, zaradi česar bo promet dodatno oviran oziroma bo čakanje pred semaforjem daljše (420 do 500 sekund). Zaključek del je predviden 6. maja letos. DRSI gradi državne kolesarske steze, med drugim skozi žalsko občino do Šešč. Izbran je bil izvajalec del, vendar se je družba VOC, ki je bila izločena, ker naj ne bi izpolnjevala pogojev, pritožila na izbor, tako da se bo gradnja začela z zamudo. Kot je ob koncu seje povedal župan Janko Kos, se bodo naslednjič sestali v občinski sejni dvorani. 3 Mitja Korent pravnomočno notar L. KOLAR Sredi marca je Vrhovno sodišče RS odločilo v zadevi »žalski notariat« in zavrnilo pritožbo neizbranega kandidata za notarja v Žalcu, odvetnika Gregorja Gerželja. Odločba o imenovanju Mitje Korenta za notarja v Žalcu je tako postala pravnomočna. Pritožba na Vrhovno sodišče RS ni možna. Uradno bo novi notar z delom predvidoma začel z majem. Gregor Gerželj se je glede imenovanja notarja pritožil že na Upravno sodišče RS, ki je sredi oktobra odločilo, da je njegova tožba, s katero je kot neizbrani kandidat izpodbijal odločbo Ministrstva za pravosodje o imenovanju Mitje Korenta za notarja, neutemeljena. Na to se je pritožil še na Vrhovno sodišče RS, ki pa je pritožbo zavrnilo, in tako je odločba o imenovanju Mitje Korenta za notarja v Žalcu, ki jo je že 24. maja lani podpisala nekdanja ministrica Lilijana Kozlovič, postala pravnomočna. Novi žalski notar Mitja Korent, (ki je bil pomočnik s 1. julijem lanskega leta upokojenega žalskega notarja Srečka Gabrila), mora pred formalnim pričetkom dela v novi funkciji opraviti še nekaj formalnosti: »S poslovanjem bom pričel predvidoma 1. maja letos. Notarska zbornica bo začetek poslovanja objavila v Uradnem listu RS. Pred tem je treba urediti vse formalnosti, kot jih mora vsak samostojni podjetnik pred pričetkom poslovanja.« Opraviti pa mora še prisego pred predsednikom Višjega sodišča v Celju. Notarske storitve je v Žalcu zaradi zastoja pri imenovanju 1. julija lani začasno prevzel celjski notar Aleksander Mraz, ki je štiri mesece imel uradne ure samo en dan, od 2. novembra lani pa zagotavlja notarske storitve vse delovne dni. Zaklonišča postala spet aktualna K. ROZMAN V žalski občini je 26 zaklonišč, ki omogočajo »zaklanjanje« za sedem dni. Vojna v Ukrajini, ki se je pričela z napadom ruske vojske 24. februarja letos, nas je ponovno opozorila, da mir v Evropi ni samoumeven. Po desetletjih življenja v prepričanju, da so zaklonišča ostanek nekih drugih časov in povsem nepotreben strošek, zdaj občine odgovarjajo na številna vprašanja ljudi, kje so zaklonišča in v kakšnem stanju so. Na to vprašanje je na seji žalskega občinskega sveta odgovarjala tudi direktorica občinske uprave dr. Darja Majkovič. Lokalne skupnosti morajo tudi v času samostojne Slovenije voditi evidenco osnovnih zaklonišč. V žalski občini je 26 zaklonišč, ki omogočajo »zaklanjanje« za sedem dni. Običajno so to dvonamenski objekti, ki morajo biti vzdrževani, v primeru nevarnosti pa se morajo v 24 urah pripraviti za prvoten namen. Vsako leto mora biti opravljen pregled. Zaklonišča imajo različne lastnike, nekaj jih je v lasti občine ali javnih zavodov, ostala pa so v lasti podjetij in zasebnikov. Iz žalske občinske uprave so vse lastnike takih objektov pozvali, da sporočijo podatke o vrsti zaklonišča, številu mest in naslov lastnika. Za usposobitev zaklonišč v lasti občine je občina namenila 34 tisoč evrov. Glede zaklonišča v KS Levec je direktorica občinske uprave povedala, da je objekt po uradnih evidencah v lasti Mercatorja, ki pa je na njihovo vprašanje o tem zapisal, da nima zaklonišča. Ta objekt Mercator prodaja in 10. marca letos je pozval občino k uveljavljanju predkupne pravice. Glede nadaljnjih postopkov občine bodo svetnice in svetnike seznanili na naslednji seji, je povedal župan Janko Kos. Sicer pa so informacije o zakloniščih objavljene na spletni strani Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer je tudi seznam vseh zaklonišč v Sloveniji. Praviloma se v Sloveniji gradijo zaklonišča v urbanih območjih z več kot 10.000 prebivalci. Obvezno morajo biti zgrajena zaklonišča za zdravstvene, vzgojno-varstvene, redno izobraževalne ustanove, javne telekomunikacije, nacionalno televizijo in radio, javni potniški promet, pomembno energetsko industrijsko dejavnost za potrebe obrambe in delovanje državnih organov. Za vse preostale objekte v teh naseljih velja ojačitev stropne konstrukcije nad kletjo. Zaklonišča kot depoje gradijo v muzejih, galerijah in arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena. Sreda, 13. aprila, ob 19.00 PREDSTAVITEV MONOGRAFIJE JELICE ŽUŽA Pogovor z avtoricama monografije Alenko Domjan in Lidijo Koceli ob 100. obletnici rojstva Jelice Žuža. AVLA DOMA II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC OBČINE 4 ŠT. 3 I marec 2022 Investicije za večjo poplavno varnost T. TAVČAR V okviru investicije, katere vrednost je ocenjena na 20 milijonov evrov, so predvidene ureditev Savinje na območju urbaniziranih območij na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša, regulacija izlivnega odseka Pake in ureditev na razbremenilniku Ložnice. Sporazum sta podpisala Roman Kramer za Direkcijo Republike Slovenije za vode (DRSV) in Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče, ki je nosilka projekta. Stojijo pa župana Občine Polzela Jože Kužnik in Šmartno ob Paki Janko Kopušar, podžupanja Občine Braslovče mag. Urška Hozjan in sekretarka (DRSV) Tanja Podgoršek. V okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost sta direktor Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV) Roman Kramer in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar (v imenu občin Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki) 25. januarja 2022 podpisala sporazum o skupni izvedbi investicije DPN Ločica–Letuš. Gre za aktivnosti v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga financira Evrops- ka unija. Vrednost investicije znaša 20 milijonov evrov, rok za izvedbo projekta pa je leto 2025. Načrtovane ureditve bodo imele pomemben vpliv na poplavno varnost naselij Letuš, Male Braslovče in Gmajna ter Rečica ob Paki in pozitiven vpliv za varovanje območij pomembnega vpliva poplav Žalec in Celje. Z izvedbo projekta se bo zagotovila poplavna varnost urbaniziranih območij na obeh straneh reke Savinje na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša, kar zajema nadvišanje in sanacijo obstoječih nasipov, stabilizacijo oziroma upočasnitev poglabljanja z nizkimi prečnimi pragovi in stabilizacijo brežin. Opravili bodo tudi regulacijo izlivnega odseka Pake, kjer se predvidevajo ureditev struge, stabilizacija dna in izvedba ustreznejšega sotočja s Savinjo ter dograditev nasipa ob desnem bregu. V načrtu je tudi ureditev na razbremenilniku Ložnice, kjer se predvidevajo izenačitev pretočnosti struge razbremenilnika z izgradnjo visokovodnih nasipov na manjkajočih odsekih, obnova razdelilnega objekta pri Založah ter ureditev struge na območju premostitev. Na DRSV je v izdelavi projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Skladno s sporazumom mora Občina Braslovče izdelati potrebno projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti pravico graditi in pravnomočno gradbeno dovoljenje. Stroške priprave oz. izdelave projektne dokumentacije in stroške izvedbe del v celoti krije DRSV iz Načrta za okrevanje in odpornost. Gradbena dovoljenja za predvidene ukrepe morajo biti pridobljena najkasneje do konca junija 2023. Rok za izvedbo projekta je do konca leta 2025. Ocenjena vrednost investicije je 20 milijonov evrov. Potrdili rebalans in cene za vodo T. TAVČAR Svetniki Občinskega sveta Občine Braslovče so sprejeli sklep, da iz občinskega proračuna donirajo 10 tisoč evrov finančne pomoči Ukrajini. Braslovški svetniki so na 21. redni seji v sredo, 16. marca, v dvorani Doma kulture Braslovče največ časa namenili predlogu odloka o rebalansu proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. Potrdili so tudi nove cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvodnjavanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Braslovče. Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne ospadne vode je svetnikom predstavil direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič. Ob tem je poudaril, da so glavni razlog za spremembo cen storitev obveznih GJS drugačne najemnine za uporabo infrastrukture ter višji stroški storitev. Dvigi cen energentov (električna energija, pogonska goriva), materialov na področju vodovoda, kanalizacije in vodovodnih priključkov vključno s ceno prevzema in odvoza blata iz čistilnih naprav bistveno vplivajo na stroške podjetja. Na podlagi dogovora s člani Sveta ustanoviteljev so željene spremembe upoštevali v novih elaboratih. Za tiste občane Občine Braslovče, ki na mesec porabijo 12 kubičnih metrov vode, se bo mesečna položnica povišala za 2,36 evra ter bo tako znašala 50,36 evra, kar je 4,9 odstotka več, kot je bilo do sedaj s staro ceno 48 evrov. Po krajši razpravi so članice in člani Občinskega sveta nove cene potrdili. V nadaljevanju je Občinski svet potrdil tudi rebalans proračuna Občine Braslovče za letošnje leto. V odloku o rebalansu proračuna občine so se prihodki glede na sprejet proračun zvišali za 3.862.758 evrov in znašajo 9.473.691 evrov. Odhodki so se zvišali za 2.924.282 evrov in so planirani v višini 9.538.127 evrov. Zvišanje prihodkov in odhodkov je posledica več načrtovanih investicij, od teh je vrednostno najvišja izgradnja novega Športnega parka Braslovče v okvirni višini 1,6 milijona evrov. Sredstva občina namerava pridobiti na razpisu kot nepovratna. Z rebalansom se dodatno namenjajo tudi sredstva za pridobitev projektne dokumentacije za projekt DPN Ločica–Letuš v višini 450 tisoč evrov, s katerim se bo zagotovila poplavna varnost območij na obeh straneh reke Savinje na odseku od Ločice ob Savinji do Letuša. V rebalans sta dodana tudi projekt odvajanja komunalnih odpadnih voda z območja Letuša – levi breg z vakuumsko postajo, ki se bo gradil v sodelovanju z Občino Šmartno ob Paki, in izdelava projektne dokumentacije za zdravstveni center, letos pa se načrtuje tudi zaključek izgradnje obnove vodovodov v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v Savinjski regiji, kjer bo Občina Braslovče skupaj z občinami Spodnje Savinjske doline pridobila nepovratna sredstva EU ter sredstva iz proračuna RS. V nadaljevanju je Občinski svet sprejel predlog sprememb in dopolnitev Načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Braslovče za leto 2022 ter predlog Odloka o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Braslovče v prvi in drugi obravnavi. Po krajši razpravi so nato potrdili cene socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo za Občino Braslovče izvaja Dom Nine Pokorn z Grmovja. Ob 70-odstotni subvenciji občine znaša nova cena za uporabnika na delovni dan 4,08 evra, za delo v nedeljo 5,80 evra in za praznike ter dela proste dni 6,39 evra. Svetniki so se ob koncu seje seznanili s odprtim pismom Združenih civilnih iniciativ Spodnje Savinjske doline v zvezi s tretjo razvojno osjo. Čez most in nad podvozom bo urejena nova steza za kolesarje in pešce. Na mostu na Groblji bo kolesarska steza K. R. Že prejšnji mesec je bilo na brežinah Savinje ob mostu na Groblji opaziti večji posek dreves. Na naše vprašanje, ali se tam obeta kakšna investicija, so z Direkcije RS za infrastrukturo odgovorili, da načrtujejo prilagoditev ceste in dveh objektov (mostov) za zagotovitev površin za pešce in kolesarje. Direkcija je za razširitev hodnikov na mostu čez Savinjo in na podvozu občinske ceste na cesti Šempeter– Latkova vas že podpisala pogodbo z izvajalcem v vrednosti malo manj kot 577.500 evrov. V sklopu del je predvidena prilagoditev ceste in dveh objektov v dolžini 330 metrov, da bodo most lahko varno prečkali tudi pešci in kolesarji. Kolesarska steza je namreč zgrajena z obeh strani do mosta oziroma podvoza. Na objektih je predvidena zamenjava varnostne ograje z novo, ki bo stransko pritrjena na robni venec. Na obravnavanem območju bosta urejeni tudi prometna oprema in signalizacija, so sporočili z direkcije. V času izvajanja del je predvidena polovična zapora ceste. Promet bo v tem času potekal izmenično enosmerno s pomočjo prometno odvisnih semaforjev. Dela bodo predvidoma zaključena v letošnjem aprilu. O energetskem konceptu in strateškem razvoju D. NARAGLAV Zadnji četrtek v februarju so se v Dvorani Prebold na svoji 27. redni seji zbrali svetniki Občine Prebold. Na njej so se seznanili s poročilom o opravljeni notranji reviziji poslovanja Občine Prebold v letu 2020. Predstavljen je bil Lokalni energetski koncept Občine Prebold. Obravnavali so tudi publikacijo Strateški razvoj naselja Prebold in še več drugih točk dnevnega reda. Lokalni energetski koncept sta predstavila predsednik Odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami Branko Verk in župan Vinko Debelak. Predstavnika podjetja Adesco Boško Božič in Marko Voček sta koncept predstavila podrobneje. Lokalni energetski koncept zajema strateške cilje rabe energije s poudarkom na javnem sektorju ter tudi na področju celotne lokalne skupnosti. Po konceptu, ki velja za desetletno obdobje, so podani tudi konkretni predlogi, kako zmanjšati porabo energije. V bližnji prihodnosti bo treba vpeljati energetsko knjigovodstvo. Za župana Vinka Debelaka je lokalni energetski koncept zelo pomemben za nadaljnji razvoj lokalne skupnosti, saj že danes 10 odstotkov občinskega proračuna namenjajo za plačilo porabljene električne energije. Po razpravi je bil koncept soglasno potrjen. V nadaljevanju seje je bila predstavljena zanimiva publikacija: Strateški razvoj naselja Prebold. Izdelano publikacijo so predstavile predstavnice podjetja AAb Arhitektura, Tjaša Plavec, Sanja Djurdjević in Katja Orehek, ki so navedeno publikacijo tudi izdelale. Že pred dvema letoma je Občina Prebold pričela z idejnimi urbanističnimi rešitvami na zemljišču pri preboldskem vrtcu in šoli. Rešitve so v petih variantah bile predstavljene letos na razstavi v preboldski knjižnici. Na tokratni seji pa so bile predstavljene idejne rešitve celotnega kraja, in sicer na površinah, ki so v javni lasti. V osnutku so zajete naravne danosti in zgodovinske značilnosti tega področja ter tudi že obstoječa javna infrastruktura. Vsekakor gre za zanimive rešitve, ali bodo uresničljive, pa bodo pokazali čas in razpoložljiva finančna sredstva. Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, da so se seznanili s to publikacijo, kdaj in kako, če sploh, se bo lahko začelo uresničevati te zamisli, pa je ostalo odprto vprašanje. V drugem delu seje so svetniki potrdili še Pravilnik o protokolarnih obveznostih Občine Prebold ter Pravilnik o upravljanju s stvarnim premoženjem. Soglasno so svetnice in svetniki podprli letna programa kulture in športa za letošnje leto. Oba programa sta bila v javni obravnavi, pri programu kulture ni bilo pripomb, pripombe za področje športa pa so bile upoštevane in v predlagani obliki tudi sprejete. Svetniki so sprejeli tudi sklep o prerazporeditvi proračunskih sredstev, sklep o spremenjenem Načrtu razvojnih programov v proračunu Občine Prebold za projekt Planinski dom Marija Reka za leto 2022 in sklep za spremenjen Načrt razvojnih programov v proračunu Občine Prebold za projekt Investicija OŠ Prebold za leto 2022. Sklepe v zvezi s prerazporeditvijo proračunskih sredstev so sprejemali tudi v zvezi s kanalizacijo Prečna pot, rekonstrukcijo Gaj-R2 ter komunalno infrastrukturo Latkova vas 1 in 2. Sejo so zaokrožili še s pobudami in vprašanji, pod razno pa je župan podal informacijo glede javne dražbe za Zanierjevo hišo, ki je potekala dan kasneje v Rogaški Slatini. OBČINE ŠT. 3 I marec 2022 Bodi (pre)viden tudi v Braslovčah T. TAVČAR Posebno pozornost so namenjali avtobusnim postajam, od koder morajo potniki pot nadaljevati peš ob cesti in so zaradi slabše vidljivosti bolj ogroženi. Rekonstrukcija mostu z izvedbo krožišča in razširitvijo mostu v Letušu je bistveno pripomogla k varnejši poti otrok in ostalih občanov. V okviru nacionalne preventivne akcije »Pešec – Bodi preVIDEN« so Občina Braslovče ter Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa, Osnovno šolo Braslovče, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Celje ter Policijsko postajo Žalec pristopili k akciji, s katero želijo v občini še izboljšati varnost in vidnost pešcev na izpostavljenih prehodih za pešce, na manj osvetljenih delih ter na avtobusnih postajališčih. Teden od 21. do 27. februarja so namenili ozaveščanju o uporabi svetlejših oblačil, nošenju odsevnih predmetov in uporabi prometnih površin, ki so namenjene hoji. 25. februarja je Občina Braslovče z ostalimi sodelujočimi v akciji ugotavljala stanje na terenu. Naključnim pešcem na različnih lokacijah po občini so razdeljevali odsevne trakove in letake akcije Pešec. Prav tako so posebno pozornost namenjali obrobnim avtobusnim postajam, od katerih morajo potniki pot nadaljevati peš ob cesti in so zaradi slabše vidljivosti bolj ogroženi. Ugotovili so, da je rekonstrukcija mostu z izvedbo krožišča in razširitvijo mostu v Letušu bistveno pripomogla k varnejši poti otrok in ostalih občanov. Pri pregledu stanja prihodov otrok do avtobusnega postajališča v Letušu je bilo opaziti, da so otroci upoštevali prometno signalizacijo in so z njo tudi ustrezno seznanjeni. Ugotovili so tudi, da je za OŠ Braslovče v največji meri poskrbljeno za varnost otrok ob prihodu v šolo in ostalih udeležencev v prometu, k čemur je pripomogla zadnja celostna ureditev javne infrastrukture. Med izvajanjem akcije je bilo opaziti tudi nekaj otrok kolesarjev, ki v šolo prihajajo s kolesom in ne nosijo varnostne čelade, zato pozivajo starše, da poskrbijo za varnost otrok tudi pri kolesarjenju. V desetletju in pol do novih gasilskih avtomobilov D. NARAGLAV Potrdili predloge za prejemnike letošnjih priznanj Občine Tabor, za častnega občana bo imenovan Peter Strouhal. V ponedeljek, 7. marca, so se na 21. redni seji OS Občine Tabor sešli taborski svetniki. Kot gosta sta se seje udeležila tudi direktor novi JKP Žalec mag. Janez Primožič in poveljnik GPO Tabor Peter Jezernik. Pod 4. točko dnevnega reda so svetniki obravnavali in potrdili Elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Tabor. Obrazložitev je podal direktor JKP Žalec mag. Janez Primožič, ki se je ob tej priložnosti taborskim svetnikom tudi predstavil. V nadaljevanju so se seznanili z letnim poročilom Zavoda Sv. Rafaela Vransko za leto 2021 in dali soglasje, da se presežek prihodkov nad odhodki 1.859 evrov nameni za redno poslovanje zavoda. Po pojasnilih Saše Zidanšek Obreza so soglašali z višjo ceno storitve pomoči na domu Občina Prebold z veljavnostjo od 1. marca 2022 dalje, ki je sedaj 20,10 evra. Svetniki so obravnavali predlagano rešitev o nabavi gasilskega vozila za PGD Ojstriška vas – Tabor in predlagan načrt za prihodnja vlaganja. Peter Jezernik, poveljnik GPO Tabor je svetnike seznanil z obstoječim stanjem voznega parka vseh treh PGD. Vozila so dotrajana in zastarela, vozni park pa je zaradi tega nujno potreben postopne posodobitve v skladu s finančnimi zmožnostmi. Na osnovi medsebojnega dogovora med PGD bi najprej nabavili novo vozilo za PGD Ojstriška vas-Tabor, saj nadgradnja obstoječega vozila GVC24/50 iz leta 1996 ni smiselna niti ekonomsko upravičena. V primeru nabave novih vozil za vsa tri PGD bi ta zadostila pogojem opravljanja gasilske službe za naslednjih 25 do 30 let, poleg tega pa bi bila to zanesljiva in varna vozila, skladna s Turistično društvo Prebold 17. FESTIVAL POTIC Petek, 8. in sobota, 9. april 2022 v Dvorani Prebold. Dostava in ocenjevanje potic: petek, 8. april, od 8.00 do 11.30 v avli Dvorane Prebold. Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj: petek, 8. april, ob 19. uri v Dvorani Prebold. Razstava potic: sobota, 9. april od 8.00 do 12.00 v Dvorani Prebold. Vse izdelke bomo podarili domovom starejših v okolici. Več informacij: 031 722 250 / obcina@prebold.si / www.prebold.si tipizacijo GZS. Gasilcem bi omogočala hitrejše opremljanje za intervencije ter bi lahko prevažala večje število operativnih gasilcev. Sredstva za nakup bi se zagotovila iz lastnih virov PGD, iz sredstev URSZR in iz občinskega proračuna. Plan nabave vozil po letih je naslednji: leta 2023 PGD Ojstriška vas-Tabor, leta 2031 PGD Kapla-Pondor, leta 2039 ali prej PGD Loke. Župan Marko Semprimožnik je OS pojasnil, da je občina pripravila finančno konstrukcijo v skladu z zakonodajo in da se planira najem kredita s strani PGD, občina pa bo mesečno nakazovala društvu sredstva v višini anuitet, potrebnih za odplačilo kredita. Svetniki so sprejeli tudi Program kulture v Občini Tabor za letošnje leto. Potrdili so tudi spremembe in dopolnitve Pravilnika o sofinanciranju programov dejavnosti na področju ljubiteljske kulture v Občini Tabor. Seznanili so se s predlogom Pravilnika o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Tabor, ki bo pridobil mnenja in pripombe tudi v javni razpravi. Ob zaključku seje so svetniki potrdili tudi predloge za prejemnike letošnjih občinskih priznanj. Srebrno plaketo Občine Tabor bo prejel Ivan Kozmelj, zlato plaketo Občine Tabor Jernej Grobler, priznanje častnega občana Občine Tabor pa Peter Strouhal. Seja se je končala še z nekaterimi vprašanji, odgovori in pobudami. 5 Gostili udeležence Erasmusa+ D. N. V nedeljo, 6. marca, je Občina Tabor gostila učitelje in učence iz Turčije, Belgije, Litve, Portugalske in Madžarske ter iz OŠ Vransko-Tabor, vključene v skupni mednarodni projekt Erasmus+ Math. Gre za projekt Evropske unije, ki podpira izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport v Evropi na osnovi sodelovanja in izmenjave učencev različnih evropskih držav. V sejni sobi Občine Tabor je obiskovalce nagovoril podžupan Žan Grobler in jim predstavil občino, orisal njeno zgodovino in spregovoril tudi o razvojnih načrtih lokalne skupnosti v prihodnosti. Kot prvi so si lahko ogledali maketo občine, ki bo v okviru izgradnje Jurijevega trga že to leto nameščena v osrednjem delu Tabora. Obiskovalce so ob tem pogostili s tipično slovensko sladico – potico, ki so jo v več različicah v ta namen pripravile članice Društva žena in deklet Občine Tabor. Veseli so bili tudi razglednic kraja, ki so jih prejeli in odposlali svojim družinam in prijateljem ter tako pozdrave iz Tabora in Slovenije ponesli v širni svet. Višja svetovalka na Občini Tabor Saša Zidanšek Obreza je o tem srečanju povedala še, da je glavna tema mednarodnega projekta matematika v povezavi s tehniko, tehnologijo in gradbeništvom, zato so jih za konec obiska povabili v cerkev sv. Jurija, v kateri so si ogledali znamenito krstilnico, delo velikega in svetovno znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za katero je naredil načrt in leta 1955 ob začetku njene postavitve pri njej tudi osebno sodeloval. Udeleženci med seznanjanjem z Občino Tabor, pri tem pa so si lahko ogledali tudi maketo občine. Novi vozili za gasilce T. TAVČAR Za gasilce v Občini Polzela je začetek leta 2022 zelo pester. Prej kot v enem letu od uspešnega javnega razpisa sta dve novi vozili GV-1 že v Gasilskem poveljstvu (GPO) Polzela. Predsednika PGD Polzela Ivan Kotnik in PGD Ločica ob Savinji Klemen Cvirn sta 10. maja 2021 z izbranim dobaviteljem, podjetjem Rosenbauer, podpisala pogodbi o dobavi dveh vozil v skupni vrednosti 250.456 evrov. Financiranje te vrednosti je v 90 odstotkih zagotovila občina, preostali del pa društvi. Gre za dve manjši gasilski vozili GV-1, ki ju je omenjeno podjetje Rosenbauer iz Gornje Radgone izdelalo na podvozju MAN. Vozili sta opremljeni za samostojno posredovanje predvsem ob naravnih nesrečah, kot so neurja in poplave, ter kot podpora večjim gasilskim vozilom ob požarih. Za popolno opremljenost vozil sta društvi namenili še precejšen del dodatnih lastnih sredstev, kajti končna nabavna vrednost je okrog 155.000 evrov za posamezno vozilo. Gasilcem je to uspelo z veliko podporo občanov. Dve novi vozili za polzelske gasilce OBČINA PREBOLD Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Prebold skladno z Odlokom o priznanjih Občine Prebold (Uradni list RS št. 37/00 in 27/04) razpisuje POGOJE IN ROK ZA DAJANJE POBUD ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PREBOLD V LETU 2022 Razpisni pogoji so objavljeni na spletni strani občine: www.prebold.si. Predlogi se oddajo v elektronski obliki na naslov tjasa.skocaj@prebold. si najkasneje do petka, 29. aprila do 12. ure, s pripisom »Predlogi za priznanja Občine Prebold.« PO DOLINI 6 ŠT. 3 I marec 2022 Kljub epidemiji več dela L. KOLAR Na Upravni enoti Žalec so v lanskem letu v različnih zadevah vodili več kot 29.500 upravnih postopkov. Od 15. marca se za obisk upravne enote ni več treba predhodno najaviti, kot je veljalo večji del lanskega leta in v začetku tega. Vseeno pa imajo stranke še vedno možnost, da se za termin dogovorijo po telefonu ali pišejo na e-naslov ue.zalec@gov.si. Sicer pa je epidemija covida tudi v letu 2021 že drugo leto zapored vplivala tudi na delo upravne enote. Na Upravni enoti Žalec so si od izbruha epidemije prizadevali, da ohranijo kakovost upravnih storitev s čim manjšim tveganjem okužbe za stranke in zaposlene. »Zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužb smo pri organizaciji dela od vsega začetka ravnali v skladu s priporočili stroke in pristojnih organov države,« je povedala načelnica Simona Stanter. »Zavedamo se, da so ukrepi ovirali ljudi pri urejanju njihovih življenjskih situacij in jih spravljajo v slabo voljo. Iz istih razlogov smo toliko bolj prijetno presenečeni nad večino naših strank, ki so z razumevanjem sprejemale, da smo bili odrejene ukrepe, če lahko tako rečem, na obeh straneh ‘šalterja’ dolžni spoštovati,« je še dodala Simona Stanter. Vodili 29.500 postopkov »Kljub negotovim razmeram, zaradi katerih bi pričakovali kvečjemu padec števila vlog, smo imeli v letu 2021 ponovno povečan obseg dela. V različnih zadevah smo vodili preko 29.500 upravnih postopkov. Ob tem smo se soočali še s povečano odsotnostjo z dela, predvsem zaradi višje sile oz. epidemije. Z enim in drugim, večjim številom postopkov in negotovimi razmerami zaradi covida-19, se je še dodatno povečalo tudi tveganje neželenih pojavov, psihosocialnih dejavnikov pri opravljanju storitev. Pri tem so nam bile v veliko pomoč izkušnje, ki smo jih pridobili s svojo notranjo prakso obvladovanja tveganja v preteklih letih. V določenih upravnih postopkih (področje gradnje, tujcev, pridobitve digitalnega potrdila, mobilne identitete smsPASS in osebnih dokumentov) pa se je kljub vsemu podaljšal čas reševanja. Zaradi tega je bila upravičeno slaba volja pri kakšni stranki, vendar se okoliščinam, ki so do tega privedle, žal ni dalo izogniti,« je povedala načelnica. Izdali 472 rednih gradbenih in uporabnih dovoljenj Glede na to da zakon ponuja več možnosti tudi za legalizacijo nelegalnih, neskladnih objektov ali t. i. črnih gradenj, so na UE Žalec legalizirali 194 objektov. Novi gradbeni zakon, ki se začne uporabljati 1. junija 2022 (v Utripu smo ga predstavili januarja), namreč prinaša precej sprememb zlasti na področju legalizacije in pridobivanja uporabnih dovoljenj. »Vlagateljem svetujemo, da si pred oddajo vloge zagotovijo ustrezno gradivo in strokovno podporo.« Spremembe na področju vojne zakonodaje Na področju vojne zakonodaje imajo na UE Žalec v evidenco vpisanih 1524 vojnih veteranov, 449 žrtev vojnega nasilja in 25 vojnih invalidov. V lanskem letu so največ odločali o veteranskih dodatkih (206 zadev) Letos veljavnost poteče 2.989 potnim listinam in 6.128 osebnim izkaznicam, katerih imetniki imajo stalno prebivališče na območju UE Žalec. Vsem tovrstnim imetnikom na UE Žalec svetujejo, da vlogo za izdajo osebnega dokumenta vložijo čim prej in si zagotovijo zamenjavo osebnega dokumenta pravočasno. Vsem tistim, ki jim bo osebna izkaznica kmalu potekla – ravno v času, ko bomo v Sloveniji uvedli nove biometrične osebne izkaznice, in sicer od 28. marca 2022 dalje –, sporočajo, da jih lahko zamenjajo kadarkoli. Veljavnost osebne izkaznice bo 10 let od dneva izdaje. Prav tako v tem letu poteče veljavnost večjemu številu vozniških dovoljenj, kar 2.287. Vsi imetniki rožnatih vozniških dovoljenj, ki jih še niso zamenjali za polikarbonatno kartico, morajo ta zamenjati najkasneje do 19. januarja 2023, sicer ne bodo smeli voziti v cestnem prometu. in zdravstvenem varstvu vojnih veteranov (218 zadev). »Še vedno prejemamo vloge strank za priznanje statusa vojnega veterana (lani 76), ker so v času agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 opravljale različne dolžnosti (kot pripadnik teritorialne enote, policist ali delovni obveznik). Ob tej priložnosti vabimo vse vojne veterane, da nam pravočasno sporočijo spremembe, ki bi lahko vplivale na uresničevanje njihovih pravic, npr. menjavo zavarovalnice za zdravstveno varstvo, spremembo transakcijskega računa ali spremembo v prejetih dohodkih (zase in za družinske člane). Konec leta 2020 je bila sprejeta pomembna novost za vojne veterane, vojne invalide in žrtve vojnega nasilja ob pogoju, da so dopolnili 50 let (do sedaj 55 let), saj jim od januarja 2021 zopet pripada pravica do zdraviliškega in klimatskega zdravja.« Tudi o pripomočkih za invalide Pri izenačevanju možnosti invalidov je na razpolago več pravic, ki jih lahko uveljavljajo na upravni enoti, na primer uveljavljanje tehničnega pripomočka, prilagoditev vozila, pridobitev psa pomočnika in pridobitev EU kartice ugodnosti za invalide. V letu 2021 so tako odobrili nakup 27 tehničnih pripomočkov in prilagoditev vozil ter izdali 36 vrednotnic. Izdali so tudi 44 vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Več kot 26.500 upravnih notranjih zadev Odločanje o upravnih notranjih zadevah državljanstva, društev, orožja, eksplozivov, javnih prireditev in tujcev ter o spremembi osebnega imena, osebnih listin, matičnih zadev, prometa itd. je predmet najpogostejših in najbolj raznovrstnih postopkov. Tovrstne zadeve so v preteklem letu presegle število 26.500. Podatki kažejo, da se je število vlog na področju tujcev v zadnjih petih letih več kot podvojilo, kar je tudi razlog, da so se roki za izdajo tovrstnih dovoljevanj podaljšali. »V preteklem letu beležimo skoraj 1.900 tovrstnih vlog. Na področje upravno notranjih zadev spada tudi prijava prebivališča s postopki ugotavljanja stalnega in začasnega prebivališča. Veliko število tovrstnih postopkov (170) je posledica nastalih razmer, osebnih in finančnih stisk ter neplačevanja dolgov. Z razumevanjem sprejemamo okoliščine, da ljudje v stiski potrebujejo toliko več pozornosti in potrpežljivosti v postopkih. Temu primerno si prizadevamo, da jim v okviru svojih pristojnosti pomagamo.« Povečano urejanje e-identitete in osebnih dokumentov Zaradi izrazitega povečanja potreb strank po urejanju e-identitete in osebnih dokumentov so na UE Žalec lani uvedli tudi dodatne klicne številke za naročanje. V poletnih mesecih (junij, julij, avgust) so ob sredah podaljšali uradne ure do 18.00 (v rednih razmerah je delovni čas običajno do 17.00). Prav tako so strankam omogočili pridobitev digitalnega potrdila in mobilne identitete smsPASS tudi ob četrtkih, ko na upravnih enotah sicer nimajo uradnih ur. Navedene storitve poleg drugih upravnih storitev občani in občanke lahko urejajo tudi na Krajevnem uradu Vransko, ki posluje v prostorih Občine Vransko ob torkih. »Po predhodnem dogovoru s strankami smo redno izvajali oziroma izvajamo tudi obiske na domu (za osebe, ki so starejše ali težje gibalno ovirane) ter v domovih starejših občanov v postopkih sprejema vlog za izdajo osebnih izkaznic in overitev podpisov, kolikor je to (bilo) mogoče zaradi pojava okužbe s koronavirusom,« je pojasnila Simona Stanter. Drugih upravnih nalog okrog 42 tisoč Kot prekrškovni organ so lani po uradni dolžnosti izdali 128 plačilnih nalogov lastnikom motornih vozil zaradi prekrškov, povezanih s potekom veljavnosti prometnega dovoljenja, neusklajenih podatkov v prometnem dovoljenju ali prenehanja veljavnosti zavarovalne police ter osebam, ki ne izpolnijo prijavne obveznosti, ki jo določa Zakon o prijavi prebivališča. »Zajeten del naših nalog – poleg številnih postopkov z različnimi upravnimi akti, odločbami in sklepi – so različna upravna dejanja in opravila, npr. različna potrdila iz uradnih evidenc, potrjevanje podpor volivcev ter tudi vpis novih dejstev v matični register in sestava smrtovnice. Skupno število drugih upravnih nalog Upravne enote Žalec v letu 2021 znaša skoraj 42.000. Poleg je še nadvse spodbudno in razveseljivo število poročnih obredov oz. sklenitev zakonskih zvez, ki smo jih kljub izrednim razmeram v prejšnjem letu sklenili natanko 179.« Kmetijska gospodarstva in drugo »Glede drugih upravnih nalog velja posebej poudariti naše delo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter kmetijami, kamor spada tudi urejanje grafičnih enot rabe kmetijskih gospodarstev oziroma t. i. GERK-ov. Teh smo v letu 2021 zarisali 763. Kot vsako leto od konca januarja do začetka maja na upravni enoti potekajo preverjanja in ureditve GERK-ov za kmetijska gospodarstva v zvezi z oddajo zbirnih vlog za subvencije na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Nosilce kmetijskih gospodarstev vabimo, da v roku za oddajo zbirne vloge kontaktirajo upravno enoto za urejanje »Strankam svetujemo, naj spremljajo spletno stran upravne enote, na kateri redno objavljamo vse pomembne informacije o svojem poslovanju. Zaradi izredno povečanega povpraševanja po osebnih dokumentih načrtujemo delo tudi ob sobotah. Hkrati stranke vljudno prosimo za razumevanje in potrpežljivost, da se razmeram vsi skupaj lažje prilagajamo in s čim manj ovir poslujemo v obojestransko zadovoljstvo.« podatkov v Registru kmetijskih gospodarstev. Podatki o urejenosti GERK-ov so dostopni tudi na javnem pregledovalniku RKG,« je povedala Simona Stanter. Morda velja omeniti še, da je v pripravi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, ki je potreben zaradi reforme skupne kmetijske politike, ki se bo začela izvajati z letom 2023. »Malo manj smo zadovoljni z rezultati na področju denacionalizacije, saj si že več let skupaj z udeleženci teh postopkov prizadevamo za dokončanje treh denacionalizacijskih zadev, ki izstopajo po obsegu postopkov in nacionaliziranega premoženja,« je sklenila načelnica UE Žalec Simona Stanter. Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana #ZATEŽALEC MOJA VIZIJA PRIHODNOSTI TEMELJI NA TRDEM DELU, POŠTENOSTI, ZANESLJIVOSTI TER ODGOVORNOSTI DO SOČLOVEKA. Lidija Ivanuša kandidatka za poslanko PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2022 7 Zbirajo pomoč za Ukrajino in pribežnike pri nas D. NARAGLAV V Rdečem križu Slovenije, Območnem združenju Žalec, so do 24. marca registrirali okrog 40 državljanov Ukrajine, večinoma žensk z otroki, in jim ponudili humanitarno pomoč. Številka Ukrajincev, ki so se pred vojno zatekli v našo dolino, pa se tako kot na državnem nivoju vsak dan povečuje. Pomoč se zbira v centralnem skladišču žalskega območnega združenja Rdečega križa. Finančno pomoč za Ukrajince lahko nakažete na TRR sedeža RKS – Zveze združenj: SI56 0310 0111 1122 296, sklic: SI00 96889, koda: CHAR. Pošljete lahko tudi SMS z besedo BEGUNCEM ali BEGUNCEM 5 na 1919 in prispevate 1 ali 5 evrov. Velja za uporabnike mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2. Kot je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar, je Rdeči križ Slovenije pribežnikom iz Ukrajine na voljo s humanitarno pomočjo (zbirajo finančna in materialna sredstva), laičnim psihosocialnim svetovanjem in Službo RKS za poizvedovanje. V naši dolini so v preteklih dneh v krajevnih organizacijah RK Prebold in Gotovlje zbrali veliko materialne pomoči: razne higienske izdelke, konzervirano hrano in povoje. V žalsko skladišče so poleg zbranih stvari posameznikov pripeljali dve paleti iz OŠ Šempeter, kjer so pomoč zbirali učenci in zaposleni, ter iz I. OŠ Žalec, kjer so jo zbirali zaposleni. Klicu na pomoč so se poleg omenjenih preko prostovoljcev RK, Karitasa in civilne zaščite odzvali tudi v ostalih občinah. Rdeči križ Slovenije se pridružuje naporom kolegov iz Ukrajine in sosednjih držav pri zagotavljanju osnovnih potrebščin za ljudi v Ukrajini in tiste, ki so jo morali zapustiti. Zato zbirajo tudi finančna sredstva za pomoč, ki so namenjena Rdečemu križu Ukrajine, da bo zagotovil takojšnjo pomoč najbolj ranljivim prebivalcem, ter za potrebe, ki zaradi konflikta nastajajo v obmejnih državah. Humanitarno in materialno pomoč za prebivalce Ukrajine ter begunce v drugih državah zbirajo v centralnem skladišču žalskega območnega združenja Rdečega križa (tel. 03 5716 616). Če želite pomagati, vas še vedno prosijo za higienske pripomočke (zobne paste in krtačke, tekoča mila, plenice …), komplete prve pomoči in material za prvo pomoč ter za prehranske izdelke z daljšim rokom trajanja, vsaj pol leta pred iztekom roka uporabe. Izdelke zbirajo tudi v trgovinah Tuš Žalec in Polzela. Oblek, čevljev, posteljnine, odej in spalnih vreč v tem trenutku ne zbirajo. Prosijo, da podarite le pomoč s seznama, saj bo tako zbrana pomoč odgovarjala na potrebe ljudi v stiski in se ne bo po nepotrebnem kopičila v skladiščih. Materialna pomoč bo namenjena beguncem, ki bodo prišli v Slovenijo, del te pa bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje skupaj z Evropsko komisijo dostavila prek organiziranih konvojev pomoči na zbirne lokacije, ki jih je s sosednjimi državami Ukrajine že uskladila Evropska komisija. Izdelke pomoči za Ukrajino zbirajo tudi v trgovinah Tuš Žalec in Polzela. Pribežniki iz Ukrajine, ki iščejo nastanitev, se lahko za te in ostale informacije v zvezi z bivanjem v Sloveniji obrnejo na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, brezplačni telefon: 080 41 42 za klice iz Slovenije, +386 1 478 75 30 za klice iz tujine in e-naslov: info.ukrajina@gov.si. Odziv občanov zelo dober T. TAVČAR Tudi v občinah Braslovče in Polzela so se pridružili akciji zbiranja pomoči za prebivalce Ukrajine. Skupaj so zbrali 300 kg prehranskih izdelkov (testenine, sol, sladkor, moka, olje, mleko, konzerve, sladkarije, kava, čaj …), 400 l vode v plastenkah, 160 kg higienskih pripomočkov (plenice, osebna nega, vlažilni robci ...), 24 kg osebne gasilske zaščitne opreme (čelade in zaščitne rokavice) in 14 kg prve pomoči (povoji, kompleti prve pomoči za motorna vozila, zdravila …). Rok Ušen, poveljnik civilne zaščite Občine Braslovče, je ob tem povedal: »V Občini Braslovče smo se glede na situacijo v Ukrajini odločili pomagati tamkajšnjim prebivalcem. Organizirali smo humanitarno akcijo zbiranja nujnih potrebščin.« Donacije so zbirali med 1. in 4. marcem v Domu kulture Braslovče. »Odziv občank in občanov je bil zelo dober. Zbrali smo veliko hrane, higienskih pripomočkov, zdravil, Rok Ušen in Igor Pungartnik: Tudi čelade in delovne rokavice za gasilce so bile del poslane pomoči. oblačil in drugih potrebščin, ki bodo našli pot do pomoči potrebnih. Zahvaljujemo se vsem za vaše darove in izkazano sočutje do prebivalcev na vojnem območju. Občanke in občane vabimo, da spremljajo objave v medijih in se v primeru ponovitve humanitarne zbiralne akcije zopet odzovejo po svojih zmožnostih. Skupaj smo močnejši.« Igor Pungartnik, načelnik civilne zaščite Občine Polzela, je o akciji zbiranja pomoči za Ukrajino povedal: »V Občini Polzela smo se na osnovi dopisa – poziva Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje – hitro odzvali in organizirali zbiranje humanitarne pomoči za Ukrajino. V akciji smo sodelovali člani KO Rdečega križa Polzela, Karitas in civilne zaščite. Zbirali smo oblačila in obutev, higienske pripomočke, material za prvo pomoč, posteljnino, hrano in gasilsko opremo. Prostovoljna gasilska društva naše občine so tudi podarila nekaj svoje gasilske opreme. V treh dneh, kolikor je trajala ta akcija, se je odzvalo preko 50 občank in občanov, zbirno mesto pa smo imeli v šotoru Društva ZŠAM Spodnje Savinjske doline na avtopoligonu v Ločici ob Savinji.« Ob zaključku akcije so prostovoljci iz občin Braslovče in Polzela ter poveljnika civilne zaščite Občine Braslovče Rok Ušen in Občine Polzela Igor Pungartnik vse prejete donacije pregledali, spakirali in jih s kamionom dostavili na zbirni center v Celje, 9. marca. Skupina prostovoljcev iz občin Braslovče in Polzela, ki je pomagala. HITER in UGODEN SERVIS • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si 8 OSREDNJE TEME ŠT. 3 I marec 2022 Epidemija je prinesla spremembe v vse sfere življenja LUCIJA KOLAR B. PLAZNIK Kadar je bila pri izvajanju javnih pooblastil in nalog potrebna zaščita posameznika ali družine, so na CSD kljub omejitvam v času epidemije delo opravili brez odlašanja, osebno in na terenu. V letu 2018 so se centri za socialno delo na ravni države preoblikovali iz dotedanjih 62 centrov za socialno delo v 16 centrov za socialno delo, ki so organizacijsko razdeljeni na 63 enot, ki so enake prejšnjim CSD, pri čemer je izjema le CSD Maribor, ki se je razdelil na dve organizacijski enoti. CSD Savinjsko-Šaleška s sedežem v Velenju je univerzalni pravni naslednik treh spojenih centrov za socialno delo, in sicer CSD Mozirje, CSD Velenje in CSD Žalec, ki so od 1. oktobra 2018 enote CSD SavinjskoŠaleška. Z vodjo enote CSD Žalec Metko Previlnik smo se sprehodili skozi pristojnosti in spremembe centra, pa tudi skozi aktualno delo centra, ki ga je v zadnjih letih zaznamovala epidemija tako v organizacijskem smislu kot v smislu obravnav v okviru njihovih pristojnosti. V mesecu marcu, ko praznujejo ženske, pa smo jo povprašali tudi o položaju žensk in o tem, kako je CSD vključen v aktualno reševanje problematike migrantov. Naročnik: Levica, Prešernova cesta 8, Ljubljana Ali se je odnos z uporabniki po reorganizaciji CSD leta 2018 kakorkoli spremenil, kakšne so pristojnosti, kako poteka delo? »Sama reorganizacija na izvajanje dela in nalog, za katere smo pristojni, in na odnos do uporabnikov ni vplivala, ni povzročila korenitih sprememb. Delo je teklo dalje, le da v drugačni statusno-pravni obliki. Enote CSD smo enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, za starševsko varstvo in družinske prejemke. Izvajamo pa tudi vse socialnovarstvene storitve in javna pooblastila ter druge naloge, ki nam jih nalagajo drugi predpisi, ter socialnovarstvene programe, pomembne za lokalno skupnost. Le odločanje o letnih pravicah (pravica do državne štipendije, otroškega dodatka, znižano plačila vrtca, subvencija malice, kosila) se je preneslo na Službo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki deluje na sedežu CSD v Velenju, medtem ko tudi tem uporabnikom dajemo informacije, če se na nas obrnejo.« Center za socialno delo je ob izbruhu epidemije v najbolj »zaprtem« času v letu 2020 omejil nekatere aktivnosti na nujne. Kako ste delovali v letu 2021, ali je bilo v smislu dostopnosti vaših storitev v letu 2021 kaj posebnosti? »Prvi meseci leta 2021 so bili zaznamovani z drugim valom epidemije nalezljive bolezni covid19. Vzpostavili smo način dela, kot je bil vpeljan že s 13. 3. 2020 ob prvem valu epidemije, s to razliko, da smo v drugem valu epidemije opravljali vse naloge, ne le nujne kot v prvem valu. Upoštevajoč ukrepe za zajezitev institucijami, delovne skupine so potekale izključno preko aplikacije Zoom. Prilagodili smo število prisotnih delavcev (dopust, varstvo otrok …). Po 12. aprilu 2021 smo ponovno začeli z izvajanjem vseh nalog z določenimi omejitvami oz. upoštevanjem navodil in smernic NIJZ, Ministrstva za zdravje in drugih pristojnih institucij, torej vseh ukrepov za zajezitev širjenja okužb. Skladno z odloki Vlade RS o podaljševanju epidemije so bile na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP6) ponovno avtomatično podaljšane pravice iz javnih sredstev za mesec dni. Gre za otroški dodatek, denarno pomoč, varstveni dodatek, dopolnilno zavarovanje, osnovno zavarovanje, subvencijo vrtca in najemnine, ki so se iztekle na dan 31. 3., 30. 4. in 31. 5. v letu 2021. Vlada RS je z odloki mesečno podaljševala trajanje epidemije, tako da so se na podlagi PKP6 avtomatično podaljševale tudi vse tiste mesečne pravice, ki so potekle zadnji dan v mesecu in CSD o njih ni odločil. Za uporabnike smo bili ves čas dosegljivi tudi ob uvedbi in preverjanju izpolnjevanja enega od pogojev PCT. Glede na to da izvajamo socialnovarstveno dejavnost, smo upoštevali specifičnost svojega dela in smo v nujnih primerih sprejeli uporabnike, tudi če niso izpolnjevali pogoja PCT.« Metka Prevolnik širjenja okužb smo omejili osebne stike z uporabniki, tako da smo pri komunikaciji prednostno uporabljali telefon, elektronsko pošto, navadno pošto, za osebe stike pa smo vpeljali predhodno naročanje. Kadar pa je pri izvajanju javnih pooblastil in nalog bila potrebna zaščita posameznika ali družine, smo delo opravili brez odlašanja, osebno in na terenu. Uporabniki so lahko oddali vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev v poštni nabiralnik pri vhodu na enoto CSD Žalec, kjer je tudi predalnik z vsemi obrazci vlog. V času popolnega zaprtja države od 1. do 12. aprila 2021 pa smo ponovno izvajali le nujne in neodložljive naloge, tj. terene ob intervencijah zaradi nasilja v družini in v drugih nujnih in neodložljivih primerih, npr. zaradi ocene ogroženosti otrok, prvo socialno pomoč in psihosocialno pomoč, neposredno izvajanje skrbniških nalog v nujnih primerih, odločanje o pravicah iz javnih sredstev, priznanja očetovstva ter naloge v zvezi z uveljavljanjem pravic iz starševskega varstva in družinskih prejemkov. Stike pod nadzorom smo izvajali preko video tehnologije ob soglasju uporabnikov, ravno tako družinsko mediacijo, če so se uporabniki strinjali. V tem času so bile zaprte tudi šole, tako da smo tudi svoj preventivni program ‘socialno-pedagoška pomoč posamezniku in družini na terenu’, katerega izvajanje nam s sofinanciranjem omogoča Občina Žalec, izvajali preko aplikacije Zoom. Otrokom so se na oddaljen način nudili pomoč pri šolskem delu ter tudi razbremenilni pogovori in na nek način aktivno preživljanje časa, čeprav preko zaslona. Tudi naše sodelovanje z drugimi Obdobje epidemije je v družbo prineslo še kakšen izziv več. Ko smo se pogovarjali konec leta 2020, ste ugotavljali povečanje vlog za denarno socialno in za izredno denarno pomoč. Kaj je prineslo drugo leto epidemije? »Epidemija je prinesla spremembe v vse sfere našega življenja, in kar je bilo pred epidemijo povsem normalno in pričakovano, je epidemija spremenila v željeno in nedosegljivo – veljavni zaščitni in varovalni ukrepi so nas omejevali in spreminjali. Veliko zaposlenih je delalo od doma, veliko jih je izgubilo službo ali priložnostne zaposlitve, otroci so se občasno še šolali na daljavo, starejši so ostajali sami, brez socialnih stikov, omejeno je bilo družabno življenje, kulturne in športne prireditve. Tako smo pri svojem delu opažali, da se spreminja tudi družinska dinamika, ker so družine bile pretežno doma, da so v porastu prekomerna raba zaslonskih aktivnosti otrok in mladostnikov, vzgojna nemoč staršev, materialna stiska in težave v duševnem zdravju. To vse je povzročilo porast obravnav neurejenih družinskih razmer in obravnav otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju, kot so vedenjske in čustvene težave, učne težave, izostanki od pouka ter verbalna ali fizična agresija do drugih otrok. Kot že omenjeno, so starejši ostajali sami. Zaradi izolacij in karanten ter bojazni pred okužbo so se socialni stiki s svojci in prijatelji zmanjšali ali jih sploh ni bilo, omejen je bil tudi dostop do osebnih zdravnikov, tako da smo na področju varstva starejših opažali povečane stiske in potrebe po oskrbi in pomoči. Na področju varstva starejših ugotavljamo težave pri nameščanju v domove, v institucionalno oskrbo, saj so večinoma vse kapacitete zasedene, čakalne dobe pa so dolge, predolge. Še posebej zaznavamo težave pri nameščanju oseb, mlajših od 65 let, ki zaradi različnih vzrokov, najpogosteje po poškodbi glave ali možganski kapi, niso sposobne skrbeti same zase.« Policisti so tudi v lanskem letu zaznali več družinskega nasilja, kaj opažate vi? S katerimi vrstami družinskega nasilja se soočate, je kakšna sprememba v zadnjih dveh letih? »Nasilje v družini je stalnica, je prisotno in nikoli enovrstno. Vedno gre za prepletanje več vrst nasilja. Prevladuje seveda fizično nasilje, prepleteno z verbalnim in psihičnim nasiljem, pa tudi spolnim in ekonomskim. Področje dela CSD, javnih pooblastil in nalog po zakonu ter storitev, ki jih izvajajo, je zelo široko. Med najpomembnejša javna pooblastila spadajo naloge, ki so določene v Zakonu o socialnem varstvu, Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, naloge po Družinskem zakoniku, naloge po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini, naloge po Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti, naloge po Zakonu o duševnem zdravju, naloge po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov, po Zakonu o osebni asistenci, programi, naloge in ukrepi po Kazenskem zakoniku, Zakonu o kazenskem postopku, Zakonu o prekrških in Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij ter še številnih drugih predpisih. Socialnovarstvene storitve so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav v obliki socialne preventive ter odpravljanju socialnih stisk in težav, kot so prva socialna pomoč, osebna pomoč in pomoč družini za dom. OSREDNJE TEME ŠT. 3 I marec 2022 Obravnava nasilja v družini je kompleksna in zahtevna naloga, katere nameni so preprečiti izvajanje nasilja v družini, krepitev moči žrtve, podpora pri urejanju statusnih in odnosnih zadev, podpora povzročitelju nasilja pri prepoznavanju neustreznih vzorcev vedenja in njihovem spreminjanju. Naša najpomembnejša naloga, ki nam jo določa Zakon o preprečevanju nasilja v družini, je nudenje pomoči žrtvi ter izvedba ukrepov, ki jih je treba izvesti za zavarovanje žrtve. V primeru neposredne ogroženosti zdravja ali življenja žrtve se takoj izvedejo nujne aktivnosti in ukrepi za zaščito žrtve, kot so pomoč pri odhodu v krizni center, v varno hišo ali na drugo varno lokacijo, napotitev v ustrezno zdravstveno oskrbo, takojšnje obveščanje policije in usklajevanje začetnih aktivnosti. V primeru, ko je žrtev nasilja otrok, se v okviru načrta pomoči žrtvi predvidi ukrepe za varstvo otrok po predpisih, ki urejajo družinska razmerja. Z žrtvami se naredijo individualni varnostni načrti, izdela se ocena ogroženosti, žrtvi pomagamo pri pisanju predloga sodišču za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja, kadar je ta izrečen, nudita se jim prva socialna pomoč in svetovanje. Pri obravnavi nasilja v družini sodelujemo z drugimi institucijami v okviru multidisciplinarnih timov, v katere se vključujejo policija, šolstvo, zdravstvo, nevladne organizacije, tožilstvo, skratka vsi, ki so na kakršenkoli način povezani s konkretnim primerom. V letu 2020 smo na Enoti Žalec obravnavali 41 novih nalog za preprečevanje nasilja v družini, v letu 2021 pa 36 novih nalog. Sprejetih ukrepov prepovedi približevanja (ukrep, ki ga izreče policija in v nadaljevanju njegovo zakonitost in pravilnost preveri sodišče oz. preiskovalni sodnik in ki zagotavlja takojšnjo varnost žrtve ter prepreči nadaljnje nasilje) pa je v letu 2021 bilo 18, kar je v zadnjih štirih letih najmanj. V letu 2020 je bilo izrečenih 30 ukrepov prepovedi približevanja, 29 v letu 2019 in 21 v letu 2018.« Naročnik: Gibanje Svoboda, Miklošičeva cesta 7, Ljubljana Ali vas je kakšen primer iz lanskega leta posebej pretresel, si ga boste posebej zapomnili? Vežeta me varstvo osebnih podatkov in kodeks etičnih načel v socialnem varstvu, tako da o konkretnih primerih ni dopustno govoriti, vendar pa lahko rečem, da je primerov ali bolje rečeno življenjskih usod, zgodb posameznikov in družin, ki pretresejo, ki se te dotaknejo v globino, veliko. Največkrat je to vsakršna oblika nasilja nad najbolj ranljivimi osebami, ki se same ne zmorejo zaščititi, nasilje nad otroki, starejšimi, invalidi. Tudi materialna stiska, revščina, ima svoje žalostne oči, ki ostanejo v spominu.« Socialne stiske zaznavata Rdeči križ in Karitas. Vsako leto je več tistih, ki potrebujejo pomoč pri hrani, obleki in obutvi, tudi pri plačevanju položnic, med njimi je vse več zaposlenih. Vse več je humanitarnih aktivnosti. Kaj na območju Spodnje Savinjske doline zaznavate na CSD? »Drži, da se veliko naših uporabnikov, ki so prejemniki pravic iz javnih sredstev, obrača na Rdeči križ in Karitas po pomoč pri obleki, obutvi, hrani, plačilu položnic, in da ti humanitarni organizaciji ogromno prispevata k blažitvi socialnih stisk posameznikov in družin. »Drži. Od 1. marca znaša nova višina osnovnega zneska minimalnega dohodka (denarne socialne pomoči) 421,89 evra in je bil tudi izplačan upravičencem 21. marca. Usklajena je tudi višina otroškega dodatka glede na dohodkovni razred družine, ki se izplačuje za nazaj, višji otroški dodatki bodo izplačani v mesecu aprilu. Uskladili so se tudi državne štipendije, pomoč ob rojstvu otroka, ki po uskladitvi znaša 367,15 evra, dodatek za veliko družino s tremi otroki znaša 424,30 evra, dodatek za veliko družino s štirimi ali več otroki pa 515,60 evra. Transferji so se povišali, so se pa upoštevajoč podražitve hrane in energentov povišali tudi stroški preživetja.« V zadnjih 14 dneh se nas je dotaknila tudi vojna v Ukrajini, ki je pripeljala nekaj beguncev iz teh območij tudi v naše kraje. Imate tudi v CSD kakšne aktivnosti v »Tako smo pri svojem delu opažali, da se spreminja tudi družinska dinamika, ker so družine bile pretežno doma, da so v porastu prekomerna raba zaslonskih aktivnosti otrok in mladostnikov, vzgojna nemoč staršev, materialna stiska in težave v duševnem zdravju. To vse je povzročilo porast obravnav neurejenih družinskih razmer in obravnav otrok in mladostnikov s težavami v odraščanju, kot so vedenjske in čustvene težave, učne težave, izostanki od pouka ter verbalna ali fizična agresija do drugih otrok.« Mi smo v letu 2021 prejeli 5.918 enotnih vlog in izdali 18.023 odločb o različnih pravicah, od tega 4.557 o denarni pomoči, 876 o izredni denarni pomoči, 845 o varstvenem dodatku, 4.533 o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju, 4.592 o osnovnem zdravstvenem zavarovanju, 461 o subvenciji najemnine, 281 o subvenciji vrtca, 636 o otroškem dodatku ter o ostalih pravicah, kot so državne štipendije, pogrebnine, posmrtnine, oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva in družinskega pomočnika. Te številke bi bile še višje, če ne bi bilo avtomatičnega podaljševanja mesečnih in letnih pravic iz javnih sredstev na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP6) od marca do junija 2021.« S 1. marcem se zaradi rasti cene življenjskih potrebščin za 4,9 odstotka zvišujejo meje za letne pravice iz javnih sredstev, kot so otroški dodatek, državne štipendije, denarne socialne pomoči …, kar bo povečalo tudi socialne transferje. zvezi s tem? »V zvezi z vojno v Ukrajini in s tem povezano obravnavo državljanov Ukrajine trenutno na CSD delujemo informativno, tako da tiste, ki se na nas obrnejo, seznanjamo z vzpostavitvijo vladnega klicnega centra za informacije o pomoči beguncem iz Ukrajine, ki deluje vse dni v tednu od 8. do 18. ure na brezplačni telefonski številki 080 41 42 in e-naslovu: info.ukrajina@ gov.si. Vse uporabnike, h katerim so pribežali sorodniki iz Ukrajine, napotimo na Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov za podrobnejše informacije. Naša naloga pa je izvajanje postopkov v primerih mladoletnih oseb brez spremstva iz Ukrajine po 24. 2. 2022. Vlada RS je s Sklepom o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine aktivirala Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb, s katerim je uvedla začasno zaščito za osebe, ki so 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil, ki se je začela na navedeni datum. Vsem mladoletnikom brez spremstva je po vstopu v državo, o čemer policija takoj obvesti pristojni CSD, treba imenovati skrbnika za posebni primer, ki bo zastopal mladoletnika v postopku za pridobitev začasne zaščite, saj ima prosilec za začasno zaščito le tri dni od prestopa meje za oddajo vloge za začasno zaščito na najbližjo krajevno pristojno upravno enoto. Po ureditvi začasne zaščite pa bo treba za te otroke urejati celostno oskrbo po Družinskem zakoniku, kar pomeni, da bo treba na pristojno sodišče podati predlog za postavitev mladoletnika pod skrbništvo in imenovanje skrbnika, urediti namestitev in poskrbeti, da bo mladoletnik deležen vseh pravic, ki jih ima po Zakonu o začasni zaščiti razseljenih oseb, od denarne pomoči in vključitve v izobraževanje do vseh drugih oblik pomoči. CSD bo tudi v večini primerov neposredno izvajal skrbništvo, tako da bomo imeli občutno povečan obseg dela. Obravnav mladoletnikov brez spremstva iz Ukrajine do sedaj še nismo imeli.« Marca obeležujemo dan žena in materinski dan, mnoge pristojne inštitucije in tudi nevladne organizacije pa ugotavljajo porast nasilja ravno nad ženskami? Kaj opažate vi? »Mesec marec je res v znamenju obeleževanja pomena zavedanja ekonomske, socialne in politične enakopravnosti žensk in dajanja posebnega mesta materam, ki v vseh kulturah sveta uživajo spoštovanje. Poleg 8. marca, mednarodnega praznika žensk, in materinskega dneva, ki ga v Sloveniji obeležujemo 25. marca, bi omenila verjetno malo znan podatek, da je 15. marec tudi dan socialnih delavk/-cev, dan socialnega dela, v katerem po zaposlenosti prevladujejo ženske, matere, ki opravljajo strokovno in osebnostno zelo zahtevno delo. V medijih je bilo objavljeno tudi, da je v času od 14. do 25. marca 2022 v New Yorku potekalo zasedanje Komisije Združenih narodov za status žensk, ki je namenjena enakosti spolov, izboljšanju položaja in krepitvi vloge ženske na vseh 9 področjih. Mesec marec je bil v znamenju žensk. Glede konkretnih podatkov o obravnavi nasilja na Enoti Žalec v preteklem letu pa iz prej navedenih podatkov glede na sprejete ukrepe prepovedi približevanja v preteklem letu opažamo upad družinskega nasilja, v katerem pa so žrtve nasilja bili ženske in otroci.« Kaj vi kot ženska osebno menite o položaju žensk v današnjem času? »Pomembna in vedno aktualna tema, vendar bom rekla, da se je položaj žensk skozi različna družbena obdobja spreminjal in razvijal v smislu dosežene enakopravnosti žensk. Če je v začetkih razvoja človeštva bila družba povsem patriarhalna in so moški določali ter dodeljevali položaj ženskam v družbi, so ženske z organiziranim bojem za pravice in enakopravnost skozi stoletja spreminjale svet in svoj položaj. Današnja ženska je – v zahodnih državah sveta – znanstvenica, zdravnica, socialna delavka, sodnica, pilotka, kapitanka ladje, astronavtka, uspešna športnica, zaseda delovna mesta in politične položaje, ki niso pridržani le moškim. Je pa položaj žensk večplasten, ker ženska po prihodu iz službe nastopi drugo ‘delovno mesto’, to je mesto mame, vzgojiteljice, gospodinje. Je žena, mati, hči, sestra, vse v enem. Ima več vlog in je kljub njihovi porazdelitvi v družini bolj obremenjena, ker te vloge še vedno niso uravnotežene in enako porazdeljene med ženskami in moškimi. Ravno usklajevanje družinskega in poklicnega življenja je s perspektive zagotavljanja enakih možnosti žensk in moških najbolj pomembno in težavno področje. Se pa kljub pravicam, ki so zagotovljene z mednarodnimi konvencijami, ustavo in zakoni, ter prepovedi vseh oblik diskriminacije te še vedno dogajajo in se bodo, tako da je prav, da ženske opozarjamo nase in na svojo enakopravnost, na enakost med spoloma.« CSD Savinjsko-Šaleška Enota Žalec je teritorialno krajevno pristojna na območju Upravne enote Žalec z lokacijo na Mestnem trgu 5 v Žalcu. Zaposlenih je skupaj 20 strokovnih delavcev in sodelavcev ter administrativnih delavcev. Poslovni čas enote CSD Žalec je ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure in petek od 7. do 13. ure. Uradne ure so v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 12. ure. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2022 Pomlad na sejemskem dnevu T. TAVČAR V Braslovčah so obudili sejemsko prireditev, ki bo morda postala tradicionalna. V Braslovčah je na gregorjevo, ko se ptički ženijo, oživelo dvorišče tamkajšnje Kmetijske zadruge Braslovče. Pripravili so sejem, na katerem sta svoje moči združila Kmetijska zadruga Braslovče in Turistično društvo Braslovče. Ob otvoritveni slovesnosti je zbrane sejmarje in obiskovalce sejma nagovorila podžupanja občine Braslovče mag. Urška Marolt - Hozjan, ki je v svojem nagovoru pohvalila število sejmarjev ter sodelovanje kmetijske zadruge in turističnega društva, ki jima je uspelo dogodek načrtovati, organizirati in dobro promovirati ter izpeljati. V nagovoru razstavljavcem in obiskovalcem sejma sta se pridružila tudi direktor KZ Braslovče Deset let izključno brez GSO L. KOLAR Na sejmu v Braslovčah je zbrane nagovoril tudi direktor KZ Braslovče Boštjan Čulk. dodatkov za krmo živine ter zaščitnih in delovnih oblačil za delo na polju in v gozdu. Po obisku stojnic so se številni obiskovalci okrepčali s hrano z žara, ki so jo pripravili člani TD Braslovče, in odžejali s pivom, kar je omogočila KZ Braslovče s svojimi poslovnimi partnerji. Pester sejemski dan so zaključili z nagradnim žrebanjem, v katerem so lahko na osnovi nakupljenih artiklov sodelovali obiskovalci trgovine KZ Braslovče. Pomladanski sejem je obarvala tudi cvetoča ponudba. Boštjan Čulk in predsednik Turističnega društva Braslovče Branko Ribizel. Vsem govornikom je bila skupna izražena želja, da bi ta sejem postal tradicionalna oblika srečanja tako ponudnikov izdelkov kot potrošnikov oziroma obiskovalcev sejma. Na sejmu so se predstavili različni uveljavljeni in še ne uveljavljeni ponudniki kulinaričnih dobrot lastnih prehranskih izdelkov kmetij, ponudniki izdelkov domače in umetnostne obrti ter ponudniki tekstilnih izdelkov. Na stojnici TD Braslovče so poleg predstavitve kraja obiskovalce vabili na prihajajočo 24. salamijado za v finale slovenskih salamijad, ki bo od 6. do 9. aprila. Odprli so tudi vrata trgovine KZ Braslovče, kjer imajo pestro ponudbo: od semen, sadik in izdelkov za vse vrste kmetijskih panog in oblik kmetovanja do zaščitnih sredstev in gnojil za rastline, prehranskih Ob pomladanski ponudbi so poskrbeli tudi za polne želodce. VSAK ČLOVEK JE SVET ZASE … je napisal naš pesnik. Ja, res je, ampak jaz bi nadaljevala takole: »In vsi ljudje imamo isti svet, samo en svet, ki bi si ga morali pravično deliti …« Nihče si ne bi smel in si tudi ne sme domišljati, kaj šele jemati pravico, da je ta svet samo njegov, da mu ima pravico samovoljno vladati, ga imeti zase, izkoriščati za svoj ego in lastno zadovoljstvo. Nihče si nima pravice prisvajati prostora slehernega človeka samo zato, ker ima trenutno škarje in platno v svojih rokah, v rokah, ki smo jim zaupali, dali priložnost, da nas vodijo, v upanju, da se te roke nikoli ne bodo umazale s krvjo. Kakšna zmota človeštva! Že iz zgodovine bi se morali naučiti prepoznavati znake odstopanja določenega posameznika. Posameznika, ki si domišlja, da je edini, da je rojen voditelj, posameznika, ki precenjuje in povzdiguje samega sebe, ki je prepričan, da je njegova samovolja edina in sveta. Posameznika, ki s somišljeniki in podkupovanjem, nemalokrat pa tudi z zastraševanjem, hodi preko trupel. In ja, tak človek bi z lastno zaslepljenostjo šel tudi preko svojega trupla … Nisem hotela biti tako črnogleda, ampak počasi si bomo morali nehati zatiskati oči. Še bolje pa bi bilo spregledati. In če nam bo dano spregledati, bo tudi svet lepši. Ampak pazite, spregledati moramo takoj, da ne bo situacija postala akutna. Žal ne morem napisati, pozabimo skrbi, kajti ob gledanju grozot, ki se dogajajo okoli nas, noben človek s srcem ne more biti ravnodušen. Pa vendarle … Kako bi bilo lepo, ko bi se lahko vsi ljudje na našem planetu veselili na primer uspehov športnikov, ki so se, tudi naši, tako izkazali na olimpijskih igrah in dosegali izjemne rezultate, da bi ponovno množično rajali na karnevalih, praznovali dan žena, počastili materinski dan, tudi dan mučenikov, če hočete. Veliko je razlogov za praznovanja in za srečo, ki bo še večja, če bomo spoznali, da je velika sreča v malih stvareh. Poslavlja se zima in prihaja pomlad za vse nas, brez izjeme, in po zakonih narave bo sonce svojo toploto pravično razdelilo med vse ljudi. Želim vam vse najlepše. Ola Mar Zaveza »brez GSO« je podvržena strogemu in doslednemu nadzoru, ki se začne na kmetiji rejca krav mlekaric in poteka vse do končnega produkta na polnilni liniji. Poleg osemdesetletnice organiziranega odkupa mleka letos v Mlekarni Celeia beležijo 10 let od uvedbe standarda brez GSO. So edina tovrstno certificirana slovenska mlekarna, ki proizvaja mleko in mlečne izdelke izključno iz najboljšega mleka slovenskih kmetij, ki je brez gensko spremenjenih organizmov. Mleko in mlečne izdelke izključno brez gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Mlekarni Celeia iz Arje vasi, ki je edina slovenska mlekarna s tem certifikatom, proizvajajo od januarja 2012. »Mleko in mlečni izdelki iz sheme Pridelano/proizvedeno brez GSO so korak k okolju in potrošniku prijaznejšemu konceptu kmetovanja. S prepovedjo krmljenja molznic z gensko spremenjeno krmo (sojo) in prepovedjo uporabe gensko spremenjenih mikrobioloških kultur v predelavi mleka se segment brez GSO malce približa tudi ekološkemu kmetijstvu. Hkrati pa prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v delu zagotavljanja beljakovinskih komponent krme bliže lokaciji reje,« pojasni prof. dr. Martina Bavec z Univerze v Mariboru. Kratica »brez GSO« namreč pomeni, da krave, ki dajejo mleko, nikoli niso uživale gensko spremenjene hrane. »Gensko spremenjena krma prihaja iz uvoza in njeno seme je bilo pred setvijo genetsko modificirano. Ta modifikacija se nikoli več ne uravnoteži, niti v pridelku niti kot gnoj, s katerim bi gnojili kmetijske površine,« razlaga vodja nabave osnovne surovine v Mlekarni Celeia Alenka Ivanšek. Nadzor nad izvajanjem standarda brez GSO je zelo natančen in dosleden. Certificirani so vsi njihovi dobavitelji mleka, vse zadruge in tudi mešalnice, ki prodajo specializirana krmila za krave molznice, kakor tudi celotna predelovalna veriga do vsakega končnega izdelka iz Mlekarne Celeia: »Doseganje standarda nadzoruje mednarodno primerljiva nacionalno akreditirana organizacija – Inštitut za kontrolo in certifikacijo pri Univerzi Maribor. Redno obiskujejo kmetije in preverjajo vodenje evidenc dokupljene in doma pridelane krme ter sledljivost krmil od mešalnic,« opisuje nadzor Alenka Ivanšek in dodaja, da nadzor redno poteka tudi v proizvodnji, saj Mlekarna Celeia pri predelavi mleka v končne produkte uporablja dodatke in sadne pripravke, ki so prav tako brez GSO. Izdelki brez GSO so korak bližje bio izdelkom, pri katerih je osnovna zahteva, da so brez GSO: »Takšni izdelki so na primer v sosednji Avstriji in tudi Nemčiji že skoraj standard za vse mleko,« pojasnjuje Alenka Ivanšek in dodaja: »Posledice uživanja gensko spremenjenih organizmov so lahko dolgotrajne, nepopravljive, negativno vplivajo na naše zdravje, posebej dolgoročno na slabšanje plodnosti, pojavlja se več avtoimunskih bolezni, alergij in raka.« Nezanemarljiv je tudi vidik manjše obremenitve z aktivno snovjo glifosata v prehranski verigi, v kateri ni prisotnih gensko spremenjenih krmil: »Praviloma so gensko spremenjene sorte poljščin odporne na to aktivno snov herbicida in zato se na poljih v praksi uporabljajo velike količine glifosata, od katerih del ostane v pridelkih za krmo živali in preko živil živalskega porekla prehaja v prehrano ljudi,« razlaga prof. dr. Martina Bavec in dodaja, da so danes prebivalci Evrope tudi preko gensko spremenjene uvožene krme obremenjeni z njegovo prisotnostjo v telesnih tekočinah: »Slednje je pokazala januarja 2022 objavljena najnovejša znanstvena študija iz Francije in lahko zaključim, da ima danes, po 10 letih od uvedbe standarda brez GSO, morda še večji pomen za okoljsko in prehransko bolj osveščene potrošnike.« Četrtek, 7. aprila, ob 20.00 MATJAŽ ROMIH KONCERT Dom II. slovenskega tabora ŽALEC VSTOPNICE: TIC ŽALEC, Šlandrov trg 25 ali www.zkst-zalec.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2022 11 Podjetji Sico in Robust se širita T. T. SICO Razlog za naložbo, vredno 7,5 milijona evrov, je povečano povpraševanje po storitvah in izdelkih na trgu, eden izmed glavnih ciljev pa tudi ustvarjanje novih delovnih mest. Pri rušenju stare uprave SIP-a, kjer bo zrasel nov center Experience. Prehod med obema halama so sedaj povezali z novim objektom. Podjetji Sico in Robust Arja vas bosta investirali sredstva v širitev poslovnih prostorov. V poslovni coni Arnovski gozd, kjer se nahajata, gradita povezavo med podjetjema, ki bo olajšala prehajanje med obema halama, ter širita že obstoječo proizvodno halo, ki bo namenjena posodobitvi tehnoloških procesov in zagonu novih tehnologij. S tem bosta povečali proizvodne zmogljivosti in produktivnost. Dolgoletne izkušnje, status uglednega poslovnega partnerja, usposobljen kader in vrhunski stroji so ključne sestavine uspeha podjetja Sico, ki že več kot 25 let deluje na področju laserskega razreza in preoblikovanja pločevine v Sloveniji. Kot eden izmed vodilnih ponudnikov storitev laserskega razreza, upogiba, MIG/MAG in TIG varjenja, vrtanja, krivljenja, žaganja, lakiranja, cinkanja in mehanske obdelave je podjetje leta 2009 s pomočjo razvojne ekipe uspelo razviti lastne izdelke pod blagovno znamko Robust, iz česar se je kasneje, leta 2013, razvilo istoimensko podjetje, ki razvija in izdeluje cepilnike drv, ovijalce, platoje ter univerzalne drobilnike lesa, lesenih ostankov, plastike in podobnih materialov. Za inovativen pristop k delu in razvoj je bilo podjetje že večkrat nagrajeno, hkrati pa se lahko pohvali z več patenti, ki odražajo visoko razvojno usmerjenost. Dobro se zavedajo pomena trajnostnega poslovanja, zato tudi pri konceptualni zasnovi svojih izdelkov upoštevajo vse kakovostne in okoljske standarde (ISO 9001:2015 in ISO 14000). Podjetje Robust se širi in raste z veliko hitrostjo, samo v letu 2021 so zabeležili 50-odstotno rast. Njihove proizvodne kapacitete so polno izkoriščene, zato bodo s širitvijo poslovnih prostorov nadgradili proizvodno zmogljivost in zadovoljili naraščajoče povpraševanje po njihovih izdelkih. Medsebojna povezanost podjetij znotraj dobavne verige omogoča večjo ažurnost delovnih procesov, kar se odraža tudi na zadovoljstvu strank. V njihovem načrtu je veliko izboljšav in novosti, ki jih bodo javnosti predstavili v drugi polovici leta 2022. Strankam želijo s svojimi številnimi tehničnimi prednostmi olajšati delo in vnesti dodano vrednost v svoje inovacije. Takšna bo podoba nove stavbe – nov center Experience. SIP ruši, da bo gradil T. TAVČAR T. T., SIP Potem ko je SIP Šempeter že v lanskem letu poleg številnih prenov prostorov zgradil novo proizvodno halo v velikosti 2.600 m², načrtujejo novogradnje tudi letos. V preteklih tednih so na območju tovarniškega kompleksa porušili nekaj starih stavb, s čimer so pridobili prostor za nove kapacitete. Prihodnji mesec bodo pričeli z izgradnjo centra SIP Experience. Center bo namenjen šolanju in treningu prodajnega osebja ter serviserjev partnerjev, srečanjem in delavnicam z uporabniki njihovih strojev, prestavitvam novitet in organizaciji trgovskih konferenc. Z izgradnjo novega centra Experience načrtujejo tudi prenovo okolice celotnega jugozahodnega dela podjetja vključno z razširitvijo parkirnih kapacitet. »Cilj ni samo urejena zunanja podoba podjetja, temveč tudi primerna umestitev v lokalno okolje,« so sporočili iz podjetja. Lani je SIP Šempeter zabeležil izjemno rast, saj je ustvaril 42 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 10 milijonov več kot predlani in največ v zgodovini podjetja. Skupaj so prodali 5.200 različnih kmetijskih strojev, kar je 20 odstotkov več kot v letu 2021 (ko so jih izdelali 4.000). SUBVENCIJE za NAKUP BIOLOŠKE čistilne naprave PREVERITE V OBČINAH: Žalec, Prebold, Tabor, Vransko Ustrezno čistilno napravo najdete pri nas: 03 713 14 49 www.cistilne-naprave-zagozen.si | www.eshop-zagozen.si | www.zagozen.si 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 3 I marec 2022 Od muzejske zbirke do kampa D. NARAGLAV V počastitev mednarodnega dneva turističnih vodnikov so v Občini Prebold pripravili vodenje po Preboldu. Vodenje je pod vodstvom Zgodovinsko-narodopisnega društva Prebold in v sodelovanju z občino ter turističnim društvom potekalo v ponedeljek, 21. februarja, na njem pa so si ogledali kulturno-zgodovinske in druge zanimivosti Občine Prebold ter muzejsko zbirko Prebold skozi čas. Udeleženci so se zbrali na območju prireditvenega objekta Marof v Dolenji vasi, kjer so tudi Turistični informativni center (TIC) in muzejska tih nagrobnikov duhovnikom, med drugim tudi enega, ki ga je zasnoval arhitekt Plečnik. Spoznali so tudi grobnice pomembnejših rodbin, tudi grobnici rodbine Hackelberg Landau. Naslednja postaja na poti je bila cerkev sv. Pavla, na kateri je vzidana kopija nagrobnika celejskemu škofu Gavdenciju in enemu izmed otrok rodbine Schrottenbach. »Trg pred cerkvijo je nastal po zamisli Norberta Zanierja – še enega izmed znamenitih Preboldčanov, ki je slovel kot preboldski kino. Za konec so si ogledali še muzejsko zbirko Prebold skozi čas, v kateri so predstavljene etnološka, vojno-dokumentarna, šolska, kmetijska, čebelarska, gasilska, obrtna in tekstilna zbirka. Posebno mesto ima predstavitev društev – pevskega, sokolskega, orlovskega, lovskega, telovadnega društva Partizan ter pihalnega orkestra – in nekaterih znamenitih Preboldčanov, ki so delovali na športnem in kulturnem področju. Med vodstvom grajske gospe Heme po gradu Žovnek Odprli sezono turističnih vodenj T. TAVČAR V Braslovčah so obeležili mednarodni dan turističnih vodnikov. V okviru dogodka je ZIKŠT 3 jezera Braslovče pripravil brezplačno vodenje »Žovneško doživetje z grajsko gospo Hemo« na gradu Žovnek in tako odprl letošnjo sezono turističnih vodenj. Grajskega doživetja se je udeležilo lepo število obiskovalcev – od najmlajših pa do starejših. Otroci so se podali v žovneško avanturo, ki je zabaven, ustvarjalen in poučen program za predšolske in šolske otroke. Iskali in našli so tudi vse zlatnike, ki so na Žovneku ostali skriti še od tistih časov, ko je bila tam zakladnica Celjskih grofov. Grajska gospa, ki jo je poosebljala Jasmina Roter Jager, pa je razgibano in zanimivo predstavila zgodovino ene najpomembnejših evropskih dinastij vseh časov. Uroš Herman in udeleženci pred TIC, od koder so se odpravili na ogled in si na povratku ogledali tudi muzejsko zbirko Prebold skozi čas. zbirka Prebold skozi čas, ob sobotah pa kmečka tržnica. Pod vodstvom člana ZND Prebold, prof. zgodovine in geografije Uroša Hermana, ki je velik poznavalec krajevne zgodovine, so se podali preko starega betonskega mostu čez Bolsko iz leta 1927 ter nato mimo blokovskega naselja in doma starejših do graščine Prebold, ki je druga grajska stavba v kraju, saj je bila predhodna – grad Libenštajn – postavljena na pobočju Žvajge in porušena že v času srednjega veka. »Graščina Prebold je bila zelo pomembna za zgodovino, saj je bil v njej precej časa sedež obsežne zemljiške gospoščine, po tem pa je v njej prebival eden najbolj enigmatičnih Preboldčanov – baron Rudolf Adam von Hackelberg Landau, ki je bil nekaj let tudi preboldski župan. Pod graščino stoji industrijsko območje, kjer je svoj obstoj v prvi polovici 19. stoletja pričela tekstilna tovarna. Tekstilna tovarna v Preboldu je kraj spremenila iz podeželskega v industrijski kraj,« je med drugim pred graščino povedal Uroš Herman. V nadaljevanju so se udeleženci sprehodili skozi nekdanje območje turističnega kampa v preboldskem gaju, ki spet pridobiva na pomenu kot športno-rekreativni in prireditveni prostor. Ob tamkajšnjem sakralnem spomeniku – križu pa so spoznali tudi pomen tega verskega obeležja, ki naj bi bilo povezano s smrtjo matere, ki naj bi zažgala takratno tekstilno tovarno, kar v svojem romanu Moloh opisuje tudi pisatelj Janko Kač. Pot so podaljšali še na pokopališče, ki je tam od reform Marije Terezije, ki je ukazala pokopališča preseliti z območij okoli cerkva na lokacije izven samega strnjenega naselja. Na pokopališču so si ogledali nekaj najbolj znameni- hotelir in trgovec daleč naokoli ter je bil tudi eden od preboldskih županov. Na območju trga so znamenite stavbe: Zanierjev hotel, Schwabova rojstna hiša in stavba nekdanje cesarsko-kraljeve pošte, v kateri je danes sedež Občine Prebold. Vzhodno od cerkve stojijo župnišče in Anin dom ter še nekatere druge stavbe, ki so opredeljene kot spomeniško zaščitene, saj tvorijo staro jedro Šempavla,« je ob tem povedal Uroš Herman ter nato udeležence popeljal mimo šolskega poslopja, ki je v svojem jedru staro 112 let in se je potem širilo proti jugu, kadar se je za to pokazala potreba. Na območju šole je nekoč stal tudi Orlovski dom, ki je po vojni postal zdravstveni dom. Nov hotel je nastal v sedemdesetih letih 20. stoletja, podobno kot tudi sedanja zdravstvena postaja ZD Žalec/Prebold. V neposredni bližini teh objektov je spominski park NOB, v katerem dominira lep spomenik kiparja Draga Tršarja. Na sedanjem parkirišču ob spomeniku je bil nekdaj znameniti Sokolski dom, po vojni preimenovan v Dom Svobode, v katerem je imela svoje prostore nekdaj tudi preboldska knjižnica. Na poti proti izhodiščnemu kraju tokratnega ogleda so se udeleženci ustavili še pri zadružnem in gasilskem domu, ki oba nosita znameniti poslikavi in sta odraz novejše arhitekturne zgodovine Prebolda iz časa socializma. V stavbi Zadružnega doma je bila konec petdesetih let urejena prva samopostrežna trgovina na območju širše okolice, pozneje pa je bila v istih prostorih dolga leta pošta. Svoje popotovanje po kraju so zaokrožili v prostorih Medgeneracijskega centra, kjer je v dvajsetih letih 20. stoletja deloval tudi prvi BRUNARICA BRASLOVŠKO JEZERO ZAPOSLIMO NATAKARJA (M/Ž) IN POMOČNIKA KUHARJU (M/Ž): - izkušnje so zaželene, niso pa pogoj, - izobrazba ni pomembna, - zaposlitev za nedoločen čas. Kontakti: 040 842 653 ines@braslovskojezero.com PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 3 I marec 2022 »Da vsem dokažemo, da smo« O prometni varnosti D. N. D. N. V avli dvorane Doma II. slovenskega tabora je v torek, 22. marca, potekal pogovorni večer o digitalizaciji in ženskah v družbi z osrednjo gostjo prof. dr. Emilijo Stojmenovo Duh. ki ga v Sloveniji imamo,« je v zvezi s tem združenjem povedala gostja. O sami digitalizaciji pa je med drugim dejala: »Pri digitalizaciji moramo razumeti samo to, da je digitalizacija le orodje, ni pa cilj. Imamo različna orodja, ki nam pomagajo, da boljše živimo, da lažje delamo, da recimo odpravljamo težaška dela. Vendar ne smemo misliti, da moramo mi sedaj na vrat na nos vse digitalizirati, ker je to moderno. Digitalizacija je zelo pomembna pri e-upravi, da lahko marsikakšno javno storitev naredimo na daljavo, ker nam prihrani čas, ni se nam treba nikamor voziti, saj lahko to naredimo od doma. Potem je tu delo na daljavo, šolanje na daljavo, kar nam je prinesel koronavirus. Zelo pomemben aspekt je to, da imamo dostop do informacij, dostop do znanja, da lahko sami preverimo, ali nekatere informacije držijo ali ne. Tudi če nimamo teh znanj, lahko hitro pridemo do teh usposabljanj na spletu. Pogostokrat so ta izobraževanja zelo poceni ali celo brezplačna in tako imamo več možnosti, da nam to tudi uspe.« Tanja Razboršek Rehar pa je povedala: »V našem forumu niso samo članice SD, ampak tudi simpatizerke, torej isto misleče, ki si želimo aktivno soustvarjati našo družbo in enakopravnost med spoloma. Osnovni namen je, da se sestajamo in da še z ženskega vidika pogledamo vse probleme, ki so v družbi. Zato imamo tudi takšne okrogle mize, kot je bila današnja.« Glavni akterki večera Tanja Razboršek Rehar in Emilija Stojmenova Duh Prof. dr. Emilija Stojmenova Duh je prva ženska izredna profesorica na Fakulteti za elektrotehniko in soustanoviteljica Združenja za promocijo znanja žensk Ona ve. Pogovorni večer z njo je organiziral Ženski forum SD, vodila pa ga je predsednica Ženskega foruma Tanja Razboršek Rehar. Emilija Stojmenova Duh je oseba, ki ima veliko znanj in izkušenj ter jo je nadvse prijetno poslušati, saj se zna tudi pošaliti, je preprosta in brez dlake na jeziku, tako kot tudi njene kolegice, soustanoviteljice Združenja za promocijo znanja žensk Ona Ve: mag. Marta Kos, dr. Nataša Pirc Musar in Mateja Malnar Štembal. »Ženske v tehniki in znanosti smo v Sloveniji bolj izjeme kot pravilo. Pa vendarle, precej nas je. In ne samo to, smo tudi uspešne in mednarodno odmevne na področjih, ki jih pokrivamo. Ne glede na to se preveč pogosto dogaja, da smo spregledane. Tako v medijih kot tudi na strokovnih dogodkih. Tudi ko nas vključijo, ni redkost, da nam dodelijo vlogo moderatorke in ne enakovredne razpravljavke. Ko opozarjamo na to, pogosto dobimo odgovor, da strokovnjakinj za določena področja ni. Ker želimo pokazati, da to ni tako, smo ustanovile mrežo ONA VE. Da vsem dokažemo, da smo! Da obstajamo, da znamo in je škoda ne izkoristiti vsega potenciala, Gosta večera sta bila župan Občine Prebold Vinko Debelak in Dragica Sternad Pražnikar z Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. V ponedeljek, 21. marca 2022, je v Občinski knjižnici Prebold v sodelovanju z Občino Prebold potekal pogovorni večer o prometni varnosti. Gosta sta predstavila pomen odgovornega ravnanja v prometu in ozaveščanja o tej temi, k besedi pa so bili povabljeni tudi navzoči obiskovalci. Župan Vinko Debelak je spregovoril o prometni varnosti v Občini Prebold in se pri tem vrnil na začetek svojega županovanja rekoč, da je bilo takrat temu vprašanju posvečene premalo pozornosti. To je imelo posledice tudi v naslednjih letih, saj se je denar vlagal v cestno in drugo infrastrukturo, premalo pa v ozaveščanje za varnost v cestnem prometu. Rezultati v zadnjem obdobju pa so spodbudni, saj so zgradili pločnike, krožišče v Dolenji vasi, prometno signalizacijo in še marsikaj, kar pripomore k večji varnosti. V nadaljevanju je Dragica Sternad Pražnikar izpostavila razloge, zaradi katerih se dogajajo prometne nesreče ter posledično razne invalidnosti in smrti. Hitrost, alkohol in uporaba mobilnega telefona med vožnjo najbolj vplivajo na nastanek prometnih nesreč, zato je nujno, da vozniki, še zlasti mladi, v sebi ponotranjijo odločitve, ki naj jih spremljajo skozi vse življenje: da bodo vse življenje »0,0 vozniki«, da bodo spoštovali omejitve hitrosti in da med vožnjo ne bodo uporabljali mobilnega telefona. Predstavila je tudi problematiko trenutno zelo priljubljenih e-skirojev, ki v promet prinašajo nove nevarnosti in tveganja, saj se pri vožnji z njimi razvijajo velike hitrosti, uporabnika ne varuje nobena pločevina, kolesa so zelo majhna, voznik pa je zaradi naštetega izjemno ranljiv. Uporaba varnostne čelade, spoštovanje predpisov in previdnost lahko rešijo marsikatero smrtno žrtev ali hudo, tudi vseživljenjsko poškodbo. Dragica Sternad Pražnikar, ki je tudi mama štirih otrok, je ob tem dejala, da skiroji niso primerno darilo otrokom, saj se je doslej zgodilo že veliko nesreč doma in po svetu, ki so bile tudi tragične. Vsekakor pa naj se ne vozijo brez čelade, ki lahko prepreči marsikakšno hudo poškodbo glave. Petek, 22. aprila, ob 20.00 PROSLAVA OBČINE ŽALEC OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU Koncert ŽPZ KOMBINAT Dom II. slovenskega tabora Žalec Vinko Debelak in Dragica Sternad Pražnikar na pogovornem večeru v Preboldu VSTOP JE PROST. DRAGICA STERNAD PRAŽNIKAR Kandidatka v 5. volilni enoti, 5. okraj, občine Braslovče, Prebold, Vransko, Tabor in Žalec. Univ. dipl. lit. komparativistka, žena in mamica štirih otrok, zaposlena v Javni agenciji za varnost prometa iz Brega pri Polzeli. Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova ulica 8, Ljubljana 13 "Dragico Sternad Pražnikar poznam že kar nekaj časa in vesel sem, da se je odločila izpostaviti. Je pronicljiva, komunikativna, delovna in ambiciozna, z velikim občutkom za soljudi. Takšnih ljudi si želimo na odgovornih mestih." Vinko Debelak, župan Občine Prebold "Dada, kot jo kličemo prijatelji, je izjemno prijazna, odgovorna in zaupanja vredna oseba, na katero se lahko zaneseš. Je odlična organizatorka, ki je vedno pripravljena pomagati. Najine poti so se tesneje prepletle, ko sva skupaj obiskovali ranljive skupine in z njimi podelili svoj čas ter jim skušali polepšati vsakdanjik in praznik življenja s prebiranjem leposlovja." Tatjana Žgank Meža, ravnateljica I. OŠ Žalec "Dragico Sternad Pražnikar sem spoznal kot delovno, inovativno, družinskim vrednotam predano osebo. Skozi kariero v poslovnem svetu so mi bili vedno na prioritetni lestvici delo, znanje in napredek. To so tudi njene vrednote. Verjamem, da je ambiciozna, kar pa je pomembneje, da zadane realne cilje uresniči. Zato jo podpiram." Rudi Kronovšek, ustanovitelj podjetja Termotehnika, sedanji Kronoterm "Sem strankarsko neopredeljen, podpiram opcije, ki želijo kaj dobrega postoriti za slovenski narod. Ko sem izvedel, da kar nekaj državljanov nagovarja gospo Dragico Sternad Pražnikar k kandidaturi za poslanko, sem se tega razveselil in jo tudi sam spodbujal k odločitvi, hkrati pa jo bom podpiral, kjerkoli bo to potrebno. Gospo Dragico namreč zelo cenim, zaradi njenih vrlin. delavnosti, vestnosti in poštenosti, kar bi morale biti vrline vsakega poslanca. Spoznala sva se pri organizaciji 57. svetovnega hmeljarskega kongresa. Ga. Dragica je v okviru kongresa prevzela zahtevne naloge in jih odlično izpeljala. Trdno sem prepričan, da bodo njene vrline močno izražene tudi v poslanski funkciji, zato jo pri kandidaturi močno podpiram." Janez Oset, predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije "Dragico Sternad Pražnikar poznam že dolgo časa. Velikokrat sva uspešno sodelovala in ocenjujem jo kot zelo dobro kandidatko na državnozborskih volitvah. S svojim delom se je že večkrat izkazala, zato jo kot župan Občine Vransko podpiram, saj menim, da bo to dodana vrednost za občino in dolino." Franc Sušnik, Župan Občine Vransko "Dragico podpiram in sem zelo ponosen ter vesel, da imamo tako kandidatko, ki ji bom pri njeni poti pomagal. Dragica je izjemno povezovalna oseba. Zavzemala se bo za kmetijstvo, razvoj podjetništva, zdravo okolje in tako osebo v parlamentu potrebujemo." Marko Balant, nekdanji župan Občine Braslovče "Dragico Sternad Pražnikar podpiram kot kandidatko za poslanko, ker je poštena, marljiva, odgovorna in ima veliko znanja. Spoštovani, pridite na volitve in jo podprite, saj sem prepričan, da bo dobro zastopala naše interese v Državnem zboru RS." Matjaž Krk, podžupan Občine Žalec "Podpiram kandidatko za poslanko Dragico Sternad Pražnikar. V preteklosti je nesebično pomagala s svojim znanjem, delom, organizacijskimi in komunikacijskimi sposobnostmi mnogim v dolini in tudi meni. Prav je, da sedaj podpremo njo, saj je iskrena oseba kmečkih korenin, vredna zaupanja, ki nas bo dobro zastopala v Državnem zboru." Marjan Golavšek, podpredsednik KGZS 14 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2022 Podeželske žene v dvajseto leto T. TAVČAR Pandemija je močno okrnila predviden program dela v letu 2021 tudi v Društvu podeželskih žena, saj so izvedle le občni zbor, del predvidenih izobraževanj in dve ekskurziji. Predsednica Marta Rojnik med podajanjem poročila Neizmerno si želijo druženja, kar se je pokazalo na 20. volilni skupščini, ki se je je udeležilo 56 članic. Zbrale so se na turistični kmetiji v Gotovljah, 28. februarja, in izvedle volitve v organe društva – upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Predsednico, podpredsednico in blagajničarko društva bodo določile na prvi seji odbora. Kot je povedala dosedanja predsednica Marta Rojnik, so ob prijetnem klepetu pregledale delo za nazaj in dorekle progam dela za naprej. Želijo si, da bo letošnje leto bolje, saj nameravajo v juniju organizirati družabno prireditev, na kateri bodo počastile okroglo obletnico. Na volilni skupščini se jim je pridružil mlad kmetovalec Blaž Jelen in jim predstavil pridelavo mikro zelenjave. V jubilejnem letu želijo izvesti več predavanj, kulinaričnih delavnic in strokovnih ekskurzij ter ponovno izdati glasilo Lupinice, že četrto po vrsti. V glasilu beležijo najboljše, kar se dogaja v društvu. Sodelovale bodo pri raznih prireditvah v občini, ki – kot kaže sedaj – jih bo kar veliko. V imenu Občine Žalec so se podeželskim ženam zahvalili župan Janko Kos, direktorica Občinske uprave dr. Darja Majkovič, predsednik Krajevne skupnosti Gotovlje Janez Trobiš drugi. Zbor pa je Franci Podbrežnik razveselil z glasbenim programom. Ob dnevu civilne zaščite podelili priznanja K. R. V marcu praznujemo več pomembnih dni, prvi pa je dan civilne zaščite. To je dan za zahvalo vsem prostovoljnim, poklicnim in dolžnostnim pripadnikom enot in služb, ki v Sloveniji skrbijo za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ukrepajo v primerih nesreč, varujejo človeška življenja in premoženje ter tudi preprečujejo usodne posledice za okolje, je ob tem dnevu zapisal poveljnik CZ Zahodne Štajerske Janez Melanšek. Civilna zaščita Zahodne Štajerske vključuje 33 občin, v njej je 5517 prostovoljnih, 240 poklicnih in 2715 dolžnostnih pripadnikov. V letu od prejšnjega praznika so med drugim sodelovali pri izvajanju ukrepov in nalog za preprečevanje širjenja covida-19. Poleg tega se je v regiji zgodilo šest večjih naravnih nesreč, 442 požarov, 294 prometnih nesreč, 286 neurij (poplave, močan veter), 62 primerov sproščanja nevarnih plinov, 32 težjih delovnih nesreč, 79 reševanj obolelih oseb, 21 nesreč pri športnih aktivnostih, 11 zemeljskih plazov in 1179 drugih nesreč. Državna prireditev s podelitvijo nagrad ob dnevu civilne zaščite je bila na Brdu, namesto regijskih prireditev pa so na podelitev priznanj povabili samo prejemnike. V Zahodni Štajerski je letos priznanje prejel tudi Gašper Pižorn, gasilski poveljnik sektorja I. gasilskega poveljstva Žalec. Priznanji sta prejeli tudi Prostovoljno gasilsko društvo Latkova vas ob 120-letnici delovanja in Prostovoljno gasilsko društvo Ložnica pri Žalcu ob 100-letnici. Univerza z novim vodstvom D. NARAGLAV Nova predsednica Cvetka Mastnak Čulk je že vrsto let vpeta v delo UTŽO Žalec vsem s prostori v Bergmanovi vili, ki se bo v kratkem še prenovila v skladu z zahtevami Zavoda za kulturo. Direktorica UPI Ljudske univerze Žalec Franja Centrih je društvu čestitala za ohranjanje kondicije v izobraževanju in druženju v danih razmerah. Potrdila je prepoznavnost Univerze za tretje življenjsko obdobje Žalec v slovenskem prostoru in se zahvalila za dobro sodelovanje z UPI. V kulturnem programu so sodelovali veteranska pihalna godba, ki deluje v okviru univerze, ter trije učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec: Domen Zupančič, Viktorija Navodnik in Izak Miglič. Stara in nova predsednica (desno) z županom, potem ko jima je izročil šopka rož. jenega delovanja krožki nadaljujejo z delom in ga podaljšajo v poletje. Po sklopih je predstavila krožke, ki jih bo tudi obiskala. Ob tem je povedala, da so vsi krožki enakopravno potrebni, v njih pa je ogromno znanja, ki ga je smiselno deliti. Potrudila se bo članom ponuditi tudi čim več delavnic in sodelovati v različnih projektih. V načrtu je tudi nujno potrebna posodobitev spletne strani. V drugem delu občnega zbora je delovni predsednik zbora Marijan Turičnik čestital dolgoletni članici društva Metodi Uranjek ob visokem življenjskem jubileju – 90 let. Priznanje za uspešno pripravo retrospektivne razstave krožka Ohranjanje kulturne dediščine naših babic – Deteljica je prejel Hranislav Kocić. Priznanje za dolgoletno delovanje in predsedovanje UTŽO ter imenovanje za častno članico je prejela Marija Masnec. Župan Janko Kos se je zahvalil dosedanji predsednici, Cvetki Mastnak Čulk pa zaželel uspešno delo ter sodelovanje z občino tudi vnaprej. Zagotovil je podporo občine pred- Veterani društva Sever Žalec med najaktivnejšimi D. NARAGLAV V Šempetru so se na volilnem občnem zboru zadnji februarski petek zbrali člani veteranskega društva Sever Celje – Odbora Žalec, ki velja tudi za najbolj dejavnega na celjskem območju, kar je na zboru poudaril tudi predstavnik društva Sever Dušan Marat. V uvodu so se z minuto molka spomnili vseh preminulih članov Udeležite se volitev. Za nas. Za dolino. Zate! Naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana V petek, 25. februarja, so v Domu II. slovenskega tabora na 22. rednem občnem zboru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec imenovali novo predsednico in z njo nadomestili dosedanjo predsednico Marijo Masnec, ki je društvo vodila 19 let. Dosedanja predsednica Marija Masnec se je za odstop s funkcije predsednice odločila iz osebnih razlogov. Še naprej bo delovala v Svetu Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Nova predsednica Cvetka Mastnak Čulk se je zahvalila za zaupanje, Mariji Masnec pa za trud, s katerim je UTŽO Žalec naredila prepoznavno v slovenskem prostoru. Ob tem je dejala, da se bo trudila za ohranitev in napredek univerze ter za povečanje članstva. Želi si, da v društvu sledijo novim znanjem, a hkrati v krožkih ohranijo tudi toplino in pripadnost. Rada bi obudila aktivnosti in sodelovanje med krožki, izmenjavo znanja in druženje. V nadaljevanju je predstavila plan dela in ob tem tudi predlagala, da zaradi okrn- Gašparič med podeljevanjem priznanja Miranu Podpečanu, v ozadju stojita Ivan Kričej in Viktor Novak. društva in Adija Vidmajerja, predsednika ZVVS Žalec, ki je prav tako preminul v prejšnjem letu. V svojem poročilu je nato predsednik odbora Sever Žalec Rado Gašperič povedal, da zaradi vladnih ukrepov za omejitev širjenja nalezljive bolezni v letu 2021 niso bile izvedene vse naloge, ki so bile planirane, večina nalog pa vendarle. Med njimi je bil poleg udeležbe na proslavah in športnih tekmovanjih izveden tudi Magričev memorial. Pohvalili so tudi posameznike, ki so največ prispevali k uspešni realizaciji plana dela odbora, praporščaka Marjana Zagoričnika in Mirana Podpečana. Rado Gašparič je pohvalil tudi sodelovanje s PP Žalec in s sorodnimi društvi, ZVVS in ZB za vrednote NOB. Zbor je bil tudi volilni. Predsednik društva še naprej ostaja Rado Gašparič, enako tudi podpredsednik Igor Orešnik in blagajničarka Cvetka Veber. Hkrati s tem pa so iz Odbora Žalec soglasno potrdili tudi podpredsednika Veteranskega društva Sever za celjsko območje Bena Balažica. Odbor je podal tudi predlog za predsednika NO društva Sever Celje, in sicer so predlagali dosedanjega Alojza Hrniča, ki je na zboru tudi predstavil delo NO in probleme društva Celje. Na zboru so podelili tudi priznanja. Zlati znak Policijske veteranske zveze Sever je Rado Gašparič podelil Območnemu združenju Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, srebrna znaka sta prejela Ivan Kričej in Miran Podpečan, bronastega pa Viktor Novak. PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2022 15 Na Hom v 35 pohodih 5.100 žensk D. NARAGLAV Planinsko društvo Zabukovica je v nedeljo, 6. marca, organiziralo že 35. pohod na Hom, posvečen mednarodnemu prazniku žensk. Pohodnice iz različnih krajev Tako kot vedno so tudi na jubilejni 35. pohod pohodnice prišle iz različnih krajev Spodnje Savinjske doline, pa tudi iz Velenja, Celja, Bočne, Šentilja pri Mariboru in drugih krajev Slovenije. Predsednik PD Zabukovica Srečko Čulk je ob tem čestital vsem udeleženkam za njihov praznik 8. marec. O letošnjem pohodu in o njegovi zgodovini pa je spregovoril Milan Polavder, ki je skupaj s predsednikom Čulkom podelil letošnja priznanja oziroma nagrade. Podelili so jih za udeležbo na 5, 10, 15, 20, 25, 30 in letos tudi na vseh 35 pohodih. Nagrado za Andreja Borštner Martina Kumer najmanj, le 44, pa lansko leto, ko je bil pohod zaradi korone prestavljen na mesec junij. Pred tem jih je bilo najmanj leta 2006, ko se je vpisalo 70 udeleženk. Ob dejstvu, da je bilo takrat 75 cm snega, poleg tega pa še slabo vreme, je to še toliko bolj zanimivo in hvalevredno število. udeležbo na vseh dosedanjih petintridesetih pohodih sta prejeli dve pohodnici, in sicer: Andreja Borštner iz Pongraca in njena mama Frida Kuder iz Pongraca. Zaradi poškodbe se letos 35. pohoda ni udeležila Magda Ježovnik iz Migojnic, ki bi sicer tudi bila na vseh pohodih in bi bila tudi najstarejša pohodnica. To lovoriko in praktično darilo si je zato prislužila 83-letna Angela Cilenšek iz Pongraca. Najmlajša udeleženka pa je tokrat bila še ne dveletna Rebecca Koprivnjak iz Zabukovice. Kot običajno pa so praktična darila prejele tudi pohodnice, ki so prišle na pohod v večjem številu. O tradicionalnem pohodu, ki ima tudi pomembno sporočilno in zgodovinsko noto, je Milan Polavder, ki je vključen v organizacijo že 35 Naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana Pridi in voli. Za kulturo. Za dolino. Zate! let, povedal: »Vesel sem, da nam to uspeva organizirati vsako leto in da je ta praznik postal del vsakoletnega programa našega društva. Hom je drugi dom za naše planince in mnoge druge, ki radi zahajajo v naravo, na ta hrib, s katerega je čudovit razgled. Vsakoletni pohod ob mednarodnem prazniku žena pa je še nekaj posebnega. To dokazuje tudi današnji dan, ki nam je postregel s sicer jasnim, a tudi hladnim vremenom.« Veseli, da sta uspeli biti na vseh 35 pohodih, sta Frida Kuder in njena hčerka Andreja Borštner. Slednja je povedala: »S pohodi ob dnevu žena sem začela pri 19 letih, ko sem v planinskem društvu že pridobila status planinske vodnice. Pohode vodim na Hom iz Matk in tako je leto za letom. Skupaj z mamo Frido Kuder sva bili na vseh pohodih in srečanjih na Homu, kar mi je tudi v posebno zadovoljstvo. Zelo sem vesela, da to tradicijo praznovanja žena negujemo s pohodi, s katerimi v društvu tudi dokazujemo svoje poslanstvo in odnos do tega praznika.« Mama Frida pa je k temu dodala, da je zelo hvaležna hčerki, ki jo je navdušila za ta pohod, ki ji res veliko pomeni. To je vsako leto lep izlet in hkrati motivacija za nadaljevanje pohodov ter svoje zdravje. »Upam, da bom Najstarejša udeleženka Angelca Cilenšek in najmlajša udeleženka Rebecca Koprivnjak skupaj s svojo babico in podeljevalcem nagrad Milan Polavder Štefka Urh Frida Kuder še toliko zdrava in da s temi pohodi nadaljujem še do kakšne okrogle številke.« Med pohodnicami je že veliko let tudi Štefka Urh, ki je strastna pohodnica, planinka in vodnica v PD Zabukovica. Za sabo ima tudi treking po Himalaji, vsako jutro, če je doma, se poda na bližnjo Brnico, sicer pa gredo vsak teden kot triperesna deteljica nekam v hribe. »Ni važno, kam, zdaj nižje, ko bodo razmere, pa višje v hribe. Na pohode na Hom ob tem prazniku hodim že 26 let, prej pa sem vsako leto hodila po nagelj na Limbarsko goro. Pohod ob tem našem prazniku mi pomeni zelo veliko in z veseljem bom tu, dokler mi bodo to dopuščale moči.« Med tistimi ženskami, ki so nedeljo izbrale za prijeten pohod in druženje v naravi, pa je bila tudi Martina Kumer iz Latkove vasi. »Moram priznati, da sem danes tu povsem slučajno in se tudi nisem registrirala v evidenco pohodnic, saj mi je vseeno, za kakšen pohod gre. Pomembno mi je, da sem v naravi, da uživam njene lepote in svež zrak. Rada pridem na Hom tako kot danes, sicer pa se podajam rada tudi na bližnje vrhove nad Preboldom: na Žvajgo, Golavo, Mrzlico, v Marijo Reko in na druge planinske ture. Glede tega pohoda, posvečenega prazniku, pa velja organizatorjem izreči vse čestitke.« Ena od pohodniških skupin malo pred zaključkom pohoda Nik Prebil Volilni okraj Žalec II Za večjo vključenost mladih. Za spoštljivo komunikacijo. Za razvito in zeleno Slovenijo. Za vse nas. O naši skupni, boljši prihodnosti odločamo 24. aprila. #pojdivolit Nik_Prebil_2.indd 1 Normalizacija. Rešitve. Razvoj. Naročnik: LMŠ Lista Marjana Šarca, Bistriška cesta 10a, Kamnik Tradicionalni pohod, ki se ga je letos udeležilo 81 pohodnic, so sklenili s priložnostno prireditvijo in podelitvijo priznanj na planinski postojanki na Homu. Od tu čudovit pogled sega na Savinjsko dolino in hribovja v ozadju z Goro Oljko, Uršljo goro, Pohorjem, Dobrovljami, Kamniško-Savinjskimi Alpami ter tudi Bočem in drugimi vrhovi. Start pohodnic in drugih udeležencev je bil pod vodstvom planinskih vodnikov PD Zabukovica izpred osnovne šole v Grižah in izpred gasilskega doma PGD Matke. S pohodom deklet in žena na Hom sta leta 1988 pričela takratna oskrbnika doma Štefka in Pavle Razboršek, pozneje pa skupaj s planinskim društvom ostali oskrbniki na čelu z Ivanom Pinterjem, ki je imel več kot 20-letni oskrbniški staž. Skupno z letošnjo udeležbo se je po evidenci vseh 35 pohodov le-teh udeležilo okrog 5.100 pohodnic ali v povprečju 146 pohodnic na posamezen pohod. Po tej evidenci je največja udeležba doslej bila evidentirana na 16. pohodu leta 2003, ko so zabeležili 233 vpisanih pohodnic, 23. 03. 2022 10:55:03 16 PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2022 Praznik luči praznovali tudi Braslovčani BINA PLAZNIK Na predvečer gregorjevega, 11. marca, so v organizaciji Turističnega društva Braslovče na spodnjem jezeru na Preserju priredili spuščanje gregorčkov. udeleženec je prejel svojo svečko, na pobudo župana Tomaža Žoharja pa je najemnik tamkajšnje restavracije pripravil pogostitev za vse – poleg šmorna z marmelado in čokolado so si otroci in odrasli lahko pogreli roke ob vročem čaju in kuhančku. Tjaša Slemenšek iz podmladka turističnega društva je v svojem govoru opisala praznik ter med drugim poudarila pomen slovenskega porekla tega praznika: »Namesto da uvajamo tuje praznike, ki so Predsednik TD Braslovče Branko Ribizel v družbi ponosnih malih lastnikov gregorčkov Tjaša Slemenšek je mladi up Turističnega društva Braslovče. Teh si v društvu želijo čim več, kot je v svojem nagovoru povedal predsednik Ribizel. Ker se dnevi daljšajo, marčevski praznik gregorjevo pozdravlja svetlobo in prihajajočo pomlad. Še danes ta dan velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim pričetkom pomladi. S šego, značilno za obrtniško in delavsko okolje, so opozorili na prihod pomladi, ko je dan daljši in se lahko dela opravlja dalj časa pri dnevni svetlobi. Na ta dan so spuščali osvetljene barčice in splave po potokih in rekah. V braslovški občini so 11. marca ponovno oživeli slovenski praznik luči, ko so na spodnjem jezeru na Preserju priredili spuščanje gregorčkov. Predsednik TD Braslovče Branko Ribizel je med drugim povedal, da bodo s tem dogodkom naredili tudi nekaj za svojo dušo. Dodal je, da dogodka ne bi mogli speljati brez pomoči pariželjskih gasilcev, Ribiške družine Šempeter ter Osnovne šole Braslovče: »Brez takšne kombinacije in povezovanja tako dobrega dogodka ne bi bilo.« Postregli so tudi z bomboni, vsak Lepo je videti svojega gregorčka v družbi vseh, z vso domišljijo posameznika izdelanih plovil. namenjeni čim večji potrošnji, je prav, da ohranjamo naše stare praznike, šege in običaje, ki jih pokažemo zanamcem ter drugim, ki obiskujejo Slovenijo in jo raziskujejo.« Piko na i so postavili obiskovalci – otroci in odrasli, ki so dogodek počastili s številčnim obiskom ter s pisano zbirko doma izdelanih gregorčkov. Po pripravljenem programu so obiskovalci gregorčke spustili po jezeru. Gasilci so požrtvovalno pomagali vsem zataknjenim in prevrnjenim plovilom. Z ventilatorjem so poskrbeli celo za veter, da so se gregorčki lepo razporedili po jezeru in so jih prisotni lahko občudovali v vsem svojem sijaju. Ob koncu dogodka je gasilska ekipa vse ladjice tudi pobrala iz vode in jih bolj ali manj nepoškodovane vrnila lastnikom. Kavč festival že drugič v Žalcu BINA PLAZNIK ANJA OSET Gre za vseslovenski projekt, v katerem nastopajoči ne nastopajo le na zgrajenih odrih, temveč tudi v domovih ljudi, galerijah, pisarnah, na balkonih in na drugih nekonvencionalnih koncertnih prizoriščih. Gregorčke so izdelovali iz odpadnega materiala. Otroška ustvarjalnost tako še bolj pride do izraza. Gregorčki plavali v mini bazenčkih BINA PLAZNIK Glasbena zasedba Suha južina je nastopila na terasi Mladinskega centra Žalec. Prijave za Kavč festival so priporočljive zaradi omejenosti prostora. Cena ni postavljena fiksno, saj gre pri Kavč festivalu za prostovoljne prispevke v klobuk glasbenih izvajalcev. Tako band dobi finance, ki mu jih publika nameni po svojih zmožnostih in oceni. Kavč festival se je v Žalcu ustavil že drugo leto zapored. Anja Oset, vodja projektov v MC Žalec, je povedala: »Lani smo pripravili mini koncerte na domačih terasah in presenečenje na fontani piv, kjer se je ustavil ‘kavč mobil’, letos pa smo izkoristili potencial terase Mladinskega centra Žalec.« Organizatorji Kavč festivala so: KD Matita, Društvo ZIZ, Hiša otrok in umetnosti, MCLU Koper in ekipa festivala Plavajoči grad. Festival deluje po principu, da se prijaviš kot gostitelj, potem pa ti organizatorji dodelijo glasbene izvajalce. Organizator je Žalcu dodelil glasbeno skupino Suha južina iz Slovenj Gradca. Z izborom so bili v Žalcu zadovoljni, je povedala Anja Oset: »Mi smo imeli veliko srečo, saj je Suha južina enkraten band, ki je na teraso MC Žalec privabil več kot 20 ljudi, kar pomeni, da smo zasedli teraso vse do zadnjega centimetra. Karte je bilo priporočljivo rezervirati preko portala Kavč festivala ali pa se enostavno prijaviti na dogodek pri nas. Dogodek je bil fenomenalen, Suha južina je band, ki si ga na svoji terasi lahko samo želiš. Njihova energija se širi še naprej od koncertnega območja in tako se je mnogo mimoidočih ustavljalo pod našo teraso in prisluhnilo uglasbeni poeziji, ki jo band ustvarja. Cilj Mladinskega centra Žalec je prav to, da se v Žalcu izvajajo kvalitetni koncerti (alternativne) glasbe domačih izvajalcev, kar smo z gostiteljstvom Kavč festivala definitivno dosegli. Nadejamo se, da bomo tako energične izvajalce s toliko kreative v svojih prostorih gostili še večkrat.« ANJA OSET Mali center želja poteka v Mladinskem centru Žalec vsak tretji četrtek v mesecu ob 16. uri. Takrat pripravijo program za najmlajše od 3. leta starosti dalje. Ustvarjalnice pripravlja ekipa Mladinskega centra Žalec, določene izobraževalne vsebine pa pripravijo tudi zunanji izvajalci. Z delavnicami želijo biti čim bolj aktualni. Anja Oset, projektna vodja MC Žalec, je povedala: »V mesecu marcu smo med drugim izdelovali gregorčke iz odpadnega materiala. Obiskali so nas štirje otroci. Z delavnico smo želeli opozoriti ne le na tradicijo, temveč tudi na okolje, ki ga ne želimo onesnaževati, zato smo pripravili mini bazen kar v prostoru, kjer so ustvarjalci lahko preizkusili plovnost svojih gregorčkov.« Spored Mladinskega centra Žalec mesečno objavljajo na svoji spletni strani, na Facebooku, na plakatnih mestih po Občini Žalec ter tudi v Utripu in na mesečnem koledarju žalskega Zavoda za kulturo, šport in turizem. V mesecu aprilu najmlajše vabijo, da se jim pridružijo na jogi za otroke, ki bo potekala 14. aprila ob 16. uri v prostorih Mladinskega centra. Žalski gregorčki so plavali kar v mini banjicah, da so ustvarjalci lahko preizkusili plovnost. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 3 I marec 2022 Petek, 1. april Pravljični maraton ob mednarodnem dnevu knjig dopoldne za otroke, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Odprtje Fontane piv Zeleno zlato in zabava 17.00 z Modrijani, pri Fontani piv Zeleno zlato Javno opazovanje nočnega neba, Atronomsko 20.00 društvo Saturn, parkirišče pred POŠ Trje (v primeru oblačnosti/dežja opazovanje odpade) Sobota, 2. april Podeželska tržnica Žalec 8.00-12.00 (vsako soboto), tržnica pri fontani Pohod za umrle planince, 8.00 start v Grižah, PD Šempeter Čistilna akcija, Zerowaste in MC Žalec, 10.00 zbirno mesto: Športni center Žalec Nedelja, 3. april Eva Boto, koncert ob 10-letnici kariere, 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ponedeljek, 4. april Kaj nam pa morejo? Vsak ponedeljek, 16.00 in priprave na maturo: angleščina (16.00) 18.00 in slovenščina (18.00), MC Žalec Tako ti je mala, stand up muzikal s Tanjo 19.30 Ribič, Dom II. slovenskega tabora Žalec Torek, 5. april Pogovorni večer z antropologom dr. Danom 19.00 Podjedom, Medobčinska splošna knjižnica Žalec, avla Doma II. slo. tabora Žalec Četrtek, 7. april Srečanje študijsko-bralnega kluba: S knjigo 16.30 skozi čas negotovosti, MSK Žalec in UPI Žalec, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Koncert kantavtorja in napovedovalca Matjaža 20.00 Romiha, Dom II. slovenskega tabora Žalec Petek, 8. april Kdo zmaga? Video igre ali mladostniki, 18.00 delavnica varne rabe naprav, MC Žalec Sobota, 9. april Savinjska K6 trail in koncert skupine 9.00 Pamži (ob 14.30), ATD Savinjčan, start: Letno gledališče Limberk Griže DP za kadete in člane ter 1. pokalna tekma 10.00-16.00 JU JITSU, Klub burilnih veščin Fudoshin Dan za spremembe na Ribniku Vrbje 8.30-13.00 soustvarjamo skupnost, Koronarni k. Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec, MC Žalec, Zimzelen Žalec Nedelja, 10. april DP v gorskem teku za mlajše kategorije - 8. 9.00 kronometer na Bukovico, ATD Savinjčan, start: Letno gledališče Limberk Griže Ponedeljek, 11. april Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Baletna predstava, Glasbena šola Risto Savin 18.00 Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Torek, 12. april Baletna predstava, Glasbena šola Risto Savin 18.00 Žalec, Dom II. slovenskega tabora Žalec Čebele in okolje, strokovno predavanje Ivana 19.00 Esenka, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sreda, 13. april Predstavitev monografije Jelice Žuža, pogovor 19.00 z avtoricama Alenko Domjan in Lidijo Koceli, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Četrtek, 14. april 16.00 Mali center želja: joga za otroke, MC Žalec Petek, 15. april Gloria Kotnik - Z medaljo v žepu, pogovor z 18.00 dobitnico olimpijske medalje, MC Žalec Ponedeljek, 18. april Pohod: Mala gora, PD Šempeter, start: 7.00 parkirišče pri Mercatorju v Šempetru Torek, 19. april Teden Zemlje: Izmenjevalnica 8.00-18.00 knjig, MC Žalec (do 23. 4.) Smetiščni škrat (KU-KUC gledališče), 17.00 otroška predstava za otroke od 3. leta dalje, Dom II. slovenskega tabora Žalec 17.00 Teden Zemlje: Krožno gospodarstvo, MC Žalec Po pravljici diši - pravljična ura, 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sreda, 20. april Koncert Prišla je pomlad, FS Grifon 18.00 Šempeter, dvorana KZ Šempeter Predstavitev knjige Od korenine do neba, učenke 19.00 Tare Janjič, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Četrtek, 21. april Teden Zemlje: Vrvica, ki je rešila svet, 17.00 otroška predstava, MC Žalec Pogovor z Mojco Pešec, polkovnico SV, doktorico 19.00 obramboslovnih znanosti in obrambno atašejko RS v ZDA, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Petek, 22. april 18.00 Teden Zemlje: DIY: Žajfa, MC Žalec Proslava Občine Žalec ob dnevu upora proti 20.00 okupatorju s koncertom ŽPZ Kombinat, Dom II. slovenskega tabora Žalec 20.00-22.00 Noč knjige, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sobota, 23. april Naravovarstveni pohod Bohor (Liboje), 7.00 PD Šempeter, start: parkirišče pri Mercatorju v Šempetru Teden Zemlje: Cvetlična tržnica in izmenjevalnica rastlin, Zerowaste Žalec, MC Žalec, MS Žalec, tržnica pri fontani Teden Zemlje: Preoblecimo staro pohištvo!, 17.00 delavnica prenove pohištva, MC Žalec Četrtek, 28. april Počitniške delavnice: Legorobotika 9.00-12.00 (prijave: info@mc-zalec.si), MC Žalec Petek, 29. april Počitniške delavnice: Senčno gledališče 9.00-12.00 (prijave: info@mc-zalec.si), MC Žalec 8.00-12.00 OBČINA PREBOLD Petek, 1. april Iz depresije v radostno življenje (N. Meznarič), DC Marof Sobota, 2. april 10.00 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Sobota, 2. april Gledališka predstava: Šrentorita - Gledališka 19.00 skupina Črneče, Dvorana Prebold Nedelja, 3. april Dan odprtih vrat Društva Prijateljev 9.00-12.00 6 še, Dom kulture Šešče Ponedeljek, 4. april Nabiranje naravnega materiala 9.00-13.00 za butare, DC Marof 17.00-19.00 Izdelava rož iz krep papirja za butare, DC Marof Torek, 5. april 10.00-11.30 Kako zmanjševati padce v starosti, Društvo Zimzelen, DC Marof (vsak torek in petek) Sreda, 6. april 9.00-13.00 16.00-18.00 17.00-19.00 Izlet po dogovoru ali sprehod, DC Marof (vsako sredo) Izdelava butar in voščilnic, Anina dom (vsak dan do 9. 4.) Izdelava butar, DC Marof Četrtek, 7. april 9.00-13.00 18.00-20.00 19.00 Kuharske dobrote, DC Marof (vsak četrtek) (Samo)spoštovanje-gorivo modrosti …, predavanje, DC Marof Razgledni stolpi Slovenije, predavanje Braneta Ternovška, Občinska knjižnica Prebold OBČINA BRASLOVČE Sobota, 9. april Izobraževanje: Gibanje po ZZP na Boču, PD Dobrovlje Braslovče Osrednja prireditev 24. Salamiade 2022 s pokušino slam ter razglasitvijo rezultatov ocenjavanja in podelitvijo nagrad, TD Braslovče … 20.00 Petek, 15. april Fantovščina, predstava, ZIKŠT 3 jezera, Dom kultur Braslovče Ponedeljek, 18. april Motovilčica, lutkovno-igrana predstava 17.00 Teatra pod Dobrovljami, ZIKŠT 3 jezera, Dom kulture Braslovče Sobota, 23. april Pohod na Lisco, po zelo zahtevni plezalni … poti, PD Dobrovlje Braslovče 20.00 OBČINA TABOR Torek, 29. marec Košarkarska tekma, stari:mladi, ŠD Tabor, 20.00 telovadnica Doma krajanov Tabor Sobota, 2. april 8.00 Čistilna akcija, na območju Občine Tabor Sobota, 9. april Dan odprtih vrat kmetije Laznik in tržnica TD Gušt, kmetija Laznik - Miklavž pri Taboru Odprt občinski turnir v namiznem tenisu, ŠD Tabor, telovadnica Doma krajanov Tabor 8.00 10.00 Četrtek, 21. april Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Tabor ob občinskem prazniku, telovadnica Doma krajanov Tabor 18.00 Petek, 22. april Razstava del likovne sekcije Mavrica, KD Ivan Cankart Tabor, avla občinske zgradbe (do 6. 5., v času odprtja občine) … Sreda, 27. april 11.00 Tovariško srečanje ob dnevu uporab proti okupatorju, ZB ZNOB KO Tabor, pri spomeniku padlim borcem pri Domu krajanov Tabor Petek, 8. april Metode kreiranje - meditacija in vizualizacija (N. Meznarič), DC Marof 17. FESTIVAL POTIC, sprejem 8.00-11.30 potic, Dvorana Prebold 17. FESTIVAL POTIC, prireditev s 19.00 podelitvijo priznanj, Dvorana Prebold Sobota, 9. april 8.45-10.00 4. APRIL 2022 19.30 Dom II. slo. tabora 8.00-10.30 Kmečka tržnica in prodaja butar, DC Marof 17. FESTIVAL POTIC, razstava potic 8.00-12.00 in ogled, Dovrana Prebold Voden ogled muzejske zbirke 9.00-11.00 Prebold skozi čas, DC Marof kuha s podžupanom - Pragwaldski pisker 17.00-20.00 Fotr (Miha Robnik in Marko Repnik), DC Marof Torek, 12. april poezije in kratek film, 18.00-19.30 Branje JSKD OI Žalec, DC Marof Torek, 12. april Dan preboldske košarke, 17.00 KK Prebold 2014, Športna dvorana Prebold Sreda, 13. april Kako s hvaležnostjo izboljšamo svoje telesno 19.00 in duševno zdravje?, predavanje Doris Polak Kuder, Občinska knjižnica Prebold Petek, 15. april Kako imeti radi samega sebe (N. 8.45-10.00 Meznarič), DC Marof Sobota, 16. april 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Ponedeljek, 18. april Pohod po mejah Kaplje vasi, 9.00 start: igrišče Kaplja vas Torek, 19. april nad invalidi, Društvo Vizija 10.30-12.00 Nasilje - Mateja Peterec, DC Marof Četrtek, 21. april Zgodbe iz Rečnikove hoste: gozdni bonton, 18.00 pravljična ura z avtorico slikanice Karmen Kukovič, Občinska knjižnica Prebold Petek, 22. april … ŽALEC Vstopnice: TIC Žalec, Šlandrov trg 25 ali www.zkst-zalec.si “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“ OBČINA ŽALEC 17 ZONE PRIČETEK NOVE SE FONTANA PIV IN ZABAVA Z MODRIJANI PETEK, 1. APRIL 2022, OB 17. URI Likovna kolonij, KUD Svoboda Prebold (do 23. 4.) Sobota, 23. april 8.00 8.00-10.30 10.00 16.00 Pohod na Hom, DU Prebold Kmečka in cvetlična tržnica - možnost nakupa z boni, DC Marof Kmečka tržnica - predavanje Jerneje Florjanc: Okrasne in medovite rastline 2022, DC Marof Nocoj bo pa en lep večer, Dom kulture Šešče Sobota, 30. april 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 20.00 Kresovanje pod Golavo, Športni center Matke www.beerfountain.eu 18 KULTURA ŠT. 3 I marec 2022 V glavi zidam mesto T. TAVČAR Svoj knjižni prvenec je Dona Pratnekar opremila z lastnimi ilustracijami. Dona Pratnekar ob svoji delih na razstavi v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec je do jutri odprta razstava originalnih ilustracij vsestranske umetnice Done Pratnekar iz Velike Pirešice pod naslovom V glavi zidam mesto. Dona Pratnekar se je rodila v Celju leta 1992. Leta 2017 je diplomirala iz angleške književnosti in umetnostne zgodovine v Mariboru. Likovno se je več poletij izpopolnjevala pri akademskem slikarju Rudiju Španzlu (slikarska in grafična šola Chiaroscuro), štiri letnike na gimnaziji pri akademskem slikarju Ratimirju Pušelji (Gimnazija Celje – Center, umetniška gimnazija – likovna smer) in postštudijsko pri Mateju Čepinu, prav tako večkrat nagrajenemu umetniku. Njene ilustracije ter druga umetniška, literarna in glasbena udejstvovanja so že bili na samostojnih in skupinskih razstavah. Njen knjižni prvenec V glavi zidam mesto je izšel septembra 2021 pri ustanovi Velenjska knjižna fundacija ob podpori Mestne občine Velenje. Kot vsestranska ustvarjalka je Dona svoje pripovedi opremila kar z lastnimi ilustracijami, katerih motivi s svojo raznovrstnostjo odražajo izjemno sposobnost opazovanja sveta in hkrati upodabljanja lastnih domišljijskih konstruktov. Ilustracije so naslikane v tehniki akvarela na bombažni papir, osnova je risba s črnilom. Zvečine so narejene v kvadratnem formatu 25×25, ostale so polovične: pokončne ali panoramske. Ozadja so narejena v izrazitih odtenkih in kontrastih, ki so včasih nežni in bledikavi, ponekod pa intenzivni in naravnost sijoči. Posebej opazna je naklonjenost do upodabljanja narave in še posebej živali, pri katerih se umetnica velikokrat hudomušno poigra z njihovo simboliko. »Dona zna mojstrsko doseči, da na njenih slikah zaživi širok spekter motivov, od veličastne katedrale do preproste ute ali lične kopalnice, od bogatega vrta do puste savane, od natrpanega dvorišča do prostrane pokrajine, od mitoloških bitij do popolnoma vsakdanjih, majhnih in obskurnih sostanovalcev ljudi,« je v spremni besedi k odprtju razstave v Žalcu, ki jo je prebral Uroš Govek, zapisala Tina Ritlop, mag. angl. in mag. um. zgodovine. Trenutno Dona živi in ustvarja med Velenjem, Celjem in predvsem Žalcem, kjer najde navdih v naravi ponikovskega krasa. V kulturnem programu so nastopili avtorica razstave Dona Pratnekar, Alja Krofl in Albin Inkret. Neli in Karmen Zidar Kos med nastopom Neli in Karmen na marčevskem koncertu T. TAVČAR V avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je bil 13. marca tretji koncert cikla citrarske glasbe v sezoni 2021/2022, na katerem sta nastopili domači citrarki – sestri Neli in Karmen Zidar Kos. Na njem sta v duetu zaigrali kar osemnajst različnih del znanih domačih in tujih avtorjev. Številno občinstvo je nastop obeh citrark nagradilo z dolgimi aplavzi. Neli in Karmen Zidar Kos, o katerih smo obširneje pisali v decem- brski številki Utripa ob izidu njune zgoščenke z božično glasbo, izvirata s Ponikve pri Žalcu. Sta eni najuspešnejših slovenskih citrark, saj sta tako na državnih kot mednarodnih tekmovanjih za citre in orgle dosegli najvišja priznanja in ocene. Poleg tega se kot glasbenici redno umetniško udejstvujeta pri različnih festivalih, projektih, seminarjih in koncertih kot solistki oz. v različnih komornih sestavih. Moji trenutki, ujeti v fotografski objektiv D. NARAGLAV Preboldčan Ivan Lipičnik s fotografskim aparatom zajema najrazličnejše dogodke in opažanja v Občini Prebold in tudi širše. V Medgeneracijskem centru v Občini Prebold je od četrtka, 10. marca, na ogled fotografska razstava Moji trenutki ljubiteljskega fotografa in domačina Ivana Lipičnika iz Latkove vasi. Ob odprtju razstave sta zbrane nagovorila vodja MGC Klavdija Jelen in mag. Marko Repnik, podžupan Občine Prebold in vodja žalske izpostave OI JSKD Žalec, ki je dal tudi pobudo za razstavo. Kot je povedal podžupan Repnik, je avtor že mnogo let vpet v družbeno življenje v občini in s fotografskim aparatom zajema najrazličnejše dogodke v kraju in širše. S to razstavo se mu želijo zahvaliti za njegovo delo ter hkrati občankam in občanom približati tudi tiste njegove fotografije, ki so povezane z naravo in trenutki, ki jih ujame v svoj objektiv na svojih poteh po gozdu, ob potokih, hribih … Kamor se odpravi peš ali na kolesu. Sicer je Ivan poznan tudi kot strasten popotnik z motorjem, s katerim je prekrižaril že lep del sveta, o čemer prav tako govorijo njegove številne Z razstave »Žena – mati« v avli gradu Komenda Upodobili pesmi Neže Maurer T. TAVČAR Ivan Lipičnik s svojim Nikonom ob delu slik z razstave fotografije in predavanja, ki jih je imel po takšnih potovanjih. Kot je povedal Ivan Lipičnik, je za razstavo Moji trenutki napravil izbor med več kot tristo fotografijami, ki jih je naredil na svojih poteh v naravi v Občini Prebold. Ko smo ga povprašali o njegovih fotografskih začetkih, pa POGOVORNI VEČER Z ANTROPOLOGOM DR. DANOM PODJEDOM Torek, 5. aprila ob 19.00 avla Doma II. slovenskega tabora ŽALEC VSTOP PROST. je povedal: »Začel sem že zgodaj, že v času pubertete s prvim fotoaparatom Beretta, za drugo plačo sem si kupil Praktico, kasneje pa sem preskočil na zmogljivejše aparate, na znamko Nikon, ki ji ostajam zvest že veliko let. Sicer pa znamka fotoaparata ni toliko pomembna, kar se tiče samega fotografiranja, važno je, da ima človek svoje zamisli, kako fotografirati, kaj vidi v fotografiji, kaj želi posneti … V fotografiranju uživam in upam, da bom to lahko počel še dolgo časa,« poudari Ivan. »Na razstavi so predvsem fotografije, ki so nastale nekje v zadnjih dveh letih v preboldski okolici. V glavnem gre za motive narave, kjer tudi najbolj uživam, se sprostim in polnim svoje baterije. Uživam tudi v drugih vrstah fotografiranja, od koncertne do tehnične fotografije … Je pa res, da največ časa preživim s fotoaparatom v naravi.« Likovniki Kulturnega umetniškega društva Polzela so tudi letos v mesecu marcu pripravili tradicionalno, že 14. likovno razstavo »Žena – mati«. Tokratna likovna dela 25 avtorjev upodabljajo pesmi Neže Maurer. Največ del na razstavi je v tehniki akril, nekaj pa je tudi oljnih. Tako kot avtorji razumejo pesmi Neže Maurer, jih prenašajo v svoja likovna dela. Večina razstavljenih del je bila NOVA izdelana februarja in marca letos na likovnih delavnicah pod mentorstvom Tomaža Milača, nekaj pa v domačem okolju posameznih članov. Ker se še vedno nad kulturnim dogajanjem razpenja senca korone, se je vseh petindvajset avtorjev letošnje razstave »Žena – mati« odločilo, da dela postavijo na ogled na gradu Komenda do 14. aprila 2022. KOLEK C I JA S O NČNIH OČAL KULTURA ŠT. 3 I marec 2022 19 Zaznamovali so ustvarjanje Jelice Žuža BINA PLAZNIK V Savinovem likovnem salonu so razstavili dela profesorjev žalske slikarke Jelice Žuža. O slikarski poti Jelice Žuža in profesorjih, ki so usodno vplivali na njeno umetnost, je pripovedovala mag. Alenka Domjan, ki je umetnico poznala od svojega otroštva: »Bila je izjemno zanimiva slikarka, umetnica, intelektualka, aristokratinja, ki je živela na obrobju. Bila mi je uganka, kot mi je bila uganka njeno slikarstvo. Vedno me je zanimalo, kaj je zaznamovalo njeno umetnost.« Prav tako se je zahvalila Sonji in Danielu Žuža, ki sta omogočila, da so lahko v njuni zasebni zbirki brez predsodkov izbirali material za razstavo. Tretji govorec, dr. Andrej Smrekar, je spregovoril o slikarju in Jeličinem učitelju Mateju Sternenu, saj je odličen poznavalec njegove umetnosti. Kulturni program sta popestrila odlična glasbenika Andrej Kos na Govornica Lidija Koceli ob sliki Jeličinega profesorja Mateja Sternena z naslovom »Sedeča gola žena«, olje na platnu, leto 1944 V organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec so 17. marca 2022 v Savinovem likovnem salonu Žalec odprli likovno razstavo Sledi slikarske poti Jelice Žuža: Matej Sternen, Gojmir Anton Kos, Marino Tartaglia. Bliža se namreč 100. obletnica rojstva akademske slikarke Jelice Žuža, ki je živela od leta 1922 do leta 2014. V slikarskem opusu Jelice Žuža so opazne sledi njenih profesorjev Mateja Sternena, Gojmirja Antona Kosa in Marina Tartaglie, ki so s svojimi pedagoškimi sugestijami oblikovali njen razvoj. Zgodnja dela se navezujejo na prvega učitelja, mojstra Mateja Sternena, ki je v njeno dušo vdahnil močan akcent mehke barvitosti. Kasneje, po vojni, je likovno znanje sprejemala na ljubljanski akademiji pri prof. G. A. Kosu, virtuozu barvne kompozicije in svetlobe, potem pa na specialističnem študiju pri prof. Marinu Tartaglii v Zagrebu, ki jo je vodil skozi dva svetova, od realnega do asociativnega. Vsem trem mojstrom pa so skupni likovni nauki: barva, fenomen svetlobe in risba kot temeljna matrica, kar je usodno vplivalo na celostni slikarski razvoj Jelice Žuža. Na odprtju je podrobneje o življenjski poti slikarke spregovorila Lidija Koceli, ki je napovedala tudi skorajšnji izid monografije v mesecu aprilu. Med drugim je povedala, da je Jelica Žuža potomka ene najbolj pomembnih žalskih družin Žuža ter velike družine Lipold iz Mozirja. Dr. Andrej Smrekar, odličen poznavalec umetnosti Jeličinega profesorja Mateja Sternena harmoniki ter Primož Vidovič na kitari. Razstavo, ki so jo omogočili Narodna galerija Ljubljana, Umetnostna galerija Maribor ter Sonja in Daniel Žuža, je odprl župan Občine Žalec Janko Kos. Ogledate si jo lahko do 7. maja 2022. Vstop je prost. Hamo in Bučar sta že ob prihodu na oder požela velik aplavz. Že dolgo nista pela BINA PLAZNIK Hamo in Rudi Bučar sta v prepolni žalski dvorani vidno navdušila občinstvo, ki je po dolgem času omejitev z izjemnim navdušenjem sprejelo njuno glasbo. Ob dnevu žena, 8. marca, je ZKŠT Žalec v dvorano Doma II. slovenskega tabora v Žalcu pripeljal odlična glasbenika Matevža Šaleharja - Hamota in Rudija Bučarja ter napolnil dvorano do zadnjega kotička – po dolgem času je bilo polnih vseh 418 sedežev. Po dolgem obdobju brez koncertov je bilo v zraku čutiti vznemirjenje in pričakovanje, po stoječem aplavzu sodeč pa na koncu nihče ni bil razočaran. Matevž Šalehar - Hamo in Rudi Bučar sta izvrstna glasbena kombinacija. Na minimalističnem akustičnem koncertu sta ustvarila odlično vzdušje in ga popestrila z nalezljivo energijo in duhovitimi govornimi vložki. Dobra volja po koncertu, ki je po bučnem aplavzu doživel še znaten podaljšek, je bila v avli doma prav nalezljiva. Druščina nasmejanih in dobro razpoloženih prijateljic je z veseljem delila mnenje. Povedale so, da redno spremljajo oba glasbenika in tudi obiskujejo njune koncerte. Julija Skubic je komentirala: »Ženske moramo same sebe znati pocartati. Zato smo si za 8. marec privoščile tale koncert.« Tanja Kugler doda: »Super je, ker je prijateljica Julija dala pobudo in nam dejala, da moramo danes iti uživat.« Anja Šketa potrdi: »Prijateljice smo že čisto od mladih nog, že dolgo, dolgo. Kar se tiče enakopravnosti, si mora vsakdo izboriti svoj prostor pod soncem, nihče drug nam ga ne bo …« V en glas so dejale, da si bodo po koncertu zagotovo privoščile še skupno »pijačko« in klepet. V Grižah ostajajo zvesti tradiciji D. NARAGLAV V Krajevni skupnosti Griže so v ponedeljek, 7. marca, zvečer slovesno obeležili mednarodni praznik žena. kana morja in pomirimo orkanski veter, ki marsikdaj zapiha skozi naša življenja, polepšali večer in pozdravili pomlad. Za to so poskrbeli: Godba Zabukovica, Ubrane strune, skupina Zabukovčani, otroci iz vrtca Griže, osnovnošolci OŠ Griže in recitatorji skupine Pika na i ter Alenka Drevenšek, ki je pripravila scenarij in prireditev tudi vodila. Lepotilnica Divina Vabljeni na otvoritev nove trgovine s profesionalno linijo kozmetičnih izdelkov za nego kože, nog in rok. > 23. 4. ob 10. uri > Mestni trg 5a, 3310 Žalec Letos so udeleženkam rožice podeljevali lovci LD Gozdnik-Griže. > predstavitev kozmetičnih izdelkov in make-up produktov > svetovanje popusti se ne seštevajo Šopek nasmejanih in dobro razpoloženih prijateljic: Anja Šketa, Julija Skubic in Tanja Kugler (od leve proti desni) Kupon za 10% popust Ob tradicionalnem praznovanju dneva žena so obeležili tudi praznik kulture, ki ga je s februarja »prestavila« korona. Prireditev je organiziralo Kulturno društvo Svoboda Griže v sodelovanju z drugimi akterji. Pred Domom Svobode Griže je prihajajoče pozdravila Godba Zabukovica. V preddverju je nežnejši spol iz rok lovcev Lovske družine Gozdnik-Griže prejel pomladansko cvetlico, v hramu kulture pa so kulturniki pozdravili pomlad, ki prihaja, in poveličali ljubezen, ki vrti svet. Nanizali so čudovit pomladanski šopek pesmi o mami, očetu, ljubezni in pomladi. Recitatorska skupina Pika na i je prepletala Prešernove pesmi z Aškercem, Minattijem, Pavčkom, Grafenauerjem in Menartom. Najbolj pa je odmevala poezija domačinke Mateje Mohorko. Njen brat Primož si je z rapom zaslužil poseben aplavz. S sodelovanjem vseh kulturnih skupin so v želji, da brez večjih težav preplujemo vsa razbur- 20 ŠPORT ŠT. 3 I marec 2022 Laura in Stefan državna prvaka T. TAVČAR iz Žalca, tekmuje pa za KK Ljubljana, v športnih borbah do 68 kg. Tretja mesta so osvojili: Jurij Plaskan do 84 kg, Alenka Ugovšek do 61 kg in Tjaša Kvas do 55 kg, vsi KK Žalec, in Timi Močnik v katah iz KK Petrovče. Odbojkarice celjsko-korošje regije Zmaga celjsko-koroške regije T. T. V Kranju je potekal turnir regij za odbojkarice letnika 2008 in mlajše za leto 2022. Zmage so se veselile odbojkarice koroško-celjske, ki so v velikem finalu premagale gorenjsko regijo. Za zmagovalno ekipo je največ Laura Bergant (modra levo) v zadnji akciji za naslov državne prvakinje Karate klub Polzela je kot tehnični organizator opravil letošnje člansko državno prvenstvo v karateju, ki se ga je udeležilo le 80 tekmovalk in tekmovalcev iz 24 slovenskih klubov, nekoliko manj kot lani. Med njimi so bili tudi trije klubi iz Savinjske doline. Člani Karate kluba (KK) Žalec so osvojili štiri medalje, KK Polzela dve in KK Petrovče eno medaljo. Državna prvaka sta postala Stefan Joksimović iz KK Žalec v športnih borbah nad 84 kg in Laura Bergant iz KK Polzela v športnih borbah do 55 kg. Državni podprvakinji sta postali Nika Šenica (KK Polzela) v športnih borbah do 61 kg in Kiti Smiljan, doma OZS mladih odbojkaric nastopilo iz OK Spodnja Savinjska Šempeter in OK Braslovče, trenerki pa sta bili Taja Steblovnik (OK Braslovče) in Mojca Božič (OK Spodnja Savinjska Šempeter). Dvakrat balkanski prvak T. TAVČAR Stefan Joksimović (KK Žalec) Prvi v državi in med najboljšimi na svetu D. NARAGLAV Trinajstletni Nejc Košenina je bil lani najboljši v Sloveniji v kategoriji junior do 15 let v kartingu. Zimska sezona tekmovanj za atletske veterane se izteka, na zadnjih dveh tekmovanjih je odlično nastopili Marko Božiček s Polzele. Na evropskem prvenstvu v dvorani za atletske veterane, ki je potekalo v Bragi na Portugalskem od 20. do 27. februarja, je Marko Božiček v svoji kategoriji M 60 v teku na 60 metrov z ovirami osvojil 4. mesto. Drugega mednarodnega tekmovanja, balkanskega prvenstva, ki je potekalo 12. in 13. marca v Novem mestu, pa so se udeležili atletski veterani iz 12 balkanskih držav. Marko je v svoji kategoriji (M 60) dvakrat postal balkanski prvak, in sicer v teku na 200 m in v štafetnem teku 4×200 m. V kategoriji M 55 so postavili tudi nov državni rekord, dvakrat pa je postal podprvak, in sicer v tekih na 400 m in 60 m čez ovire. Naslednje atletske balkanske igre veteranov v dvorani bodo v Turčiji. Marko Božiček ŠPORT NA KRATKO T. T., L. K. ODBOJKA Na prvi polfinalni tekmi državnega prvenstva v odbojki za članice so igralke Nove KBM Branika potrdile vlogo favoritinj. Pred 150 gledalci so v soboto, 26. marca, v mariborski dvorani Lukna gladko premagale ekipo SIP Šempeter s 3 : 0. Nejc s pokalom za skupno zmago v letu 2021 in medaljami, ki jih je prejel v lanskem in predlanskem letu. Nejc Košenina iz Karting kluba Neal Petrovče je še eden od savinjskih športnikov, ki v svojem športu dosegajo izvrstne rezultate. Lani je v SODI SWS prvenstvu zasedel 1. mesto v Sloveniji in 20. mesto v svetovnem merilu med več kot 10.000 tekmovalci z vseh celin. V prvenstvu je odpeljal 23 dirk in kar 19-krat stopil na stopničke. Kot prvi na lestvici za leto 2021 se je Nejc Košenina v kategoriji junior, v kateri se tekmuje do 15. leta starosti, uvrstil na svetovno prvenstvo, ki bo potekalo od 6. do 8. julija letos v Parizu v Franciji. To bo vrhunec njegove dosedanje kariere v tem športu, s katerim se je Nejc spoznal že zelo zgodaj, ko ga je oče v dvosedu popeljal na karting center v Celju. »Bilo mi je zelo zanimivo, in ko sem dosegel višino 125 cm, sem se že lahko sam preizkusil v vožnji kartinga za otroke. Pri devetih letih sem lahko sedel v kart za odrasle in ljubezen do tega športa se je hitro stopnjevala. Decembra 2019 sem začel tekmovati v SODI SWS prvenstvu Slovenije in svojo prvo tekmo odpeljal odlično ter zasedel 2. mesto. Naslednje leto 2020 sem odpeljal šest dirk in ob koncu sezone zasedel 2. mesto. Lanska sezona je bila izjemna, saj mi je prinesla skupno zmago. Odpeljal sem 23 dirk in 19-krat stopil na stopničke, 12-krat tudi na najvišjo. Dve tekmi sta bili tudi v Zagrebu, kjer sem dosegel 3. in 5. mesto, vsekakor pa so moje želje voziti čim več dirk v tujini, v Italiji, Avstriji, Slovaški, Hrvaški, Španiji, Franciji in še kje,« razkriva svoje uspehe in želje Nejc Košenina, ki je za ta šport navdušil še brata in prijatelje, da so se vključili v ta šport in prvenstvo. Na vprašanji, kako gleda na dosežke v lanskem letu in kaj pričakuje od letošnje sezone, je Nejc Nejc v svojem dirkalniku v karting centru v Celju. povedal: »Sezona 2021 je bila zame odskočna deska v svetu kartinga. Ko pogledam nazaj, sem z dirkami in skupno zmago zelo zadovoljen, vedno pa je še prostor za izboljšave, ki jih bom skušal v 2022 realizirati. V sezoni 2022 si želim čim boljših uspehov in čim večkrat stati na odru za zmagovalce. Je pa res, da je konkurenca vsako leto močna in so borbe za prvo mesto vedno težje. Za dosedanje uspehe se moram predvsem zahvaliti mojemu trenerju Jaku Mesarcu, staršem, starim staršem, Karting centru Slovenije in Cibikartu Maribor ter vsem, ki so ali še bodo pripomogli k mojemu uspehu v prihodnje,« še poudari mladi Nejc Košenina, ki bo aprila tekmoval tudi v Italiji in na Hrvaškem ter nato še v drugih bližnjih državah. Vrhunec pa bo nedvomno svetovno prvenstvo v Franciji. Ženska članska odbojkarska ekipa OK Braslovče je kot prva zaključila letošnjo tekmovalno sezono v SOL za ženske – in to zelo uspešno. Kljub velikim težavam z okužbami igralk so dekleta z 18 zmagami in samo tremi porazi zasedla drugo mesto v ligi in so se poleg prvouvrščenih igralk Formisa iz Hoč uvrstila v kvalifikacije za uvrstitev v prvo ligo. V kvalifikacijah, ki so jih odigrale 9. in 13. marca v Braslovčah in Ljubljani, so bile igralke OD Krim premočan nasprotnik za Braslovčanke. Po dveh porazih z 0 : 3 tako Braslovčanke v prihodnji sezoni s tekmovanjem nadaljujejo v 1. B ligi. ROKOMET Članska ekipa RK Zelene Doline Žalec je po treh marčevskih porazih zasedla končno deseto, zadnje mesto na lestvici 1. ženske rokometne lige modre skupine. V 18 tekmah je po dvakrat zmagala in igrala neodločeno, štirinajstkrat pa je morala priznati poraz. To pomeni, da je izpadla iz modre lige. V zelo nesrečni sezoni, ko so v RK Zelene Doline zelo pomladili člansko ekipo, sta jih pestili še vrsta poškodb in prekinitev zaradi epidemije covida. Žalske rokometašice pa se bodo merile med najboljšimi štirimi (Krim, Celje, Ptuj in Žalec) v finalu pokala Slovenije, ki bo 9. in 10. aprila na Ptuju. KOŠARKA Igralci Hopsov s Polzele so v sobotni tekmi, 26. marca, v 4. kolu drugega dela Lige Nova KBM v ligi za obstanek v gosteh premagali kranjski Triglav z rezultatom 95 : 81 in tako še vedno ostajajo v boju za uvrstitev na zadnje mesto, ki še pelje v četrtfinale državnega prvenstva. Najuspešnejši pri Hopsih je bil Rizman s 35 točkami. Hopsi bodo v nadaljevanju tekmovanja 2. aprila doma gostili ekipo Šentjurja. ŠPORT ŠT. 3 I marec 2022 21 Timi razprtih kril do novih uspehov PETER KAVČIČ; FOTO: ANŽE MALOVRH/STA, SZS Timi Zajc je postal svetovni podprvak posamezno in z zlatimi slovenskimi orli svetovni ekipni prvak, marčevski finiš sezone pa je zaključil z zmago v Oberstdorfu ter z ekipno zmago in najboljšim izkupičkom Planice 7. Svetovna skakalna smetana je že tradicionalno sezono končala pod Poncami minuli vikend. Celoten marec pa so bili lovci na daljave zelo zaposleni. Ne samo tekme svetovnega pokala, poseben izziv jim je predstavljal boj za kolajne na svetovnem prvenstvu v letenju, ki ga je letos gostil Vikersund. Na svetovnem prvenstvu se je najbolje izkazal prav naš rojak Timi Zajc. Po odlični predstavi z ekipnima zlatom in srebrom na olimpijskih igrah je na svetovno prvenstvo na Norveško kot eden največjih adutov slovenske reprezentance odpotoval naš junak iz Hramš pa je bil najboljši posameznik med vsemi. Še drugo zaporedno veliko tekmovanje je tako zapustil z zlato in s srebrno kolajno okoli vratu. Tuji strokovnjaki so si bili enotni. Tako močne reprezentance v poletih še ni bilo. Ob tem so izpostavili izjemno vlogo Timija Zajca pri podvigih slovenskih orlov. Do prve zmage v svetovnem pokalu pred tremi leti Olimpijski prvak je kot član mešane ekipe ob zaključku letošnje sezone svetovnega pokala blestel v polnem sijaju. Pa najprej skok v zgodovino. Po tretjem mestu na velikanki na sobotni tekmi, ki se nahaja le nekaj kilometrov od Oberstdorfa, je bil Timi na listi vročih imen za nedeljsko zmago. Po prvi seriji sicer ni kazalo, da bi lahko ugnal konkurenco, a fantastičen 232 metrov dolg polet, za katerega je prejel celo eno dvajsetico, mu je omogočil skok, pardon, polet na najvišjo stopničko. To je bila druga zmaga v karieri. Skoraj gotovo ne zadnja, je bil mnenja nekdanji nemški as Sven Hannavald. Priložnost se je ponudila že v finalu svetovnega pokala v Planici. Timi se je po dveh imenitnih rezultatih v Nemčiji znašel v najožjem krogu favoritov za osvojitev malega kristalnega globusa, ki ga dobi najboljši letalec sezone. V Planici Timi del popolnega slovenskega uspeha Zlata četverica na svetovnem prvenstvu v Vikersundu Lov za lovoriko je začel odlično. Timi je po prvi seriji vodil na tekmi posameznikov, a žal v zaključku drugega poleta ni imel dovolj podpore pod smučmi. Padel je, kot pravijo skakalci, v zračno luknjo in posledično končal na četrtem mestu. Pred njim so bili le trije njegovi reprezentančni kolegi Žiga Jelar, Peter Prevc in Anže Lanišek. Skupaj so v zibelki poletov že naslednji dan še enkrat potrdili status najboljše letalske reprezentance sveta. Tokrat so jim sicer Norvežani nekoliko zapretili, a prav Timi Zajc kot naš najboljši posameznik je tehtnico prevesil na slovensko stran. Spet je iz zvočnikov in grl množice gledalcev ob letalnici donela Zdravljica. Veselje slovenskih navijačev je prav naš Timi Zajc. Timi je na letalnici, ki se ponaša s svetovnim rekordom, blestel v polnem sijaju. Že v poskusnem skoku je osebni rekord izboljšal na kar 245 metrov. Kot skakalec z odličnim občutkom za letenje je nato na tekmi posameznikov zasedel drugo mesto. Ves čas je bil v boju za stopničke. Pred zadnjim skokom je dišalo po bronasti kolajni, potem pa je z izvrstnim poletom dosegel najboljši rezultat zadnje serije ter prehitel še svetovnega rekorderja Avstrijca Stefana Krafta. Postal je svetovni podprvak v poletih. Kako dobro se sliši. Postal je šele peti Slovenec s kolajno med posamezniki na najprestižnejšem tekmovanju v poletih. Premagal ga je le norveški skakalec Lindvik. Timijevo povprečje štirih tekmovalnih skokov je bilo skoraj 238 metrov. Topogledno je bil celo najboljši. Do zlate kolajne med posamezniki ga je ločilo manj kot 10 točk, na gigantskem objektu v štirih skokih le približno osem metrov. Malenkost. Veselje našega junaka je bilo seveda veliko. Nasmejan do ušes je zbrano odgovarjal novinarjem z vseh koncev sveta in delil svojo radost, razlagal svojo zgodbo. Padla je prva velika članska kolajna tudi med posamezniki. Ampak že naslednji dan je na severu Evrope donela Zdravljica – v čast slovenski skakalni reprezentanci, ki je z rekordno prednostjo 128-ih točk pred Nemčijo zavladala v zračnem prostoru nad Vikersundom. Timi je s svojimi reprezentančnimi kolegi Domnom in Petrom Prevcem ter Anžetom Laniškom dokazal, da je Slovenija res skakalna velesila. Prav bilo izjemno. Med njimi so z zastavami in velikim transparentom izstopali njegovi sokrajani in prijatelji, ponosni na svojega šampiona. Tudi zaradi njih so bila njegova krila še bolj razprta, roke pa zelo zaposlene, saj je razdelil na stotine avtogramov ter se potrpežljivo slikal s svojimi privrženci. Dokaz njegove izjemne priljubljenosti med navijači. Timi je slavil v razvrstitvi finalnega vikenda v Planici Za las ob mali kristalni globus Zadnjo marčevsko nedeljo so dobili priložnost za nastop le še najboljši v svetovnem pokalu. Glede na dejstvo, da je bil boj za skupno zmago med Japoncem Kobajašijem in Nemcem Geigerjem praktično že odločen v korist prvega, je več pozornosti privlačil troboj med Jelarjem, Zajcem in Kraftom, ki so realno še bili v igri za zmago v razvrstitvi poletov. Tudi tokrat naš olimpijski junak po prvem skoku ni bil povsem pri vrhu, z drugim poletom pa se je z devetega prebil na četrto mesto. Za malenkost se mu je izmuznil mali kristalni globus, a drugo mesto v razvrstitvi poletov je še en dokaz njegove letalske nadarjenosti. Mali globus je končal pri Žigi Jelarju, Timi pa je pokazal še eno veličino. Prav v vsaki izjavi je omenil, da je vesel uspeha svojega športnega prijatelja, s katerim ju veže tudi ljubezen do glasbe. Oba sta namreč mojstra igranja harmonike. Prvi v razvrstitvi Planica 7 Je pa športni ambasador Občine Žalec dobil posebno nagrado v razvrstitvi Planica 7. V seštevku vseh poletov na Letalnici bratov Gorišek je bil namreč najboljši. Zasluženo je prejel ček za 20.000 švicarskih frankov in dodatno še sedem kilogramov čokolade, ki jo bo brez slabega občutka lahko snedel v času odmora pred začetkom priprav na novo sezono. Timi Zajc je tako zaključil svojo najuspešnejšo sezono na osmem mestu razpredelnice svetovnega pokala. Višje še ni bil. Po vseh težavah, s katerimi se je soočil v preteklosti, je njegova vrnitev v svetovni vrh dokaz pravilnega pristopa in volje do dela, ki mu jo je vcepil oče Boštjan. Še kot mladinec je že nekajkrat zablestel v elitni članski konkurenci, zato včasih kar pozabimo, da je pri 21 letih še vedno med mlajšimi v svetovnem vrhu. Prihodnost je svetla. Drugo leto mu glavni izziv prinaša nordijsko svetovno prvenstvo na domačem terenu v Planici. Tam ga pričakujemo v boju za najvišja mesta in spet bodo njegovi zvesti navijači množično romali v čudovito slavno dolino, Meko poletov. Timiju je sezona prinesla potrditev tistega, v kar je sam ves čas verjel: da pripada. Da pripada samemu svetovnemu vrhu. Je del elite in eden od biserov slovenskega športa. Naš ponos. Pred domačim občinstvom je bilo zlato slavje slovenskih letalcev toliko bolj sladko. Na letalnici Heinija Klopferja v Oberstdorfu je februarja 2019 dosegel svojo prvo zmago med posamezniki v svetovnem pokalu. Glede na njegov potencial si takrat nihče ni mislil, da bo na naslednjo treba čakati tri leta. Pa je prišel 20. marec še svežega leta. Ponovno so bile Hramše, Savinjska dolina in – mirno lahko zapišemo – kar cela Slovenija spet na nogah. Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV/ MLADI AVTORJI UTRIPOV HOROSKOP ZA APRIL 2022 OVEN BIK Vaša vladarica Venera bo od 5. v mesecu dalje potovala po čustveni ribi, kar vam je skladno. Večkrat se boste raznežili, romantika bo v zraku. Občasno bo povečana občutljivost, kar bo najbolj očitno okoli polne lune, ki bo tokrat 16. v mesecu. Od 11. dalje, ko bo Merkur v biku, boste neverjetno zgovorni, komunikacija bo več kot odlična. Previdnost naj bo čisto na koncu meseca, ko bo ob mlaju v vašem znaku nastopil tudi delni sončev mrk! DVOJČKA Vaš vladar Merkur bo v prvi tretjini aprila v ognjenem ovnu, zato vam strasti, žara in poguma ne bo primanjkovalo. Odločnost in energičnost bosta vaše vodilo. Kasneje, s prestopom Merkurja v bika, bo pričela prevladovati zemeljska energija. Pozornost bo usmerjena v materialne in finančne zadeve! V prvi polovici meseca boste imeli veliko energije zaradi skladnega Marsa. Na čustvenem področju boste malce negotovi. RAK LEV DEVICA Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. April je tradicionalno vaš mesec, v katerem se boste zagotovo dobro počutili. Že prvi dan v mesecu, ko nastopi prazna luna v ovnu, se za vas prižge zelena luč! Sonce v vašem znaku v prvi tretjini meseca spremlja tudi Merkur, zato boste uspešni v sodelovanju, načrtovanju, učenju, komunikaciji itd. Mars bo ob sredini meseca pred polno luno vstopil v znak ribi, kar lahko povzroči negotovost in stres. Velja velika pazljivost! Odličen mesec je pred vami, v katerem boste velikokrat občutili čustveno izpopolnitev. Več skladnih planetov v sorodnem vodnem znamenju (Venera, Mars, Jupiter ter Neptun) vas odlična podpira, zato delujte v želeni smeri, uspešni boste. Pomlad se vam nasmiha v najlepših barvah. Več energije, potrebe po dinamiki, gibanju, rekreaciji in športu boste imeli v drugi polovici aprila. Ognjena energija mlaja, ki nastopi že prvi dan v mesecu aprilu, je skladna z vašim znamenjem ter vam bo dala krila. Pričakujete lahko zelo ugoden trend dogajanj, zato upoštevajte svoje ideje in si postavite nove ali drugačne prioritete od dosedanjih. Uspešni boste, planeti vas podpirajo! V prvi polovici meseca boste nekoliko manj potrpežljivi, potrebnega bo tudi nekaj več prilagajanja. Kasneje se boste sprostili! Vaš vladar Merkur bo do 11. v mesecu potoval po znaku ovna, zato boste iznajdljivi, spretni, neposredni in hitri. Vse to bo priprava za drugo polovico meseca, ko bo Merkur v znaku bika prebudil vaš interes za materialno in finančno plat življenja. Obeta se vam uspešno obdobje, zato kar pogumno naprej! Romantično bo po 5., ko bo Venera potovala po ribah. Ko se ji bo na sredini aprila pridružil Mars, bo vaše čustveno življenje zacvetelo! TEHTNICA V tem spomladanskem obdobju bo za vas najbolj pomembna tema področje medosebnih odnosov, še zlasti partnerskih. Veliko boste razmišljali in veliko boste pripravljeni tudi spremeniti. Lahko, da boste poiskali nasvet izkušene osebe, kar bo dobra odločitev. Več glav vedno več ve! Delovanje v smislu višje kakovosti odnosov prinaša lepo, skladno energijo, še zlasti v drugi polovici meseca. ŠKORPIJON April se bo pričel nekoliko bolj stresno, kar velja zlasti za čas okoli mlaja in polne lune, 1. in 16. v mesecu. Potrebnega bo nekaj prilagajanja, da boste ujeli pravi ritem in sprostili nakopičene napetosti. Skladna Mars in Venera, ki sta ključna za harmonijo in dobre medosebne odnose, bosta v drugi polovici meseca skladna z vami, kar obeta bistveno izboljšanje in nadgradnjo na tem področju! STRELEC Že pričetek meseca bo udaren zaradi odličnega aspekta mlaja v sorodnem znaku. Imeli boste ogromno energije in notranje moči. Planeti vas podpirajo, da sledite novim načrtom in nadgradite obstoječe stanje. Uspešni boste, zacvetelo bo tudi vaše družabno življenje. Znali boste tudi kombinirati koristno s prijetnim. V drugi polovici meseca se svetuje nekaj več previdnosti. Vaše reakcije so lahko preveč silovite, kontrolirajte impulzivnost! KOZOROG Pričetek pomladi je čas novosti tudi za vas. Z obema nogama boste stali trdno na tleh, istočasno pa boste planirali dolgoročno ter upoštevali trenutno situacijo. Zagotovo je to obdobje zelo pomembno, saj lahko bistveno spremeni tok dogajanj. V drugi polovici meseca, še zlasti od vstopa Sonca v znak bika, bo iz dneva v dan več energije! Romantika bo v zraku že od 5. dalje, za kar bo »skrbela« Venera v nežnih in čustvenih ribah. VODNAR RIBI Energije vam zlepa ne bo zmanjkalo, prav tako borbenosti, da dosežete svoje zastavljene cilje. Več idej bo povezanih z domom in njegovim urejanjem ter tudi z nepremičninami na splošno. Razmislite, nikar naj se vam ne mudi preveč, treba je proučiti več različnih možnosti in dobiti več informacij! Del časa namenite tudi sprostitvi, predvsem športu in rekreaciji, da sprostite nakopičene vire napetosti. Izredno dober mesec je pred vami, saj bodo po vašem znaku potovali kar štirje planeti! Izkoristite podporo nebesnega svoda za napredovanje in za utrditev svojega položaja ter statusa. Lepe priložnosti, tudi v povezavi s tujino, vam prinaša naklonjeni Jupiter! Ljubezen se vam nasmiha, saj bosta oba ključna planeta Venera in Mars delovala pod vašo taktirko. Strasti in romantike ne bo primanjkovalo. Kaj več bi si še lahko želeli? Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 3 I marec 2022 MLADI AVTORJI Kulturna dediščina mojega kraja Grajska vas je naselje v Občini Braslovče. Je gručasto kmečko naselje v Spodnji Savinjski dolini. Leži ob sotočju Reke in Konjščice. Njeni prebivalci se imenujejo Grajani. Celotna vas je pod spomeniškim varstvom. Njeno središče je zasnovano v obliki podkve. V Grajski vasi večina ljudi hodi v službe, nekateri pa se še vedno preživljajo s kmetijstvom (živinorejo, poljedelstvom, hmeljarstvom, zelenjadarstvom). V središču sta cerkev svetega Krištofa, ki je bila prvič omenjena v 15. stoletju, in spomenik padlim borcem na Soški fronti v 1. svetovni vojni. Zemljo, na kateri spomenik stoji, so podarili moji predniki. Malo od središča je perišče, mimo katerega teče potok Reka. Tam so ženske (perice) prale oblačila, ko še ni bilo pralnih strojev. Imamo tudi gasilski dom, ki smo ga obnovili leta 2014 in bo kmalu praznoval 100 let. Kulturna dediščina sta tudi Rezarjeva lesena kmečka hiša, ki je ohranjena v originalnem izgledu (danes je spomenik), in grajska klet Žovneških grofov. Poleg naštetega moram omeniti tudi številne kozolce, ki imajo status spomenika. Na griču nad Grajsko vasjo se nahaja Šmiglova zidanica, še en naš spomenik. V zidanici se je v obdobju pred 2. svetovno vojno odvila prva konferenca KPS s Titom na čelu. Danes je na tem mestu vsako leto 1. maja v počastitev praznika dela osrednja prireditev v Občini Braslovče. Pred dobrim desetletjem je vas doživela temeljito prenovo. Razširile in asfaltirale so se ceste, uredili pločniki, elektrika, kanalizacija. Zdaj je vas urejena za kolesarjenje in sprehode. Obdaja nas prečudovita narava. Imamo lepe travnike, gozdove in okoliška hribovja. Tu se lahko prav tako rekreiraš, sprehajaš, kolesariš ali pa si preprosto očistiš dušo in izprazniš glavo. Katarina Sušak, 5. razred, POŠ Gomilsko Moj kraj v preteklosti Med vojno 1942 so nemški vojaki – soldati na obronku med Gomilskim in Grajsko vasjo izkopali štiri bunkerje. Bunker je imel kamnite stopnice, hrastova vrata, lesen pod in strelsko lino. Ti bunkerji so bili namenjeni opazovanju sovražnika, ki bi prihajal iz Žalca proti Gomilskem. Ti bunkerji so zdaj v zelo slabem stanju. Ni več vrat, ne poda, pa tudi stopnice so precej zaraščene. Blizu moje hiše pa na Zavrtih stoji kozolec. Pravimo mu »Lončarjev kozolec«, ki je uvrščen med kulturno dediščino in je pod okriljem spomeniškega varstva. To raziskavo je naredil naš vaščan dr. Vito Hazler, ki dela v Ljubljani in je sodelavec Etnografskega muzeja. Urban Rančigaj, 4. razred, POŠ Gomilsko PISMA BRALCEV OTROŠTVO JE OD OTROK. ODRASLI VSTOPAMO VANJ TAKO, DA Z OTROKOM SODELUJEMO. Zahvala za pomoč ob požaru Ko te prizadene nesreča, kot nas je ogenj 4. januarja 2022, ko zajame tvoj dom, se šele zaveš, kako pomembni sta pomoč in človeška solidarnost. Iskreno se zahvaljujemo za hitro pomoč, izredno organiziranost in požrtvovalnost vseh gasilcev, sosedov, sorodnikov, prijateljev, znancev, sodelavcev in vseh, ki so kakor koli pomagali ob tej težki situaciji. Vsem se iz srca zahvaljujemo. Družina Ograjenšek (Toničevi), Studence Torek, 4. januarja 2022, je bil dan, ki si ga bomo zapomnili za vedno, saj je požar zajel našo stanovanjsko hišo in jo uničil do te mere, da bivanje v njej oz. v mansardnem delu ni več mogoče. Zahvaljujemo se vsem gasilcem, ki so priskočili na pomoč, gasilcem PGD Ponikva pri Žalcu, PGD Velika Pirešica, PGD Žalec in PGD Gotovlje. Hvala tudi podjetju Petre za ponjave in krajevni skupnosti za zabojnika. Iz srca se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki so pomagali po svojih močeh tudi pri čiščenju pogorišča. Zahvaljujemo se tudi sovaščanom, sošolkam in sošolcem ter znancem in tudi neznancem. Hvala vsakomur in vsem, ki ste ponudili roko in pokazali luč na koncu tunela. Ker je naš dom uničen in smo ostali brez strehe na glavo, se zahvaljujemo mojim staršem za stanovanje, za kar smo jim neizmerno hvaležni in se zahvaljujemo. Hvala donatorjem in vsem, ki ste nam pomagali in nam še pomagate na naši poti do čim prejšnje sanacije in obnovitve našega doma. Družina Ograjenšek - Mikolič, Studence Prežihova 2, 3310 Žalec (iz publikacije vrtca) VPIS OTROK V PROGRAME VRTCA ZA SOLSKO LETO 2022/23 VPIS NOVINCEV: od ponedeljka, 4., do vključno petka, 15. aprila 2022, osebno na UPRAVI VRTCA, Prežihova 2, Žalec, vsak dan od 7. do 15. ure in ob sredah do 16.30. Starši lahko izpolnjeno in skenirano prijavnico oddate tudi na elektronski naslov: darja.vrtec@vrtec-zalec.si. Prijavnica za š. l. 2022/23 bo na voljo od 4. 4. dalje na upravi vrtca in na spletni strani vrtca za vse enote. EVIDENČNI VPIS (za otroke, ki vrtec že obiskujejo): od srede, 6., do srede, 13. aprila 2022; - prijavnico prejmete v oddelku in jo tja vrnete. Zavezujemo se k izpolnjevanju predstavljenih programov. Veselimo se Vašega zaupanja in sodelovanja z Vami. OŠ Prebold, enota VRTEC vabi k vpisu za šolsko leto 2022/23 Vpis predšolskih otrok bo potekal od 4. do 15. aprila 2022, dnevi odprtih vrat pa bodo od 4. do 6. aprila med 9. in 11. uro. Vloga za vpis otroka v vrtec bo objavljena na spletni strani vrtca. Pošljete jo lahko priporočeno na: OŠ Prebold, Graščinska cesta 7, 3312 Prebold ali po e-pošti: eva.zagar@guest.arnes.si . Veselimo se vašega obiska v našem vrtcu! MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 3 I marec 2022 23 Kar trije diamantni maturanti Osvežite srednješolsko znanje pred maturo T. TAVČAR V Občini Polzela so pripravili sprejem za srednješolce, ki so ob koncu šolanja 2020/2021 dosegli izjemne rezultate na splošni in poklicni maturi ter prejeli naziv zlati maturant, trije med njimi pa se lahko ponosno pohvalijo z nazivom diamantni maturant, saj so na maturi dosegli vse možne točke. Županov sprejem zlatih in diamantnih maturantov je bil v soboto, 26. februarja, v sejni sobi Občine Polzela. Udeležili so se ga vsi trije diamantni maturantje Brina Likeb, Matic Jelen in Tajda Prislan. Zaradi drugih obveznosti se sprejema nista mogla udeležiti zlata maturanta Ana Korošec in Klemen Lah, ki bosta županovo darilo, knjigo Občina smo ljudje, 20 let Občine Polzela, dobila kasneje. Župan Jože Kužnik je v svojem nagovoru izpostavil, da sta bili BINA PLAZNIK Župan Jože Kužnik z diamantnimi maturanti pretekli leti povsem specifični tako za dijake kot za ravnatelje in profesorje pri izvedbi pouka. Vsem je izrekel čestitke za odličen uspeh na maturi in jim zaželel, da bi tudi v prihodnje bili uspešni tako pri študiju kot v svojih poklicih in v osebnem življenju. ANJA OSET V organizaciji Mladinskega centra Žalec vsak ponedeljek v Žalcu potekajo brezplačne priprave na maturo pod imenom »Kaj nam pa morejo«. Ob 16. uri pričnejo z angleščino, ob 18. uri nadaljujejo s slovenščino. Ure so sistematično in strokovno pripravljene. Oboje predava lokalna inštruktorica Barbara Sanda Učakar, ki ma v Žalcu in na Vranskem že vrsto let bogatih izkušenj ter so ji vse zanke učenja za maturo še kako poznane. Organizatorji poročajo, da so na priprave trenutno prijavljeni trije četrtošolci, a si želijo, da bi se glas o brezplačnih pripravah na maturo razširil še med ostale maturantke in maturante, ki bi na hitro, to je dve šolski uri tedensko na predmet, želeli obnoviti in ponoviti snov za maturo. Lahko se prijavijo na posamezen predmet ali na oba, samo za določen datum ali pa na cel sklop predavanj. Njihov skupni cilj je, da na koncu maturo opravijo z odliko. Prijave sprejemajo na elektronsko pošto: info@mc-zalec.si, saj želijo mladim zagotoviti zadostno število učnega materiala. Prav tako pa sta ponavljanje in utrjevanje učne snovi v družbi zagotovo lepša in tudi uspešnejša. Brezplačne priprave na maturo bodo potekale vse do 6. junija. Otroci razstavljajo T. T. Po mesecih zapiranj, odtujevanj in bivanja v mehurčkih svoja vrata odpirajo tudi v Vrtcu Vransko. Za starše in druge obiskovalce so pripravili razstavo likovnih del otrok v ustanovah na Vranskem, v občinski stavbi, kulturnem domu, športni dvorani in Zavodu Sv. Rafaela. Skupno razstavo vseh oddelkov si lahko ogledate v Schwentnerjevi hiši do konca tega meseca v poslovnem času ustanove, v kateri se nahaja. Ponavljanje in utrjevanje učne snovi sta v družbi zagotovo lepša in tudi uspešnejša. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 3 I marec 2022 Pri petinosemdesetih ji je zdravnik rekel, da jih bo dočakala sto BINA PLAZNIK In jih je. Kristina Bobek, sedaj že dolga leta Žalčanka, se je rodila leta 1922 na majhni kmetiji na Planini pri Sevnici. Z najboljšo prijateljico na Planini pri Sevnici: »Zelo sva si bili dobri, kar naprej sva bili skupaj. Obe sva imeli dolgi kiti.« Na prvi pomladanski dan, 21. marca, je praznovala okroglih 100 let. Rodila se je v veliki družini z enajstimi otroki. Njena življenjska zgodba je enostavna, zaznamovana s trdim delom in ogromno selitvami. Že pri rosnih petnajstih letih je prvič odšla od doma, da se je lahko sama preživljala. Bila je pridna in delavna, povsod so jo imeli radi. V življenju je delala tudi kot varuška v različnih krajih Slovenije. Tem otrokom je bila kot mama. Še dandanes jo radi obiščejo. Vedno pa se je rada vračala domov: »Doma sem delala na kmetiji. Mladi se nismo nič zabavali. Samo delali smo. Kmalu sem šla od doma, zaslužila sem svoj denar, da sem se sto: »In imel je prav. Tega nisem nikoli pozabila.« Kristina še vedno rada kvačka in plete. Pove, da je v življenju spletla že več kot tisoč angelčkov, ki jih podari skoraj vsakomur, ki ga sreča. O tem smo v našem časopisu že pisali. Sorodniki so ji pripravili veliko praznovanje en dan, preden je dopolnila sto let: »Česa takega še nisem doživela. Zelo, zelo lepo je bilo!« Kaj bi svetovala ljudem, da bi doživeli sto let: »Kaj pa jaz vem. Ne vem, kaj bi vam rekla. Nič kaj nimam skrbi. Vedno sem bila zdrava, nikoli bolna. Veliko sem delala.« Sin Zlatko Ulaga, ki jih danes šteje sedeminsedemdeset, je dodal: »Menim, da je zato tako dobro videti, ker je bila celo življenje zelo pridna, hitro je postorila vsa dela, mnogim je pomagala. Nikoli ni dobro živela, bila je skromna, z vsem zadovoljna, nikoli ni kadila ali veliko pila, tu in tam je nazdravila. Lahko bi rekel, da je to recept za dolgo življenje.« Diamantna zakonca Volpe D. NARAGLAV V četrtek, 3. marca, sta v Krajevni skupnosti Šempeter dočakala diamantno poroko – 60. obletnico skupnega življenja – Milica in Marjan Volpe. Kristina z vnukinjo, pravnukinjo in snaho pokojnega sina. Kristina s sinom Zlatkom in pravnukinjo Klaro V spalnici mame Kristine na steni visi slika njene ljube družine ter ob postelji stara punčka, spomin na mlada leta. lahko oblekla. Vedno sem imela hudo domotožje. Kar naprej sem se vračala domov k mami. Nikjer nisem zdržala več kot mesec ali dva. Enajst bratov in sester nas je bilo. Nihče več ne živi. Sama sem bila ‘ta osma’. Vse sem preživela. Tudi naše domačije ni več. So jo prodali.« Del svojega življenja, med drugo svetovno vojno, je preživela tudi v Avstriji kot pomočnica v kuhinji gostišča. Tam je spoznala svojo ljubezen, Karla. Leta 1945 se jima je rodil sin Zlatko. Na žalost se zveza s Karlom ni obnesla in je ostala sama s sinom. Potem je delala vsepovsod, po njivah, po hišah, kot varuška, tudi v hmelj je hodila: »Najbolj sem bila pridna. Največ hmelja sem nabrala. V Savinjski mi je bilo zelo všeč.« Tukaj je spoznala Antona Bobeka in si z njim uredila življenje v Libojah. Leta 1958 se ji je rodil drugi, danes žal že pokojni sin Andrej. Selili so se v Griže, Male Braslovče, Letuš in končno našli stalni dom v Žalcu. Na vprašanje, ali imajo ženske dandanes kaj drugačno življenje kot pred sto leti, je dejala: »Ja kaj pa jaz vem … Ne vem vam povedati. Jaz sem hodila vsepovsod. Rada sem se lepo uredila. Res sem bila lepo oblečena. Imela sem lepe dolge lase. Nekoč sem šla na ljubljansko borzo dela. Prišla je ena starejša gospa in je mene izbrala izmed veliko punc. Dala mi je ogromno lepih oblačil. Imeli so me zelo radi. Bili so zelo dobri ljudje.« Nikoli si ni mislila, da bo dočakala 100 let. Se pa dobro spomni, da ji je pri petinosemdesetih letih zdravnik na pregledu rekel, da jih bo dočakala Jubilejno presenečenje sta staršem pripravila hčerka Ingrid in sin Marjan z družinama. Podoknico jima je zaigral šentjurski ansambel Murni, skupaj z njimi pa so se pri Volpetovih zbrali sosedje, prijatelji in sorodniki ter z diamantnima zakoncema proslavili njun lep skupni življenjski jubilej. Bilo je veliko smeha, pa tudi petja in plesa ni manjkalo, saj sta oba zakonca še vedno zelo vitalna in mladostnega videza – skoraj tako kot pred desetimi leti, ko sta praznovala zlato poroko in to potrdila na matičnem uradu v Žalcu ter pred oltarjem v petrovški baziliki. Tokrat jubileja niso obeležili na ta način, ampak sta nekakšno zaobljubo sklenila v družbi svojih najbližjih z jubilejno torto ter z druženjem na dan jubileja, ko sta z veseljem nazdravila z vsemi udeleženci. Veselega razpoloženja pa ni manjkalo tudi v naslednjih dneh. Ljudmila Volpe - Milica se je rodila 12. septembra 1942 v Šeščah nad Matkami v kmečki družini Kočevar s štirimi otroki (po domače s Hriba). Srednjo šolo za pridobitev poklica ekonomski tehnik je opravila ob delu in nazadnje službovala pri Montani v Žalcu. Marjan Volpe se je rodil 27. maja 1937 v Sv. Lovrencu pri Prebol- Za obletnico zakona tudi jubilejna torta du v delavski družini štirih otrok, ki je imela proizvodnjo opeke. Ves čas svojega življenja je bil zaposlen v SIP Šempeter. Živela sta blizu drug drugega in se srečevala, tako pa je med njima vzniknila ljubezen, ki sta jo 3. marca 1962 kronala s poroko in ustvarjanjem doma in družine. Ob delu in skrbi za družino sta bila vseskozi tudi družbeno aktivna. Marjan je bil ves čas aktiven član Turističnega društva Šempeter in član upravnega odbora, za kar je dobil večkratna priznanja. V času delovne poti je bil tudi vnet športnik (kegljanje, smučanje …). Tudi Milica je bila aktivna članica TD Šempeter, v prostem času pa rada kleklja in še vedno prepeva pri Mešanem pevskem zboru Društva upokojencev Šempeter. V svojem prostem času sta prepotovala kar precejšen del Evrope in s planinci Planinskega društva Šempeter osvojila kar nekaj slovenskih vrhov. Zakonca na jesen življenja razveseljujejo vnuk Martin, vnukinje Polona, Ariana in Lara, pravnuk Jaka ter pravnukinji Eva in Ema. Še vedno z veseljem tudi vrtnarita in se odpeljeta v kakšne toplice ali na krajši izlet po Sloveniji. SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 3 I marec 2022 25 Ukrajinskim beguncem pomagajo tudi Savinjčani ARHIV SOGOVORNIKOV Zina Vovk, plesna učiteljica iz Braslovč, po rodu Ukrajinka, in profesor tolkal Dejan Tamše iz Ločice sta le dva od ljudi iz doline, ki v teh dneh pomagajo pribežnikom iz Ukrajine. se mu mnogi prijatelji. Tako je v akciji zbiranja kolesa na Polzeli v dveh urah prišel do vsaj dvajsetih koles, ki so jih bili pripravljeni ponuditi krajani: »Seveda smo lahko potem s kolesom razveselili tudi mamico. Srčna hvala vsem, ki so sodelovali. Nazadnje pa sem se dogovoril tudi za možnost sodelovanja pri treningih odbojke pri Odbojkarskem klubu Braslovče, kjer je Taja Steblovnik izrazila možnost, da se mamica priključi treningom. Ona je namreč profesorica športne vzgoje in trenerka odbojke.« Po Dejanovih besedah sta oba dobro, živita v Ločici in jima ta trenutek ne manjka nič življenjsko pomembnega. Zina Vovk s prijateljico iz otroških let Marijo in njenim sinom Denisom Praviloma begunce iz Ukrajine najprej nameščajo v državne kapacitete in v zavetišča, nekateri pa najdejo nastanitve tudi pri zasebnikih ali pri sorodnikih in svojih prijateljih. Savinjčani so se izkazali tudi z nesebično finančno, materialno in drugo pomočjo. Nekateri zdaj pomagajo tudi pribežnikom, ki so prišli v dolino. Zina Vovk, učiteljica plesa in vodja Plesne šole Cool kids Mavrica v Braslovčah, prihaja iz Ukrajine. V Sloveniji živi že dolgo, tukaj si je ustvarila življenje, vedno pa se je rada vračala v Ukrajino, kjer prebivajo njena družina, prijatelji in znanci. Vojna v domovini jo je izjemno pretresla, težko zadržuje solze, ko govori o tem: »24. februarja me je ob šestih zjutraj poklicala sestra in dejala: ‘Začelo se je!’ Bila sem čisto v šoku. Nismo pričakovali, da bo tako hudo. Že mesec dni prej, ko so pozivali državljane, da naj zapustijo Ukrajino, ker bo izbruhnila vojna, ni nihče verjel, da se bo to res zgodilo.« K sebi je sprejela dobro prijateljico iz otroštva Marijo in njenega dvanajstletnega sina Denisa, ki je hud invalid. Nista mogla zdržati v Ukrajini, kjer so skoraj na vsaki dve uri alarmi za zračni napad, saj je bilo težko zanju tako pogosto tekati v zaklonišče. »Prigovarjala sem ji, da naj čim prej zapusti Ukrajino in pride s sinom k meni v Slovenijo. Najprej se je upirala, potem pa je videla, da ni druge možnosti, kot da zbežita. Videla sem slike, kaj je doživela v teh dneh, ko je potovala s sinom. Pot je bila precej draga, saj so ljudje, ki so jih prevažali, tvegali svoje življenje. Videla sem poln kombi otrok in mamic, ki so vse pustili in zbežali. Zahvaljujem se staršem, ki z otroki obiskujejo naš klub, saj so pomagali finančno, da smo plačali pot za prijateljico in za hrano za ljudi v zavetiščih, ki so prebežali v Slovenijo. Hvaležna sem lastnici stanovanja, v katerem živim, Simoni Čulk, ki je takoj privolila v to, da lahko sprejmem v svoje podnajemniško stanovanje prijateljico in njenega sina iz Ukrajine. Sprejela ju je zelo toplo in jima ob prihodu spekla jabolčni zavitek, da bi se tukaj počutila karseda domače in dobrodošlo. Vsi trije smo bili zelo ganjeni. Hvala tudi županu Tomažu Žoharju in Občini Braslovče, ki že urejajo sobico zanju, ter Roku Ušenu iz civilne zaščite, ki se je takoj pozanimal, kaj potrebujemo. Vsi so se zelo potrudili in so bili takoj pripravljeni pomagati sočloveku.« Zina pove, da ima v Ukrajini še vedno druge prijatelje in družino, s katerimi so dnevno v stiku. Pošiljajo ji grozovite fotografije posledic vojne. Njen oče ne želi zapustiti Ukrajine in bo ostal tam do konca, ne glede na to, kako se bo končalo. Ob strani mu stoji Zinina sestra, ki pravi, da ga ne bo pustila samega. Dejan Tamše, učitelj tolkal na GŠ Risto Savin Žalec in organizator Bum festa v Žalcu, je spoznal dečka iz Ukrajine, ki je velik ljubitelj bobnov: »Deček Andrei in mamica sta me našla preko para iz Žalca, predvsem zaradi tega, ali bi lahko učil tolkala Invalidni ukrajinski deček Denis, ki je z mamico prebežal v Slovenijo in ju je trenutno v svoje najemniško stanovanje sprejela Zina Vovk. Glas naši prihodnosti MATJAŽ VODLAN Moje ime je Matjaž Vodlan in sem kandidat za volitve v Državni zbor v volilnem okraju Žalec 1 in Žalec 2 na listi stranke DeSUS. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani ekonomist. Moja kariera je vezana na delo v gospodarstvu. Sodeloval ali vodil sem več zahtevnih projektov s področja vodenja podjetij in prodaje. Delovne in življenjske izkušnje sem si nabiral v tujini in doma. Sem domačin, živim v Žalcu. Znam ceniti naš, slovenski standard, naše dosežke v razvoju Slovenije, delo preteklih generacij. Pomemben del tega razvoja je tudi zasluga stranke DeSUS. V ospredju razmišljanja in programskih ciljev stranke DeSUS je skrb za upokojence, invalide in ranljive skupine, za katere je izredno pomembno, da so jim dostopne javne storitve, da se posveča skrb za dostojno starost, zdravstveno varstvo. Zavedamo se, da so pokojnine zaslužene in rezultat družbenega dogovora med gospodarstvom in delovno aktivno populacijo, ki prispeva denar v ta namen. Stranka posveča pozornost tudi področju varnosti, prehranski samooskrbi, energetskemu razvoju, skrbi za okolje in položaju mladih na področju zaposlovanja in stanovanjske problematike. Vse to temelji na vrednotah stranke, spoštovanju demokracije in ničelni toleranci do korupcije. Stranka DeSUS je pri svojih zahtevah vedno zmerna, a vztrajna in neomajna. Glas za DeSUS pomeni podporo socialni enakosti in daje glas za spoštovanje vseh generacij. Stranka z zavzemanjem za višje dohodke zaposlenih skrbi tudi za bodoče upokojence, to pa bomo sčasoma postali vsi mi. Ali ni to plemenit cilj? Kdor bo volil za DeSUS, skrbi za svojo prihodnost. Stranka DeSUS je stranka, v kateri pošteni ljudje, člani in vodstvo vidijo smisel v udejstvovanju, saj so vse aktivnosti usmerjene v dobrobit soljudi. Pri tem ne delamo razlik med delavci in kmeti. To je stranka članov in ne funkcionarjev, ki je lahko ponosna na svoje dosežke. Ob tem se zaveda, da njeno delo še zdaleč ni končano. Kdor bo volil za DeSUS, bo volil poštene kandidate. Stanka ni sodelovala pri divjem lastninjenju, nima na svoji vesti raznih podkupovalnih afer in vedno brzda brezbrižnost kapitala. Kdor bo volil za DeSUS, se bori proti korupciji in razprodaji narodnega bogastva. Dejan Tamše na učni uri bobnov z ukrajinskim dečkom Andreiem oziroma bobne. Moj prvi cilj je bil, da mu omogočim vadbo, dostop do notnega materiala, palčk in ostalega. Potem sem se dogovoril, da je lahko vadil v prostorih KUD Žalec.« Po nekaj dneh se je dogovoril tudi za sestanek dečka z ravnateljem glasbene šole, da bo jasno, kako lahko fantu pomagajo v prihodnje. Pravi, da je dečka in mamico vseskozi spraševal, kaj potrebujeta. Izrazila sta, da si želita kolo za Andreia. Dejan je sprožil akcijo iskanja kolesa prek svojega Facebook profila. Oglašali so Stranka DeSUS bo seveda prisotna na volitvah 24. 4. 2022 v naših volilnih okrajih. DeSUS vedno prisluhne problematiki, ki zadeva starejšo in mlajšo populacijo. Tvorno vzpodbuja in podpira gradnje, posodobitve domov za upokojence, zdravstvene domove, kapacitete za rehabilitacijo in negovanje, ki so še kako potrebne v našem okolju, in sodeluje v ostalih projektih lokalnega pomena. DeSUS od nedolgo nazaj lažje sodeluje pri reševanju prej naštetih problemov tudi zato, ker so se od nas poslovili člani s figo v žepu in je stranka dobila nov zagon. Naj vas povabim, da se nam pridružite; lahko nam pišete na naš sedež na naslovu Trubarjeva 1 v Žalcu ali pa po elektronski pošti desus.celje@siol.net s pripisom »za Žalec«. Naročnik: Demokratska stranka upokojencev Slovenije, Kersnikova 6, Ljubljana BINA PLAZNIK 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 3 I marec 2022 Marec smo začeli s pustom D. NARAGLAV, B. PLAZNIK, T. TAVČAR Po dveh letih tovrstne suše so se po dolini vrnili k praznovanju najbolj šegavega dela naše kulturne dediščine – pusta, ki preganja zimo in prinaša pomlad. Malo pred pustnim torkom, 1. marca, so odpravili glavne koronske prepovedi, in čeprav še vedno ne v polnem sijaju, so se organizatorji po dolini lotili organizacije pustovanj, največ tistih, posvečenih otrokom, ki so bila na samega pusta in na pustno soboto ter nedeljo pred njim. Nekaj smo jih ujeli v objektiv. zabavala Alenka Kolman in dinozaver Na žalskem pustovanju za otroke v organizaciji Mladinskega centra Žalec sta male maškare kurenti. pridružili odru na jima seveda pa so se Dino, Hipiji v Dolenji vasi so dovolj nazorno pokaza li, da letos pust ni pre pač pa tudi korono in ganjal samo zime, vojno v Ukrajini. oblekle v Jo postavile na ogled na Brin Krnjak se no predstav je na žalskem pustov an il kot »nepro sestrico. fesionalni ku ju ponosrent« s bold, tam pa so išču pri bazenu Pre ko drsale na drsal so »pozabili«, da je pust. lah ldu bo Pre v tistih, ki Maske so poslikavo obrazov poskrbeli tudi za Naročnik: Naša dežela stranka dr. Aleksandre Pivec, Partizanska cesta 5, Maribor oru so se Tab ce vrtca v Vzgojitelji točke. to fo ci klop takole llyje in se Vranski generali so povedali, da na Vranskem sicer tradicionalno največjega karnevala v dolini tako na hitro niso mogli organizirati, so se pa generali vranarji na pustno soboto sprehodili po trškem središču Vranskega in ugotovili, da se pustni zakoni iz prejšnjih let še vedno izvajajo. prijateljev jce«, so bili člani Društva , namaskirani v »kavbo anje v Letušu. tov V stilu Divjega zahoda pus ško otro li zira ki so organi mladine Letuš (DPM), ŠT. 3 I marec 2022 IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA / INFORMACIJE Na državnozborske volitve 24. aprila L. KOLAR Prejšnji četrtek se je uradno pričela volilna kampanja za volitve v Državni zbor RS, ki se bo zaključila 22. aprila opolnoči, 24 ur pred dnevom glasovanja. Vložene liste VO Celje in kandidati v volilnih okrajih Žalec 1 in Žalec 2 Državna volilna komisija je 25. marca objavila seznam vloženih list kandidatov, med njimi vložene liste kandidatov za 5. VE Celje, kamor spadata tudi oba volilna okraja našega območja VO Žalec 1 in VO Žalec 2. Kandidatne liste še niso potrjene, saj postopek preizkusa zakonitosti vloženih list kandidatov še poteka. Navedene so vse liste (po vrstnem redu, kot jih je objavila DVK), ki so prijavljene v volilni enoti Celje, poleg nje pa kandidati, ki kandidirajo v dveh žalskih volilnih okrajih. Podatki so neuradni in nepopolni, saj bodo kandidature potrdili šele do 3. aprila in uradno objavili do 8. aprila. 5. VOLILNA ENOTA – CELJE: 1. 24. marca je potekel tudi rok za vložitev kandidatur, katerih zakonitost do 3. aprila preverjajo volilne komisije. V primeru morebitnih formalnih pomanjkljivosti bodo predlagatelje pozvale k ustreznim dopolnitvam. Po formalni potrditvi bo sledil žreb, s katerim bo določen seznam kandidatnih list na glasovnicah. Uradni vrstni red in kandidature bodo javno objavljeni najkasneje 8. aprila (Državna volilna komisija). Sezname oz. liste kandidatur po posameznih volilnih enotah bodo takrat v tiskani obliki prejela tudi vsa slovenska gospodinjstva. Predčasno glasovanje na voliščih za predčasno glasovanje, ki bodo objavljena najkasneje 8. aprila na spletnem mestu Državne volilne komisije, bo 19., 20. in 21. aprila med 7. in 19. uro. Volivci, ki bodo na dan glasovanja izven okraja svojega stalnega bivališča in želijo glasovati na volišču v drugem okraju (na volišču brez krajevne pristojnosti – omnia), morajo to sporočiti najkasneje tri dni pred dnevom volitev okrajni volilni komisiji, na območju katere so vpisani v volilni imenik. Volivci, ki se ne bodo mogli osebno zglasiti na volišču zaradi bolezni in bodo to sporočili okrajni volilni komisiji najkasneje 20. aprila, seveda ob predložitvi ustreznega zdravniškega potrdila, bodo lahko volili pred volilnim odborom na domu. 24. aprila, na predčasnem glasovanju pa že nekoliko prej, bomo torej svojo »besedo« dobili volivci. Najbrž nas bodo o rezultatih glasovanj nacionalni mediji neuradno obvestili še isti večer po 19. uri, ko se bodo zaprla volišča, a šele dan kasneje bodo prešteli glasove po pošti in osem dni kasneje glasove po pošti iz tujine, tako da bodo uradni izidi objavljeni v Uradnem listu RS najkasneje 10. maja. Naročnik: NSi 4. 5. 6. Število volivcev in oba naša okraja 8. V Spodnji Savinjski dolini je nekaj več kot 36.700 volivcev, številka pa bo na dan volitev najbrž za kakšno nianso drugačna. V vsakem žalskem volilnem okraju jih je približno polovica, v VO 4 – Žalec 1 18.051, v VO 5 – Žalec 2 pa 18.638 volivcev. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. VO 4 – Žalec 1 obsega območje Občine Polzela, del Mestne občine Velenje (naselja Črnova, Janškovo selo, Lipje, Lopatnik, Pirešica, Prelska, Vinska Gora) in del Občine Žalec (naselja Galicija, Gotovlje, Grče, Hramše, Kale, Ložnica pri Žalcu, Pernovo, Podkraj, Podlog v Savinjski dolini, Podvin, Ponikva pri Žalcu; Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Studence, Šempeter v Savinjski dolini, Velika Pirešica, Vrbje, Zalog pri Šempetru, Zavrh pri Galiciji, Zg. Grušovlje, Zg. Roje, Žalec, Železno). VO 5 – Žalec 2 obsega območje občin Braslovče, Prebold, Tabor in Vransko ter del Občine Žalec (naselja Brnica, Dobriša vas, Drešinja vas, Griže, Kasaze, Levec, Liboje, Mala Pirešica, Migojnice, Novo Celje, Petrovče, Pongrac, Ruše, Zabukovica, Zaloška Gorica). 16. 17. 18. 19. NOVA SLOVENIJA – KRŠČANSKI DEMOKRATI (NSi): Jože Kužnik, Aleksander Reberšek SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA (SNS) DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV (DeSUS): Matjaž Vodlan ZA LJUDSTVO SLOVENIJE (ZLS) PIRATSKA STRANKA SLOVENIJE: Maja Šaver in Sebastijan Zupin SOCIALNI DEMOKRATI (SD): mag. Nina Plaskan, mag. Marko Repnik DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNI.CA: Anja Bevc in Klemen Matič NAŠA DEŽELA stranka dr. ALEKSANDRE PIVEC: Zdenka Jan in Bojan Cizej NESTRANKARSKA LJUDSKA LISTA GIBANJA ZDRAVA DRUŽBA STRANKA ALENKE BRATUŠEK (SAB): Tanja Basle in Jože Ribič GIBANJE SVOBODA: Aleš Rezar in Dean Premik LEVICA: Mateja Žvižej in Andreja Banič Zebec LISTA MARJANA ŠARCA (LMŠ): Luka Špoljar in Nik Prebil DOMOVINSKA LIGA – DOM POVEŽIMO SLOVENIJO (KONKRETNO, ZELENI, SLS, NLS, NS): Urška Žolnir Jugovar SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA (SDS): Lidija Ivanuša in Dragica Sternad Pražnikar VESNA – zelena stranka: Mihaela Anclin in Urška Repar NAŠA PRIHODNOST IN DOBRA DRŽAVA LISTA BORISA POPOVIČA – DIGITALIZIRAJMO SLOVENIJO (LBP) r e d n a s Alek k e š r e b Re Jože k i n ž u K Naročnik: Nova Slovenija, Dvorakova 11a, Ljubljana 2. 3. 7. Spoštovane in spoštovani, Spoštovani, izbira je vaša pravica. Ne pustite, da drugi izbirajo namesto vas in za vas. Zato se 24. aprila 2022 odpravite na volišča in izberite zaupanje - vrednoto, ki vse bolj ponika. Kot župan Občine Polzela sem v desetih letih velikokrat potrdil, da sem ga vreden. Z dobro ekipo ves čas dokazujemo, da zmoremo. v predvolilnem času se vam predstavljam brez velikih besed in obljub. Vse besede so namreč odveč, če ni dejanj. V upanju, da sem vreden vašega zaupanja tudi na državnozborskih volitvah, zrem odločno naprej. Ne obljubljam gradov v oblakih, obljubljam pa, da bom upravičil vaše zaupanje. Z bogatimi izkušnjami sem pripravljen na nove izzive, ki bodo z vašo pomočjo dosegljivi in uresničljivi. Tudi prebivalci Spodnje Savinjske doline zaslužimo več in bolje, zato dajte priložnost zaupanju. 27 Z dosedanjim delom sem dokazoval, da sem blizu ljudem in da skrb za skupno dobro postavljam na prvo mesto. Zato je še toliko bolj pomembno, kdo bo vodil našo državo v teh časih in kakšne vrednote bodo prevladale v naši družbi. Hvala vsem, ki me podpirate in boste v nedeljo, 24. aprila 2022, oddali svoj glas zame. Obljubljam, da se bom pošteno in srčno boril za naše kraje in za ljudi, ki tukaj živimo. Skupaj z vami grem odločno naprej. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 3 I marec 2022 Neprodanega hmelja letnika 2021 še več kot 200 ton T. TAVČAR Združenje hmeljarjev Slovenije je imelo v sredo, 23. marca, v dvorani Doma krajanov Tabor svoj 18. občni zbor. Veliko hmeljarjev je manjkalo, saj so se dela v hmeljiščih že začela in so kljub suši v polnem teku. Občnega zbora se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek, ki je podelil priznanja za delo v hmeljarstvu za leto 2021. Prejeli so jih Anton Zupančič, hmeljar iz Kaple, Anton Kresnik, hmeljar iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, in dr. Sebastjan Radišek, zaposlen na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Ivan Oset je podal poročilo o delu in načrtih za letos. Med drugim so državi predlagali odkup presežnega hmelja in povrnitev proizvodnih stroškov. A država zaradi 224 ton neprodanega hmelja ne more pomagati brez usmeritev Evropske unije, je na zboru hmeljarjev v Taboru povedal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Podgoršek. Minister je napovedal, da bo ministrstvo hmeljarjem aprila izplačalo sredstva za nakup repromateriala, v pripravi pa je tudi načrt razdelitve sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam. Podgoršek je še dodal, da je ministrstvo letos debirokratiziralo postopke ureditve namakalnih sistemov. Nataša Meznarič med prikazom obrezovanja O obrezovanju drevja D. NARAGLAV Anton Zupančič, hmeljar iz Kaple, prejema priznanja iz rok ministra za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano dr. Jožeta Podgorška. Trenutne razmere v hmeljiščih je Oset ocenil kot zadovoljive, vendar je izpostavil sušo: »Če se bo suho vreme nadaljevalo, lahko pričakujemo slabo letino. Zadnje sušno leto je bilo leto 2013. Tam, kjer bo premalo vlage, bo sama sadika hmelja težje pognala, saj mora rastlina za to imeti določen odstotek vlage. Ni niti pogojev za rast plevela.« Starešina Milan Lesjak in princesa Tea Pustoslemšek sta v besedi in sliki podala, kaj sta počela lani. Kljub epidemiji in ukrepom sta imela veliko promocijskih nalog za slovensko hmeljarstvo. Zbor je potrdil plan dela in finančni plan za letošnje leto, ki je bil sprejet. Avtorica Mateja Mohorko je na zboru predstavila svojo knjigo za otroke Frčafela, ki je povezana s hmeljarstvom. Številni gostje iz vrst županov, poslancev in direktorjev različnih organizacij so izrazili pomen hmeljarstva kot pomembne kmetijske panoge v Sloveniji in širše. Hmeljarjem so izrazili svojo podporo in jim zaželeli dobro letino ter dobro prodajo hmelja. Letos obeležujejo 30 let T. TAVČAR Društvo podeželske mladine (DPM) Spodnja Savinjska dolina in Kmetijsko gozdarski zavod Celje sta pripravila društven kviz Mladi in Savinjska. Kviz je potekal pred skupščino DPM Spodnja Savinjska dolina, ki je po dveh letih ponovno potekala v živo v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče. V kvizu se je pomerilo šest ekip: dve ekipi s Polzele in po ena ekipa iz Braslovč, Gotovelj, Petrovč in Šempetra v Savinjski dolini. Komisijo so sestavljali: Igor Škerbot, mag. Iris Škerbot, Irena Friškovec in Blaž Dimec. Ta nivo kviza v vsej Sloveniji poteka samo še v DPM Spodnja Savinjska dolina. V vseh ostalih območjih ekipe pričnejo direktno z regijskim tekmovanjem, ta pa bodo konec aprila. Seveda je cilj zmagati tudi na regijskem kvizu in se udeležiti državnega kviza, ki bo 4. junija v Žužemberku. Tekmovalci so se pomerili v lanskih temah (biodiverziteta, zadružništvo in lisasta pasma govedi), ker Blaž Jelen letošnje še niso bile objavljene. Teme za letošnje leto pa so: semenarstvo, krškopoljski prašič in travniki Nature 2000. Zmagovalci se bodo tako morali spoznati še z letošnjimi temami, ki bodo na regijskem kvizu. Tekmovalci so pokazali veliko znanja in boj za zmago je bil zelo izenačen do konca. Vrstni red na koncu je bil: 1. Polzela 2 (Metod Pusovnik, Ajda Kokovnik, Florijan Vasle), 2. Braslovče (Urh Račnik, Lucija Užmah, Luka Plazovnik Rožič), 3. Polzela 1 (Katarina Rakun, Tina Uratnik, Rebeka Terglav) itd. Po kvizu je bila volilna letna skupščina. Društvo bo tudi naprej vodil Blaž Jelen, v novem mandatu pa si želijo organizirati dogodke, ki jih v prejšnjem zaradi ukrepov ni bilo mogoče izpeljati. Poročilo dela za leto 2021 je predstavil predsednik društva Blaž Jelen, ki je poudaril, da DPM Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja, tako tiste iz kmečkih družin kot tiste, ki se šolajo in zaposlujejo izven kmetijstva, šteje pa dvesto članov. Delo društva v preteklem letu je bilo oteženo zaradi ukrepov zajezitve covida-19, pa vendar so izpeljali nekaj projektov, predavanj in strokovnih ekskurzij. V letošnjem letu društvo obeležuje 30. obletnico društva, na kar so še posebej ponosni. Ob praznovanju načrtujejo tudi organizacijo »Traktorjade« s srečanjem mladih podeželanov iz vse Slovenije. Kviza in skupščine se je poleg mladih iz doline udeležila Anja Mager, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Režemo tiste veje, ki delajo preveliko senco glede na ostale veje, prav tako pa veje, ki rastejo proti deblu drevesa, in enoletne poganjke. V okviru dejavnosti Medgeneracijskega centra Prebold so na predzadnji februarski ponedeljek pripravili delavnico Obrezovanje sadnega drevja, ki je potekala na domačiji vodje MGC Klavdije Jelen v Latkovi vasi. Delavnico je vodila dipl. inž. agr. Nataša Meznarič iz Žalca. Udeleženci, med katerimi so prevladovale predstavnice ženskega spola, so se najprej lotili obrezovanja jablan in nato še hrušk. Kako se obrezuje in na kaj je pri tem treba biti pozoren, je s svojim orodjem za rezanje pokazala Nataša Meznarič, ki to počne tudi profesionalno pri urejanju in vzdrževanju parkov, okolic in vrtov. Glede samega obrezovanja sadnega drevja je na delavnici med drugim povedala: »Da nam sadno drevje dobro uspeva, da rodi, je pomembna pravilna osvetljenost drevesa. To pomeni, da režemo tiste veje, ki delajo preveliko senco glede na ostale veje, prav tako pa veje, ki rastejo proti deblu drevesa, in enoletne poganjke, ki se navpič- no dvigajo nad običajno krošnjo drevesa. Slednjih ne vseh, saj lahko iz njih vzgajamo nove veje in tako skrbimo, da bo drevo čim dalj živo in rodno,« je poudarila strokovnjakinja, ki ima za sabo vrsto izobraževanj in prakse. Svoje znanje je najprej pridobivala v srednji kmetijski šoli v Šentjurju, nato pa je diplomirala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in zatem še na Fakulteti za kmetijstvo Maribor. Svoje znanje je nadgradila še na Pedagoški fakulteti in lahko tudi poučuje. Na tej delavnici, na kateri so se v praksi preizkušali tudi udeleženci, je Nataša Meznarič posebej opozorila, da vej na koncu ne krajšamo, saj tam dobimo rodni les. Poudarila je tudi, da želimo imeti na drevesu vodoravne veje, in ob tem pokazala, kako ustvarimo t. i. ribjo kost drevesa. Pokazala je, kakšno je pravilno vzgojeno drevo od začetka do konca, in tudi to, da čeprav drevo ni pravilno porezano, lahko čez dve ali tri leta s pravilnim obrazovanjem spet povrnemo polno rodnost. Obrezali trto Nikolajo T. TAVČAR Letošnji že 17. rez Nikolaje, potomke najstarejše trte, je bil opravljen 17. marca. V preteklih dveh letih zaradi krize s koronavirusom javnost ni smela prisostvovati, tokrat pa je bilo kar veliko udeležencev, članov društva savinjskih vinogradnikov in ostalih. Ob zvokih harmonike Stanka Berceloviča sta skrbnik trte Jože Sopotnik in predsednik Silvo Marič obrezala trto. Les trte je lepo dozorel, kar je dober obet za dobro letino. Po rezi so se člani društva na izletniški kmetiji v Gotovljah zbrali na rednem letnem občnem zboru, ki je bil tudi volilni. Tokrat so samo dopolnili izpraznjena mesta v organih društva zaradi smrti ali prenehanja članstva. Vodstvo je ostalo isto. Za naslednji dve leti je tako mandat vodenja dobil stari in novi predsednik Silvo Marič, ki vodi društvo že od leta 2004. Ugotovili so, da so kljub koronakrizi izvedli vse planirane naloge razen martinovanja. Zanj so izvedli že vse priprave, vendar ga zaradi prepovedi zbiranja s strani državnih organov niso mogli izvesti. V preteklem letu so tako opravili vrsto Skrbnik trte Jože Sopotnik med obrezovanjem izobraževanj za svoje člane: od priprave na rez trte do priprav na trgatev, ocenjevanja vin v Gotovljah, praznika vina v Grižah in svečane trgatve Nikolaje. Udeležili so se tudi ocenjevanj vin na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Mariboru in ocenjevanja vin Zveze vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis v Bistrici ob Sotli. Na obeh so za svoja vina prejeli zlate in srebrne plakete. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki je podoben lanskemu, le da tokrat zares pričakujejo, da bodo lahko izvedli martinovanje na podeželski tržnici 11. novembra. ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 3 I marec 2022 Zborovali invalidi D. NARAGLAV Ajda Štajerska z 200 člani T. T, D. N. Veseli so, da se nadaljujejo aktivnosti v občinah Polzela in Braslovče za projekt in dodelitev listine ZDIS Občina po meri invalidov, ki sta jo doslej že pridobili občini Žalec in Prebold. V četrtek, 10. marca, je v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu potekal redni letni zbor članstva, ki vključuje okrog 1100 rednih članov in preko 500 podpornih članov. Zbor je odprl podpredsednik MDI Žalec Marijan Turičnik, ki je po izvolitvi delovnih organov zbor tudi vodil. Namesto predsednika Janeza Megliča, ki je bil zdravstveno odsoten, je podal tudi obsežno poročilo o delovanju društva v minulem letu, ob koncu zbora pa še program dela v letu 2022. Njihovo delo je slonelo na osmih posebnih socialnih programih, za katere so se tudi prijavili na razpis ZDIS in FIHO. Največ skrbi in sredstev so namenili prvemu programu preprečevanja in blaženja psihofizičnih posledic invalidnosti. V lanskem letu je bilo dodeljenih 110 socialnih pomoči in preko 250 prehranskih paketov. Pomoč za pripomočke je prejelo pet invalidov. Organizirali so tudi dve dobrodelni akciji za humanitarne prispevke – prvo za pomoč invalidki za dvigalo, drugo pa za socialne pomoči in prehranske pakete. Kot so dejali, pa jih žalosti dejstvo, da je mnogo poslanih prošenj za pomoč pri dobro stoječih podjetjih, obrtnikih in ljudeh z visokimi prejemki naletelo na gluha ušesa in pomanjkanje socialnega čuta, saj niso »našli« vsaj 20 evrov za vrednost skromnega prehrans- kega paketa. V društvu so že drugo leto zapored zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa ostali brez sredstev, ki jih pridobijo z organizacijo dobrodelnega koncerta Človek – človeku. Ne glede na to pa so veseli, da so lahko izpeljali nekatere druge aktivnosti, kot sta srečanje nepokretnih in težje pokretnih invalidov v Šempetru in tradicionalni planinski zbor invalidov na Kopah. Sicer so program rekreacije in športa skoraj v celoti izvedli. Njihovi športniki so na tekmovanjih dosegali tudi lepe rezultate. Moška ekipa v šahu je na primer zmagala na območnem in državnem prvenstvu. V društvu so veseli tudi, da so se na njihovo pobudo začele in se nadaljujejo aktivnosti v občinah Polzela in Braslovče za projekt in dodelitev listine ZDIS Občina po meri invalidov, ki sta jo doslej že pridobili občina Žalec in Prebold. Letos bodo poleg rednih aktivnosti ponovno organizirali tudi humanitarni koncert Človek – človeku, ki ga načrtujejo za 16. oktobra. Udeležence zbora so pozdravili in nagovorili Dragica Mirnik, predsednica celjske koordinacije DI in članica UO ZDIS, župani občin Braslovče, Polzela in Žalec, predsednik MS Žalec Rado Gašparič in predsednica OZ RK Žalec Pavla Artnik. 29 Izmenjava semen in literature o biodinamiki pred letnim zborom društva Društvo za biodinamično gospodarjenje Ajda Štajerska, ki ima sedež v Žalcu, se je v torek, 22. marca, sestalo na rednem občnem zboru. Na začetku so pripravili izmenjavo semen in literature o biodinamiki, nato pa pregledali opravljene naloge v letu 2020 in 2021 ter si zadali progam dela za letošnje leto. Ugotovili so, da so kljub koronski krizi izvedli skoraj vse planirane naloge. Ker je njihovo članstvo razpršeno v številnih občinah, so organizirali delovne skupine v Žalcu, Taboru, Rogaški Slatini, Žičah in Velenju ter tako približali delovanje članom. Na teh krajih so pripravljali kompostne preparate, gnoj in kremen iz roga, ki jih potrebujejo pri svojem kmetovanju ali pa vrtičkarstvu. Izvedli so tudi številna predavanja, tokrat preko Zooma, in sicer sklop predavanj o kompostnih preparatih (regratu, kamilici, rmanu, koprivi, baldrijanu in hrastu), predavala pa je mag. Organizirali so izmenjavo semen in zelenjave na tržnicah v Žalcu in Preboldu, udeležili pa so se tudi prireditev v Velenju in na Grilovi domačiji v Vinski gori ter na sejmu Agra v Gornji Radgoni na paviljonu o biodinamiki. Spričo prihajajoče prehranske krize se članstvo še povečuje, saj si ljudje želijo postati samooskrbni. O sibirskih borovnicah D. N. V petek, 18. marca, je Medgeneracijski center Prebold pripravil predavanje in delavnico v okviru vseslovenskega projekta Sajenje medovitih rastlin, ki ga vodi Čebelarska zveza Slovenije. Predavanje v vrtcu, šoli in v Medgeneracijskem centru Prebold je potekalo pod vodstvom Zorana Petroviča, ki je udeležencem spregovoril o haskap jagodah oziroma sibirskih borovnicah, ki zacvetijo že konec marca, konec maja in junija pa tudi že obilno rodijo. Po predavanju so medovite rastline na lokacijah predavanj in pri čebelnjaku Čebelarskega društva Prebold tudi posadili. Pri čebelnjaku so udeleženci lahko poskusili tudi zdrave prigrizke iz haskap jagod, ki so jih spekle članice MGC Prebold. Haskap jagode so zelo zdravilne, saj vplivajo na splošno odpornost, regulirajo krvni tlak, sladkor v krvi in holesterol. Zakaj kandidiram? Kot nekdanja profesionalna športnica, dobitnica zlate in bronaste olimpijske medalje, diplomantka marketinga, mama in Žalčanka, sem se odločila, da svoje izkušnje in znanje prenesem v politiko. Zakaj? Ker vem, kaj pomeni trdo delo, odrekanje in odločnost za doseganje ciljev. Svojim sodržavljanom ponujam vizijo v boljšo prihodnost. Ker verjamem, da potrebujejo ljudi, ki povezujejo in presegajo zamere, ki so sposobni konkretno delati v smeri, da v mladih vzbudimo športno miselnost, ki bo Slovenijo razvila v vseh pogledih. Želim spodbujati razvoj družbenih in gospodarskih potencialov vseh, da bodo uresničili svoje življenjske ambicije. Naročnik: Konkretno, Beethovnova ulica 2, Ljubljana V svoji športni karieri sem veliko storila za prepoznavnost Slovenije na globalnem nivoju. Članstvo v športni enoti Slovenske vojske, treniranje mlajših generacij v judo klubu Z'dežele Sankaku ter materinstvo so mi dali in mi dajejo še danes širino ter zavedanje, da je za razvoj in blagostanje v Sloveniji potrebno narediti še veliko. Povežimo Slovenijo združuje ljudi liberalno-gospodarskega, ljudsko-socialnega in zelenega centra. 24. aprila obkrožite POVEŽIMO SLOVENIJO! “Vem, kaj pomeni trdo delo, odrekanje in odločnost za doseganje ciljev.” Urška Žolnir Jugovar Kandidatka za poslanko v v volilnem okraju Žalec 1 Naročnik oglasa: Stranka Konkretno, Beethovnova 2, 1000 Ljubljana KRONIKA 30 ŠT. 3 I marec 2022 Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! ZAHVALA Ob slovesu dragega atija in mamice, dedija in babice MILANA ZAJŠKA (10. 4. 1950–14. 2. 2022) Krvodajalci na Polzeli, danes v Žalcu Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... T. TAVČAR Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec, Krajevna organizacija RK Polzela ter Zavod za transfuzijsko medicino Ljubljana so v prostorih veroučne učilnice Župnije Polzela 23. marca pripravili letošnjo drugo krvodajalsko akcijo, ki se je je udeležilo 106 krvodajalcev. Akcije se je udeležilo 106 krvodajalcev, lani ob tem času pa 71. Transfuzijske službe ves čas potrebujejo kri za nujna zdravljenja, zato je ta visoka udeležba velikega pomena. Krvodajalci so se, kot so jih v Območnem združenju RK Žalec in Krajevni organizaciji RK Polzela prosili, prijavili v transfuzijsko službo na točno uro odvzema krvi, zaradi česar jim ni bilo treba predolgo čakati na odvzem. Naslednja, tretja akcija poteka danes, v sredo, 30. marca, v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. MALI OGLASI ZAHVALA Veliko prezgodaj nas je za vedno zapustil naš dragi BOJAN PUNGARŠEK iz Prebolda Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v teh dneh žalosti. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz podjetja Odelo, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in tople besede. Hvala za podarjeno cvetje in svečke. Posebna zahvala PGD Kaplja vas in podjetju Energetika Celje za pripravljen govor ob zadnjem slovesu, pogrebni službi Ropotar za opravljen obred in kvartetu Lirika za odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. in JOŽEFE STRAJNŠAK (4. 2. 1939–3. 2. 2022) iz Galicije se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, prečudovito cvetje, darovane sveče, svete maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za lepo opravljena obreda in sveti maši, pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ju pospremili na njuni zadnji poti in ju boste ohranili v lepem spominu, kjer bosta sedaj počivala v miru. Njuna ljubezen bo za vedno ostala z nami. Žalujoči: Sabina in Biserka z družinama Žalujoči vsi njegovi PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) ZAHVALA PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 FRANC - LUBČ HERMAN ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY (1947–2022) ZAHVALA MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 GLOBINSKO ČIŠČENJE tepihov, sedežnih garnitur in vseh vrst vozil, Damjan Perme s.p. Info.: 031 682 344 Kupim STARO PLASTIČNO LUČ MEBLO (lestenec, namizno ali stoječo luč). Info.: 041 855 663 UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Ob izgubi drage SILVE PAVLIČ BREŽNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi iz Griž 77 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in pomoč. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar in JKP Žalec. Posebej se zahvaljujemo Domu Nine Pokorn – njihovim socialnim oskrbovalkam, ki so tako lepo in vestno prihajale ter skrbele zanjo. Hvala tudi zdravnici dr. Andreji Podbregar Marš in celotnemu medicinskemu osebju ZD Žalec. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni V SPOMIN Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA MILKI HERMAN, roj. KERŽIN (1949–1990) Spominom, ki so ostali, je čas zgladil ostrino in zaživeli so lepši in milejši kot kdaj koli. Ostali so kot mila popotnica v prihodnosti. Tvoja sinova Peter in Uroš z družinama ERNEST ŠARLAH iz Vrbja 6, Žalec (oskrbovanec DU Polzela) (21. 1. 1932–5. 2. 2022) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, za izrečene besede tolažbe in upanja. Hvala za podarjeno cvetje, dar za maše, finančno pomoč in darovane sveče, ki jih bomo v vašem imenu prižigali na njegovem grobu. Hvala, ker ste bili z nami in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hči Božena in vnukinja Špela z družino 15 % gotovinskega popusta KRONIKA ŠT. 3 I marec 2022 31 P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA V SPOMIN Te dni mineva 10 let od izgube drage ROZIKE OREŠIČ iz Latkove vasi ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter V 89. letu nas je v hudi bolezni zapustil naš dragi oče, dedi in pradedi V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan STANISLAV HRIBERNIK Čeprav je minilo že deset let, je spomin še vedno ostal. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi mož in oče IVAN ŠILIH ZAHVALA Žalujoči: žena Andreja, sin Klemen in hči Katja Žalujoči: žena Marica ter sinova Srečko in Stani z družinama Ob boleči izgubi drage mame ANE SIMONČIČ iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in ste našo Ano pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Andrej, Barbara in vsi njeni iz Studenc 42, Žalec (28. 6. 1961–14. 1. 2022) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč in ostale pozornosti. Vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. iz Latkove vasi (23. 3. 1933–8. 3. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo pomoč, darovano cvetje, sveče, za svete maše in za izraze sožalja. Zahvaljujemo se dr. Drozgu in dializnemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku Janezu Jagru za lepe poslovilne besede, gasilskemu društvu Latkova vas, pevcem in trobentaču ter pogrebni službi Ropotar. Mož in sinova z družinama Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 ZAHVALA FANIKA LJUBIČ iz Tabora Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. (S. Gregorčič) Ob izgubi drage mame, babice in prababice, ki je za vedno zaspala 22. februarja 2022, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala sosedom, zdravnici dr. Pavlici Zalokar Rode, znancem in pogrebni službi Ropotar. Naj ostanejo spomini … Vsi njeni žalujoči ZAHVALA Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselila si se tja, kjer ni več trpljenja in ne gorja. Odkar utihnil je tvoj glas, žalost in bolečina domujeta pri nas. V SPOMIN 14. marca je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila draga DAMJANA DUCMAN Zapustil nas je dragi mož, ati, dedek, brat in svak STANE KROPIVŠEK iz Latkove vasi (20. 4. 1940–16. 2. 2022) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku Srečku Hrenu in vsem ostalim, ki ste pripomogli k obredu ob njegovem slovesu. Hvala vsem in vsakomur, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi, ki ga bomo zelo pogrešali (11. 7. 1963–14. 3. 2021) Iz srca hvala vsem, ki jo z lepo mislijo ohranjate v spominu in ji namenite svoj trenutek ob njenem veliko preranem grobu. Vsi njeni Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili. V ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili! Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. V SPOMIN ANTONU KANIČU 3. marca je minilo leto dni, odkar si nas zapustil, dragi ate, dedi in pradedi. Vsako jutro sonce vzide, na večer se poslovi, vsak dan v naših srcih drag spomin nate živi. V SPOMIN Minilo je sedem let žalosti, kar nas je zapustila draga Vsi njegovi domači Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. MARIJA GRAČNER iz Letuša (10. 8. 1936–17. 3. 2015) V SPOMIN 26. marca je minilo deset let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. Vsi njeni ALOJZ COKAN V SPOMIN 30. marca mineva 15 let, odkar te ni več med nami IVANA VIDEC iz Studenc pri Žalcu (24. 4. 1937–26. 3. 2012) iz Liboj 45 (4. 1. 1934–30. 3. 2007) Hvala vsem, ki mu prižigate sveče na njegovem grobu. Hvala vsem, ki se je spominjate z lepo mislijo, postojite ob njenem grobu in ji prižigate sveče v njen spomin. Vsi njegovi Zahvale za aprilsko številko Utripa sprejemamo, do 14. aprila, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. Žalujoči vsi njeni ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 3 I marec 2022 Navdihujoče pesmi ženskih umetnic na žalskih ulicah Pesmi in rože ob 8. marcu S koncerta Uroša Perića in Amaye - Maje Keuc B. PLAZNIK Amaya in Uroš Perič navdušila T. TAVČAR Na dan žena, 8. marec, je braslovško dvorano Doma kulture v okviru koncerta Cheek to cheek v organizaciji ZIKŠT 3 jezera napolnila pesem. Koncert je bil posvečen ženskam. Uroš Perić, glasbenik z dušo in telesom, izjemen interpret, skladatelj, pianist in vokalist, ter markantna Maja Keuc - Amaya z izjemnim vokalom in odrsko prezenco, sta v stilu soula in bluesa poskrbela za pravo glasbeno poslastico, ki ni navdušila le dam, temveč tudi gospode. Začeli z akcijami čiščenja A. OSET Mladi Žalčani so vedro obeležili dan žensk. S podarjenimi rožami so polepšali 8. marec številnim ženskam. Navdihujoče pesmi, ki so jih nalepili po Žalcu, pa bodo razsvetljevale obraze mimoidočim še po tem prazniku. Anja Oset iz Mladinskega centra Žalec je povedala: »Študentski klub Žalec že vrsto let deli cvetlice po žalskih ulicah ob dnevu žena, Mladinski center Žalec pa je vse do letos obeleževal ta dan v sodelovanju z osnovnimi šolami in drugimi društvi iz Občine Žalec ter z ročno narejenimi voščilnicami in pisanimi pismi lepšal praznik starostnicam v domovih. Tokrat smo združili moči. Z rožicami smo se sprehodili po Žalcu in narisali nasmehe ženskam, zaposlenim v JKP Žalec, ZKŠT Žalec, v Hiši Sadeži družbe, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec, na žalski policijski postaji, v Zdravstvenem dom Žalec in Upravni enoti Žalec ter Občini Žalec. Akcija risanja nasmeškov ob dnevu žena pa se ni končala le pri rožicah.« Ob sprehodu po Žalcu lahko še vedno na uličnih svetilkah preberete pesmi ženskih umetnic, ki nagovarjajo prav vsako žensko. D. N., T. T. Rožice za nasmeh žensk Pihalci za žene in matere D. N. Udeleženci po zaključeni akciji v Matkah V nekaterih občinah po dolini so ob koncu marca pripravili tradicionalna pomladna čiščenja okolja. V Preboldu so akcijo organizirali v prejšnjo soboto, 26. marca. S čiščenjem se je spoprijelo lepo število občanov, ki so pobirali odpadke po svojih vaseh, ob vodotokih, cestah … V zbirni center v Latkovi vasi so pripeljali kar nekaj traktorskih prikolic. Na splošno je bilo smeti bistveno manj kot pred leti, so na terenu Na območju Žovneškega jezera so pobrali veliko pločevenik, steklenic in PVC vrečk. ugotavljali udeleženci akcije. Razlogi za to so zagotovo organiziran odvoz odpadkov, večja osveščenost ljudi in zbirni center Simbio v Latkovi vasi, kamor lahko odpadke občani pripeljejo dvakrat tedensko. Tudi v Občini Braslovče so skupaj s TD Braslovče pripravili čistilno akcijo minulo soboto. Čiščenje je bilo usmerjeno na robove cest, rečne in jezerske bregove, gozdni rob ter na nekatere sprehajalne in planinske poti. Na območju Žovneškega jezera so na večjih delih v neposredni bližini jezera pobrali veliko steklenic, pločevink, plastičnih vrečk in nekaj večjih kosov embalaže. Tudi ob gozdnih poteh ob vznožju Dobroveljske planote in ob označenih planinskih poteh so pobrali odpadke, ki jih posamezniki ne odnesejo s sabo in jih odvržejo. Vsi udeleženci so nabrali preko 60 vreč odpadkov. Akacija je potekala tudi v Občini Polzela, v soboto, 2. aprila, pa bodo akcijo pripravili tudi v Občini Vransko. Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec in Pihalni orkester Prebold sta v Dvorani Prebold pripravila koncert, posvečen prazniku žena in mater. Vsaka udeleženka je ob prihodu v dvorano prejela tudi rdeč nagelj. Pred začetkom koncerta je žene in dekleta ter ostale udeležence pozdravil ravnatelj GŠ Risto Savin Gorazd Kozmus. Zbrane sta pozdravila tudi župan Vinko Debelak ter podžupan in umetniški vodja Pihalnega orkes- tra Prebold Žalec mag. Marko Repnik. Koncertni program je pričela domača pihalna godba pod dirigentsko palico mag. Marka Repnika s koračnico Vinka Štrucla in z njim tudi končala svoj del programa. V drugem delu je Pihalna godba GŠ Risto Savin pod vodstvom dirigenta Jana Grčarja igrala skladbe iz otroških in mladinskih filmov. Vsaka pihalna godba je zaigrala po pet skladb, ki so navdušile žene, dekleta in matere ter tudi ostalo občinstvo. Med nastopom Pihalnega orkestra GŠ Risto Savin Žalec pod vodstvom Jana Grčarja