letnik XIX - št. 3, marec 2012 Glasilo občine Trzin g f i ^ Dokončanje vrtca v slepi ulici / Nujnost obvozniCe Rudi Schoss: Namesto k italijanščini v hribe Gregorjevo - slovenski Valentinček Ob boleči izgubi svojih najdražjih z najlepšimi dekoracijami. m P ■ K ■■' SADJE % ZELENJAVA VSAK DAN SVEŽE SADJE Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520, www.CDetlicamaoiners.si Računovodske in pravne storitve za javne zavode, zavode, društva in podjetnike Izvedba javnih naročil ter svetovanje info@ipse.si 041 736 506 081 60 10 10 Pri nakupu nad 20 € dobite darilo! Želimo vam vesele velikonočne praznike! UGODNA VELIKONOČNA PONUDBA pomaranče, hren, orehi, rozine... Frutas - sadje In zelenjava. Ljubljanska 50, 1236 Trzin T 01 562 07 77 Vreme fJ^^EVROPI? ■ t / r' V L J . - ; Vrkme ha HivAŠKEM? 1 L vf^nie V SLOVEI^JI? 31 i VREMENSKI PORTAL za SLO I HR I EU Še veliko korakov nas čaka Ko poslušam vremenske napovedi, sem vesel, kadar vremenarji napovedo, da bo v naslednjih dneh lepo, sončno vreme. Rad imam sonce! Pomlad prihaja! Za nami so že vsi znanilci pomladi: Pust, ki je odganjal zimo, sveti Matija, ki je led razbijal, sveti Valentin, ki je »odklenil« korenine rastlin in je razvnel zaljubljence, pa še sveti Gregor, ki je odnesel dolge, temne večere in so se ptički začeli ženiti. Po travnikih se že sklanjajo nabiralci regrata, po jasah, ob obronkih gozda in potokov svoje bele glavice zibljejo zvončki, vse bolj jim delajo družbo trobentice in kmalu bo naš svet spet pisan, vesel in, upam, da tudi zelen. Bo res zelen? Seveda bo! A, ko gledam gore skoraj brez snega - spominjam se, kako smo marca hodili na Komno, kjer je bilo še po več metrov snega in so smučarsko sezono ponekod uradno zaključevali prvega maja, me skrbi. Potoki, ki bi morali zdaj polno žuboreti, se vse bolj lenobno pretakajo, mezijo, rečne struge kažejo rebra in travniki so suhi. Vem, da za Zemljo veljajo posebni zakoni, na katere ne moremo vplivati. Planet se lahko pregreje, zagotovo se bo začel ohlajati in nekoč bo poniknil v Soncu, pa vendar se tudi znanstveniki strinjajo, da ljudje s svojim početjem pospešujemo »čudno obnašanje« ODSEV glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Brigita Crljenic, Primož Hieng, Zmago Knuplež, Zinka Kosmač, Matevž Kosterov, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Majda Šilar, Dunja Špendal in Jožica Valenčak Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: ^ grafex agencija | tiskarna Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Anton Osenar, tel. št.: 040/800-055 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu ISSN 1408-4902 naše Žemljice. Z manjšim izsekavanjem deževnih pragozdov, z manjšim izpustom toplogrednih plinov in drugačnim načinom življenja bi lahko zavirali ogrevanje planeta in nepredvidljive vremenske motnje. V boj proti podnebnim spremembam se lahko vključimo prav vsi. Vesel sem, da v naši občini le raste zavest, da je prav, če začnemo varčevati z energijo, če bolj izkoriščamo obnovljive vire energjje in če bolj pazljivo ravnamo z odpadki. Čeprav zamenjava žarnic v trzinski javni razsvetljavi z varčnejšimi, prehod na plinifikacijo, spodbujanje uvajanja toplotno bolje izoliranih fasad, streh in sončnih kolektorjev na trzinskih objektih ne bo bistveno vplivalo na spreminjanje klimatskih pogojev na Zemlji, je to lahko droben kamenček, ki je sestavni del puščave. Če ne bi bilo tega kamenčka in nešteto drugih podobnih majhnih zrnc peska, puščave ne bi bilo. Vsako dolgo potovanje se začne s prvim korakom, ki mu sledi tisoče drugih. Brez teh prvih korakov Marko Polo ne bi prišel do Kitajske, Kolumb ne bi odkril Amerike in Hillary ne bi splezal na Everest. En korak ne pomeni nič, pa vendar brez njega in njemu podobnih ne bi bilo uspehov. Prav zato dodajmo tem prvim korakom še druge in po določenem času bomo opazili prve rezultate. Ko smo pred davnimi leti v planinskem društvu začeli s čistilnimi akcijami gozdnih poti na območju Trzina, je bilo to skoraj jalovo početje. Ko smo dobili občino in je čistilna akcija postala občinska akcija, je bil učinek že večji. Žalostno pa smo ugotavljali, da se večina naših sokrajanov ni pripravljena pridružiti tistim, ki smo čistili za drugimi. Še naprej so se pojavljala divja odlagališča, Slika na naslovnici Pomlad je tu Foto: Miro Štebe vendar jih je bilo vsako leto manj. Nekateri od predelov, ki jih prizadevni ljubitelji trzinske narave in Trzina na splošno čistijo leto za letom, so zdaj skoraj čisti. Divjih odlga-lišč v trzinskem gozdu skoraj ni, še zlasti, če primerjamo razmere zdaj s tistimi pred leti. Ko smo želeli za to številko poslikati divja odlagališča, ki čakajo udeležence občinske in vseslovenske, če hočete pa tudi planetarne akcije, smo imeli težave z iskanjem. Na tradicionalnih mestih, kjer smo leto za letom čistili kupe smeti, teh nismo našli. Sorazmerno dosti smeti smo še našli na obrobju industrijske cone, vendar v primerjavi s stanjem pred leti je tudi tam zdaj precej bolje. Prvi koraki so sprožili plaz in pokazali rezultate. Prijateljica mi je rekla: »S tem dajete onesnaževalcem vedeti, da naj kar mirno smetijo in onesnažujejo, saj boste pospravili za njimi.« Na vse skupaj bi lahko gledali tudi tako, vem pa, da je tam, kjer je čisto, večini nemarne-žem kar nerodno prvim začeti s smetenjem. Tam, kjer je že zapacano in nasmeteno, nikogar ne moti, če doda še svoj delež, na čista tla pa večina tistih, ki imajo vsaj kanček srčne kulture, ne bo prva pljunila. Tudi pri smetenju je treba narediti prvi korak, ki je lahko nekako najtežji. Ko primerjam razmere v Trzinu s stanjem v nekaterih sosednjih občinah, mislim, da smo Trzinci lahko zadovoljni in ponosni. Mogoče imamo srečo, da je naša občina tako majhna, vseeno pa tudi verjamem, da je osveščenost naših občanov le že nekoliko večja kot v sosednjih občinah. Neštetokrat se na nas obračajo naši bralci in nas obveščajo, da so opazili koga, ki je onesnaževal okolico Trzina. Tudi zaradi takšne budnosti prebivalcev tisti, ki razmišljajo, da bi svoje odpadke in smeti odvrgli kje v gozdu, raje pošteno premislijo, če se izplača in ali naj tvegajo. Nekaterim sicer nič ne pomaga, vseeno pa so v manjšini, in upam, da bodo kmalu »izumrli«. Že v vrtcu in kasneje v osnovni šoli otrokom vcepljajo v zavest, da ni prav, če onesnažujemo naravo. Nekaterih se ta opozorila dobro primejo in radi sodelujejo z drugimi okoljevarstveniki, drugi pa se vsaj zavedajo, kaj je prav in kaj ni. Pri skrbi za čistejše trzinsko okolje pa je treba pohvaliti tudi Občino in tudi Javno komunalno podjetje Prodnik, saj z odvozi kosovnega materiala, nevarnih odpadkov, ločenih gospodinjskih odpadkov pa tudi z ureditvijo odlagališč za vejevje precej pomagata ljudem in s tem preprečujeta, da bi se jim nabiralo preveč odpadkov, ki bi jih nekateri brez možnosti za odvoz kaj hitro odpeljali kam v naravo, proč od ljudi. Zagotovo bo tudi po letošnji čistilni akciji Trzin bolj čist, vendar bo to vseeno še vedno prvi korak v boju s podnebmimi spremembami. Potrebno bo narediti še celo množico korakov; upajmo, da bomo našim zanamcem prepustili še vedno lepo in za bivanje prijetno domovino. Urednik ■V Županov kotiček V zadnjem času sta se zgodila vsaj dva dogodka, povezana z javnim prometom, ki sta zanimiva tudi za Trzince. Člani svetniške skupine Trzin je naš dom so se končno prepričali, da LPP res ne more in ne sme kar na njihovo željo podaljšati katerekoli od prog mestnega prometa in o tem celo obvestili bralce Odseva. Pri tem ni toliko pomembno to, da niso omenili, da smo nekateri to vedeli, povedali ali napisali že pred zadnjimi lokalnimi volitvami, pred katerimi je bilo prepričevanje ljudi, da je podaljšanje »šestice« do Ljubljane tako rekoč stvar zelo preprostega dogovora, ki ga iz neznanih razlogov preprečuje samo trzinski župan, ena glavnih obljub in tem, s katero so nastopali kandidati omenjene liste, bolj pomembno je, da se jim ni zdelo potrebno niti besede nameniti v opravičilo občanom, ki so morda res verjeli, da je to mogoče kar mimogrede urediti. V nadaljevanju je skupina opisala prizadevanje, ki ga spodbujata LPP in tudi MOL, da bi se uporabo Urbane razširilo tudi na območje okrog Ljubljane, kar pomeni za zdaj samo to, da bi bilo mogoče s kartico Urbana plačevati vozovnice tudi na avtobusih podjetja Kambus in morda še kakšnega podjetja, ki prevaža potnike na tem območju, vendar najbrž ne za vozovnice na t.i. linijskih progah. Seveda pa to načeloma na ceno prevozov ne bi vplivalo. Veliko bolj pomemben je za nas projekt integrirane vozovnice, ki ga po eni strani razvija država (dosedanje ministrstvo za promet), po drugi strani pa tudi LUR (Ljubljanska urbana regija), ki bi omogočala prestopanje z isto vozovnico oziroma uporabo več avtobusov ali avtobusa in vlaka z isto vozovnico med vstopno in končno postajo uporabnika. Če bo hkrati mogoče za plačevanje te vozovnice uporabljati namensko kartico, naj se bo imenovala Urbana ali kakorkoli drugače, tem bolje. Trajnostna mobilnost V torek, 6. marca, je bila v prostorih MOL v Ljubljani organizirana mednarodna konferenca na temo trajnostne mobilnosti. K udeležbi v okviru okrogle mize, kot dela konference, sem bil povabljen tudi podpisani kot župan občine, ki je med manjšimi slovenskimi občinam, po ocenah stroke doslej največ storila za uveljavljanje koncepta in možnosti t.i. trajnostne mobilnosti, torej za spodbujanje odločanja možnih uporabnikov za javni promet, za preorien-tacijo na kolo ipd., pri čemer seveda stroka pri tem ni toliko upoštevala deklarativne podpore konceptu (izjave za javnost, volilne obljube ipd.), temveč dejanske ukrepe. Bilo je opaženo, da smo v bistvu v Trzinu že uvedli manjše »park and ride« parkirišče v bližini obeh najbolj obremenjenih postaj (avtobusne in železniške), da smo že pred leti na istem mestu postavili tudi pokrito kolesarnico, da smo avtobusne postaje kolikor je mogoče približali uporabnikom ipd. Seveda še zdaleč nismo storili vsega, kar bi lahko storili na tem področju, in bomo vsekakor skušali razmere še izboljšati. Zgledi nekaterih večjih in malih mest oziroma krajev v Evropi so res posnemanja vredni. Učinkovita raba energije Kot je bralcem Odseva že znano, se v zadnjem času dokaj intenzivno posvečamo tudi različnim zamislim, kako v Trzinu spodbuditi gibanje za učinkovitejšo rabo energije. Na srečo v občini živi in deluje tudi nekaj posameznikov, ki niso občinski funkcionarji, vendar so pripravljeni posvetiti veliko lastne energije in časa temu prizadevanju. To gotovo zavezuje tudi občino, da se bo temu področju še bolj posvečala kot doslej. Pred kratkim smo naročili t.i. termično snemanje Trzina in ko bomo dobili posnetke, jih bomo lahko predstavili vsem zainteresiranim občanom, ki bomo tako lahko preverili, kako energetsko učinkovite ali potratne so naše hiše. Obetajo se tudi možnosti, da pridobimo določene finančne spodbude za sistematično izboljševanje energetske učinkovitosti v naselju, vendar za zdaj to možnost samo omenjam, ker nikakor ne želim obljubljati preveč in vzbujati iluzij v zvezi s tem. Vsekakor pa nekaj možnosti je za to. Seveda to ne pomeni, da bi bilo že jutri mogoče dobiti denar za tak projekt, čez leto dve pa morda že. Tone Peršak Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslovvT J ¡nfo@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Trzinke, Trzinci! Seveda ste opazili, da se narava prebuja v spomladanskem soncu in komaj čaka, da spet na novo oživi in si nadene nova oblačila. Končno sta led in mraz odnesla pete iz naših krajev, dala prostor soncu in dobri volji. Po napornem delovniku se radi sprehodimo po ulicah, po gozdu, se usedemo na kolo in si napolnimo pljuča s svežim zrakom, globoko zadihamo. A ko se zima poslovi, nas zmotijo zavržene vrečke, plastenke, papir; vse tisto, kar se med letom skrije v travo in listje. Vrečke visijo in ležijo ob bregu Pšate, na parkiriščih, na zelenicah, igriščih. Da bi se doma v Trzinu še naprej prijetno počutili, vas pozivam, da se v soboto, 24. marca, pridružite sokrajanom in sosedom na čistilni akciji, da očistimo naš kraj. Pridružite se nam na zbirnih mestih, čeprav morda nimate rokavic, čeprav imate polno drugih opravkov, čeprav morda nikogar ne poznate. To je dan, ko lahko spoznate nove ljudi, se razgibate in naredite dobro delo za okolje, kjer živite, in tudi zase. Narava nam bo hvaležna, sprehod po njej pa bo veliko prijetnejši. Pa nasvidenje! Valentina Kralj načelnica Odseka za varstvo narave pri PD Onger Trzin O pokopališču drugo leto V času krize, ko vse bolj občutimo pomanjkanje denarja, so se v nekaterih sosednjih občinah odločili, da podrobneje preverijo prilive denarja v občinski proračun iz naslova prispevkov za uporabo zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč. V nam bližnjih občinah, Domžalah in Kamniku, so tako na splošno presenečenje ugotovili, da so imeli zelo nepopolne podatke in da lahko občini, ne da bi zviševali ceno oz. vrednost točk, iz tega naslova dobita kar nekaj dodatnega denarja: občina Kamnik vsaj pol milijona EUR več, v Domžalah pa po ne še povsem posodobljeni evidenci že prejemajo po 200.000 EUR na leto. Ste mogoče preverili, ali je tudi v naši občini na tem področju še kaj rezerve? Mi smo doslej dokaj redno posodabljali evidence in podatke, ki so osnova za odmero NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča), razen morda lani in predlani, saj čakamo, ali se bo vlada oziroma država odločila za sprejem zakona o davku na nepremičnine ali ne, kar je bilo napovedano že za leto 2011 in potem za leto 2012 itd. Davek na nepremičnine naj bi namreč zamenjal NUSZ. Seveda, če tega zakona še ne bo tako kmalu, bo treba spet izpeljati preverbo in posodobitev podatkov, saj je res, da to vpliva na doslednost odmere in pobiranja NUSZ, kar ni pomembno samo zaradi višjih ali nižjih prihodkov občine, temveč tudi zaradi pravičnosti. Ni prav, da nekateri to dajatev že vrsto let plačujejo, drugi pa morda ne. Čeprav, kot rečeno, so pri nas evidence dovolj dosledne in dodelane; dovolj sproti pa rešujemo tudi vse pritožbe. Že dalj časa nismo nič pisali o prizadevanjih za to, da bi tudi v Trzinu dobili pokopališče. Ali je bil, odkar smo zadnjič pisali o tem, narejen kakšen nov korak oz. napredek k uresničitvi ene od prioritetnih želja naših občanov? Na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na zadnjem od vrste zborov občanov, na katerih smo razpravljali o vprašanju, kje bi bilo mogoče ali najbolj primerno locirati pokopališče, bomo ob naslednjem predlogu nekoliko bolj daljnosežnih sprememb OPN v predlog uvrstili tudi lokacijo, ki je bila, kot rečeno, izglasovana na navedenem zboru občanov. Predvidevam, da bomo s postopkom začeli naslednje leto. Trenutno imamo že v teku en postopek, vendar gre za predlog po skrajšanem postopku, s katerim naj bi uredili nekaj redakcijskih sprememb in popravkov in nekaj manjših nesporazumov v besedilu, ne da bi se lotevali sprememb grafik ali celo umeščanja novih zazidljivih območij. Ker je tako, je mogoče izpeljati skrajšani postopek. Pravih sprememb se bomo, kot rečeno, lotili po tem, in to predvidoma v letu 2013. Letos je bila zima pri nas zelo zelena in zimske službe skoraj nismo potrebovali. Kolikšen prihranek je to prineslo Občini in kako bo ta denar porabljen? Kolikšen točno bo ta prihranek še ne vemo. Res pa je, da bo prihranek manjši, kot morda kdo misli, glede na to, da ni bilo veliko snega. Kajti nekaj stane tudi to, da so službe v stanju pripravljenosti oziroma kar precej stane tudi posipanje cest itd. Dejstvo, da del sredstev s te postavke ne bo porabljen, ne pomeni, da lahko zdaj ta sredstva kar prenesemo na neko drugo postavko ali jih kar tako namenimo za nekaj tretjega. Sredstva ostanejo znotraj integralnega proračuna kot trenutni presežek, kaj po bomo s temi sredstvi, bo seveda stvar razprave ob rebalansu proračuna. V osnovi pa velja, da vedno predvidimo nekaj več porabe, kot je na prvi pogled mogoče na podlagi prihodkov, in potem seveda ravno s tovrstnimi presežki in tudi z varčevanjem in prizadevanjem za nižje cene storitev naših partnerjev skušamo ustvariti presežek, ki nam omogoča dodatne aktivnosti, naložbe ipd. Začenja se pomlad. Čez par dni bo spet občinska čistilna akcija, ki bo zagotovo spet uspešna. Občina si že vsa leta prizadeva, da bi bil Trzin kar najbolj urejen kraj. Kakšne načrte imate na Občini glede urejenosti kraja za letos in kakšne smernice ste ali boste dali tistim, ki skrbijo za urejanje javnih površin v Občini? Občina Trzin se tudi letos vključuje v vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo in na ta način v planetarno akcijo Očistimo svet! Načeloma bomo akcijo izpeljali enako kot že vsa leta doslej; morda pa velja poudariti, da se nam bodo tokrat pridružili tudi pripadniki slovenske vojske in člani enega od društev iz ene nam bližnjih občin, ki imajo prijatelje v Trzinu. Tako bo, če lahko tako rečemo, čistilna akcija v Trzinu tokrat na nek način medobčinska in celo vseslovenska. Tudi zato naj izkoristim to priložnost in povabim občane in občanke, da se nam v čim večjem številu pridružijo, da bo akcija tudi letos vsetrzinska. Ali lahko poveste, kako poteka akcija zamenjave starih žarnic javne razsvetljave z varčnimi in kako obnova oz. zamenjava zarjavelih nosilcev (kandelabrov) svetil javne razsvetljave? Akcija postopne zamenjave sijalk in, po potrebi, svetilk poteka že nekaj časa, in če odmislim območje OIC Trzin, smo veliko večino zamenjav že opravili. Učinek se že pozna na izdatkih za električno energijo, čeprav je bila vmes tudi podražitev. Je pa to tudi razlog za to, da nekoliko zaostajamo z zamenjavo porjavelih drogov. Letos se tudi skupaj s še dvema občinama prijavljamo na javni razpis za sredstva (50 %), ki bi nam omogočil, da v dveh letih zaključimo zamenjavo vseh potratnih sijalk in neprimernih svetilk in opravimo tudi zamenjavo oziroma posodobitev priži-gališč, kar pomeni, da se bomo na področju javne razsvetljave nedvomno uvrstili med občine, ki zagotavljajo maksimalno mogočo učinkovito rabo energije in hkrati vendarle zagotavljajo tudi ustrezno raven javne razsvetljave, ki je pomembna, kot vemo, z mnogih vidikov (varnost, prometna varnost itd.). Ali imate kaj podatkov, kolikšno je med lastniki hiš v Trzinu zanimanje za energetsko varčnejše domove, za izrabo obnovljivih virov energije in koliko občanov se obrača na občino za pomoč (subvencije ali ugodna posojila) pri takih naložbah? Mislim, da zanimanja kar je nekaj, saj se je že nekaj ljudi odločilo za vsaj delno energetsko sanacijo svojih hiš. Nekoliko manj morda za preorientacijo na obnovljive vire energije, čeprav lahko opazimo, da zlasti za prehodna obdobja in dogrevanje kar veliko ljudi uporablja lesno biomaso. Za subvencije za (nižjo) obrestno mero za posojila v ta namen za zdaj ni velikega zanimanja. Zato na občini razmišljamo, da bi v prihodnosti nekaj malega sredstev raje namenili za dve, tri subvencije na način nepovratnih sredstev, pri čemer bi seveda upoštevali tudi socialne kriterije. Kako je v Trzinu poskrbljeno za prosti čas izvenšolske mladine in koliko mladostnikov se vključuje v dejavnosti, ki jim jih Občina preko ustreznih ustanov in društev zagotavlja? Poznam zlasti ta del aktivnosti, ki poteka skozi trzinska društva, pri čemer je s svojimi sredstvi udeležena tudi Občina. Menim, da je te ponudbe kar precej, celo toliko, da včasih tudi kaj odpade, ker ni interesa med mladimi in starši. V zvezi s tem moram pohvaliti zlasti Društvo prijateljev mladine, v zadnjem času spet Smučarsko društvo, ne nazadnje Kulturno društvo, ki ima zelo aktiven podmladek idr. Nekoliko starejši mladi se, zdaj spet nekoliko bolj intenzivno, zbirajo v okviru DZMT itd. Moram omeniti tudi šolo tenisa, ki poteka v okviru Taubi centra in v katero je vključenih zelo veliko otrok. Skratka, zdi se mi, da je ponudba kar pestra. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Prva izredna seja Občinskega sveta Občine Trzin Dokončanje vrtca v slepi ulici V sredo, zadnji dan februarja, je bila prva izredna seja Občinskega sveta Občine Trzin, na kateri so člane občinskega sveta ob prisotnosti predstavnikov izvajalca, del družbe Jelovica hiše d.o.o., seznanili z zapleti ob gradnji novega vrtca v Mlakah. Župan Občine Trzin g. Anton Peršak je uvodoma pojasnil potek dogodkov in občinske poglede na zaplete z novim izvajalcem gradnje vrtca. Povedal je, da so se težave začele s prvim izvajalcem, saj je kmalu po podpisu pogodbe skušal doseči višjo ceno. Precej časa so se pogajali, nazadnje pa so morali pogodbo zaradi neizpolnjenih pogodbenih obveznosti prekiniti. Dotedanjemu glavnemu podizvajalcu, podjetju Jelovica hiše d.o.o., so ponudili, da naj sprejme dokončanje projekta, saj je bil že vpeljan v posel. Družba Jelovica hiše je ponudbo sprejela in 19. avgusta 2011 so podpisali pogodbo za dokončanje vrtca po načelu »funkcionalni ključ v roke«. Tudi Jelovica hiše je kmalu po podpisu pogodbe začela postavljati nove pogoje in zahteve po zvišanju plačila del. Zatrjevali so, da niso bili seznanjeni z vsemi podatki in da je treba zaradi povečanja površine vrtca določiti novo, višjo ceno, s čimer se Občina ne strinja. Občina trdi, da je bil izvajalec že kot glavni podizvajalec in nato pred podpisom pogodbe v celoti seznanjen s projektom in da so bile dimenzije objekta znane že ob pridobitvi gradbenega dovoljenja in podpisu pogodbe. Pogodba je sklenjena na ključ in zato naj izvajalec ne bi bil upravičen do višanja cene. Zaradi novih zahtev, ki so se pojavile med samo gradnjo, je Občina s podpisom t.i. Aneksa 3 vseeno pristala na delno zvišanje cene vrtca. Ob podpisu pogodbe so potrdili, da naj bi vrtec Občino veljal 1.691.000 EUR brez DDV, z davkom pa bi veljal 2.029.200 EUR. Po podpisu aneksa 3, s katerim naj bi opravili dodatna dela, so novo ceno gradnje vrtca povišali za 62.500 EUR, tako da naj bi vrtec veljal 1.753.500 EUR brez DDV. Jelovica želi doseči še višjo ceno, zanimivo pa je, da je tudi s podizvajalci sklepala pogodbe, katerih vrednost je precej višja, kot bi si jo v skladu s pogodbo lahko izplačala. G. župan je prepričan, da Jelovica hiše skuša izsiljevati, ob tem pa še opozarja, da družba Občini tudi še ni predložila ustreznega predračuna, ki bi bil usklajen s projektno dokumentacijo in veljavno pogodbo, čeprav pogodba to izrecno zahteva. Jelovica je doslej zahtevala plačilo štirih obrokov cene, vendar je Občina plačala le del tega, izplačilo četrtega obroka pa je zavrnila. Jelovica je na sodišče že vložila zahtevek za izvršbo tistega dela plačil, ki bi jih Občina po njihovem mnenju morala že plačati. Sodišče je že sprejelo sklep o izvržbi, vendar se je Občina na ta sklep pritožila, razplet spora pa zaenkrat še ni znan. V nadaljevanju je svoje poglede na nastalo situacijo predstavil tudi direktor družbe Jelovica Hiše Gregor Benčina. Udeležencem sestanka je razdelil dodatno gradivo za sejo, ki odslikava njihov pogled na zaplet. Med drugim je dejal, da z ogorčenjem in obžalovanjem spremljajo dogajanje. Poudaril je, da ima nji- hova družba 70-letno tradicijo, da so eden najstarejših izdelovalcev montažnih objektov v Evropi, da pa v zgodovini družbe ne najdejo takšnega primera, kot so zapleti pri gradnji vrtca v Trzinu. Namignil je, da jim ti zapleti pojasnjujejo tudi nekatere razloge za odhod prvega izvajalca projekta. Utemeljeval je, kako so se pogoji gradnje spreminjali, kako niso bili seznanjeni z vsemi načrti in tudi, da je sedanja cena odločno prenizka. Ko je odgovarjal na vprašanja svetnikov, je med drugim pojasnil, da so se za to, da sprejmejo izziv in dokončajo gradnjo vrtca v Trzinu, odločili brez kakršne koli prisile. Ko so predstavniki družbe Jelovica hiše zapustili sejo, so občinski svetniki in svetnice razpravljali o tem, kaj storiti. V razpravi so dokaj dejavno sodelovali tudi člani Nadzornega odbora Občine. Udeleženci seje so pretresali, zakaj je prišlo do takšnega zapleta, večinoma pa so poudarjali, da novi vrtec potrebujemo. V razpravi so si privoščili tudi nekaj stranpoti, saj smo slišali tudi par očitkov na račun dela tako opozicije kot tudi pozicije. Treba pa je reči, da so tokrat tudi pozicijski svetniki bolj pozorno prisluhnili predlogom in mislim iz vrst opozicije. Razprava je bila sorazmerno dolga, na koncu pa so sprejeli sklep, da so se seznanili z razmerami in zapleti pri gradnji vrtca. Ko so predstavniki Jelovice zapuščali sestanek, sem jih prosil za komentar, vendar so odgovorili, da bodo to storili šele po tem, ko bo Občinski svet sprejel kakšen sklep o tem, kako rešiti ta problem. Občinski svet je bil pravzaprav pred dilemo: ali vztrajati pri pogodbi in spor reševati preko sodišč. Na Občini so prepričani, da imajo prav, saj so z Jelovico podpisali pogodbo na ključ, argumenti Jelovice, da ni bila zadosti seznanjena in da so se razmere spremenile, pa naj ne bi bili kos občinskim argumentom. Druga možnost je, da enostavno pristanemo na zahteve Jelovice, ta pa v najkrajšem času dokonča vrtec. To bi bila najhitrejša a najdražja možnost, tretja možnost pa je, da pristanejo na pogajanja, z Jelovico najdejo najboljši kompromis in zagotovijo čim hitrejšo izgradnjo vrtca, pragmatično pa pristanejo na nekoliko višjo ceno, kot je bila določena ob podpisu pogodbe. Kljub cmoku v grlu bi malčki tako v bližnji prihodnosti dobili prepotreben vrtec, v pogajanjih pa bi morali doseči, da izbranega standarda vrtca ne bi preveč znižali. Miro Štebe Prometni kaos na Mengeški cesti - nujnost obvoznice Eden večjih problemov v občini Trzin je promet. Po raziskavi, ki je bila opravljena že pred nekaj časa, se iz Mengša skozi Trzin prepelje vsak dan najmanj 22000 vozil. Da je problem resen, se je zavedala tudi država, zato so že pred leti začeli pripravljati projekt obvoznice in ga predstavili vsem trem občinam, ki so bile vključene v načrt gradnje obvoznice . Ta naj bi potekala v smeri Mengeš - Trzin - Depala vas, Študa. Sosednja občina Mengeš je v lanskem letu slovesno odprla svoj del obvoznice. Mengeš si je oddahnil, saj se je sprostil promet skozi jedro kraja. Nismo si pa še oddahnili v Trzinu, saj dnevna frekvenca prometa skozi kraj ostaja še vedno nespremenjena, če ne večja. V jutranjih, dopoldanskih in popoldanskih urah je Mengeška cesta tako obremenjena z vozili, da je za krajane, ki živijo ob tej cesti, to več kot moteče. Močno so obremenjene tudi ostale, manjše ulice v starem delu Trzina. Vozniki, ki se vsakodnevno vozijo v Ljubljano, dobro poznajo stranske ceste in jih tudi pogosto uporabljajo. To je ne samo moteče, temveč tudi nevarno, ker so te ulice hkrati tudi šolska pot. Promet je tako nevaren vsem našim najmlajšim. Tako stanje je za vse odgovorne na Občini Trzin izziv, da začnejo nemudoma vse potrebne postopke, ki bodo promet usmerili na že planirano obvoznico. Stvar bi morala biti še toliko lažja, ker se je pred leti že izdelala določena dokumentacija na DRSC (Direkcija Republike Slovenije za ceste). Naš župan je v eno od svojih predvolilnih obljub zapisal, da bo v tem mandatu poskrbel za promet in varnost tudi v starem delu Trzina. Predstavnika liste Trzin je naš dom in član Sosveta za varnost smo skupaj v mesecu februarju obiskali pristojne na DRSC. Pogovor je potekal izključno o možnosti gradnje obvoznice. Izvedeli smo, da je bila obvoznica pred leti že del državnega plana. Žal jo je manjša skupina občanov na nekem sestanku zavrnila. To se je zdelo čudno celo strokovnjakom DRSC-ja. Vsa pridobljena dokumentacija je še vedno veljavna in čaka. S strani Občine Trzin zadnjih nekaj let ni bilo izpeljanih nobenih aktivnosti, zato stvar stoji. Župana pozivamo, da se zelo resno in aktivno vključi v prizadevanja za realizacijo obvoznice. Poslance državnega zbora je treba nemudoma prepričati, da občina Trzin res potrebuje obvoznico. Prepričani smo, da ga bodo podprli predstavniki sosednjih občin, ki problem poznajo. Našemu županu beseda dobro teče, in verjamemo, da mu bo v najkrajšem času uspelo prepričati ustrezne organe o nujnosti projekta. Ker so strokovne podlage že pripravljene, bi bilo mogoče projekt z njegovo pomočjo lažje realizirati. Iz sektorja, ki smo ga obiskali, so projekt Trzinska obvoznica poslali v DZ (Državni zbor). Obravnavali ga bodo na seji (skupaj z drugimi investicijami), ko bo obravnavan letošnji rebalans proračuna. Z ustreznimi aktivnostmi s strani naše občine obstaja upanje, da bo projekt sprejet v prostorski državni načrt. Poslanci Državnega zbora bodo zagotovo podprli gradnjo obvoznice, saj je le ta v interesu več občin in rešuje prometno varnost dela obljubljanske regije. Opozicija pripravlja zbor občanov, na katerega bodo vabljeni vsi predstavniki pristojnih organov. Tako bomo iz prve roke dobili informacije o vsem, kar je potrebno vedeti. Lista Trzin je naš dom: Irena Habat, Barbara Sršen, Peter Pelan ml., Trzinci: Frane Mazovec Za zeleni Trzin: Romeo Podlogar Javno vprašanje K pisanju na temo izgradnje novega vrtca v Mlakah sta me spodbudili objavi v zadnjih dveh številkah Odseva: »Držimo se predpisov in dogovorov« (januar 2012), v kateri župan obširneje pojasnjuje potek gradnje vrtca in zaplete, povezane z gradnjo, predvsem težave s prvotno izbranim izvajalcem del, ki ga je bilo potrebno zamenjati, ter »Odgovor NO Občine Trzin na pisanje v občinskem glasilu Odsev« (februar 2012) kot reakcija na nekatere navedbe župana v predhodnem članku. Opisovanje težav gradnje zaradi neustrezne cene, ki jo je ponudil prvotni izvajalec, s tem povezana zamenjava izvajalca, napori za odpravo problemov - vse to zveni ušesom milozvočno - predvsem prizadevanja župana, kako razrešiti nastalo situacijo ter pospešiti gradnjo in dokončanje vrtca, vendar pa se sočasno odpira kar nekaj »obrobnih« vprašanj oz. dilem, v katere bi se morali NO Občine, Občinski svet in morda še kdo nekoliko bolj poglobiti. Postopka gradnje vrtca (predvsem v fazi izbire izvajalca) sicer nisem spremljal od začetka, tudi objave javnega naročila nisem podrobneje preverjal (vendar jo bom, če bo potrebno), zato bom vprašanje zastavil kar naravnost, neposredno županu, ki je v januarski št. Odeva navedel, da je prvotni izvajalec ponudil prenizko ceno in zato posledično ni uspel izvesti vseh del. Vprašanje glasi: kako je bil zastavljen postopek oddaje javnega naročila oz. na kakšen način je bila opravljena izbira ponudnika - merilo ekonomsko najugodnejše ponudbe ali merilo najnižje cene? V kolikor je bil, kot kaže, v postopku oddaje javnega naročila izbran izvajalec na osnovi merila najnižje cene, se nemudoma postavi naslednje vprašanje: zakaj tako? Med javnimi naročniki je precej razširjena praksa uporabe merila najnižje cene - tak način oz. postopek je pač izvedbeno najmanj zahteven (ne pa tudi vedno najbolj racionalen), ponudniki pa seveda ponudijo nerazumno nizke cene zgolj z namenom pridobiti posel. V kolikor je bil tudi v primeru izbire izvajalca gradnje vrtca uporabljen tak postopek (najnižja ponujena cena), bi bilo korektno, da pristojni in odgovorni (župan, občinska uprava) pojasnijo, zakaj so oddajo javnega naročila izvedli na tak način ter kako so zavarovali interese javnega naročnika (Občine) oz. zakaj niso raje izvedli postopka izbire z uporabo merila ekonomsko najugodnejšega ponudnika, s čimer bi v pretežnem delu omejili rizike v zvezi z izbiro izvajalca. Nenazadnje, gradnja vrtca je financirana z javnim denarjem (tu nastopi pristojnost Računskega sodišča) občanov Trzina, opisani zapleti in časovni zamiki imajo svojo ceno, prav tako izraženo v denarju, zato z zanimanjem pričakujem - pa verjetno nisem edini, ustrezna pojasnila s strani župana. Lep pozdrav, Marko Čadež V Trzinu vlada sistemska korupcija V našem kraju se je v zadnjih letih, od nastanka Trzina naprej kot samostojne občine, razrasla sistemska korupcija. Največjo odgovornost za to nosijo nekateri vidni posamezniki Liste za trajnostni razvoj Trzina Toneta Peršaka. Kaj je korupcija? Najenostavnejša razlaga korupcije, ki jo lahko izpeljemo iz zakonske definicije, je, da je korupcija vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije »korupcijo« definira kot: »Vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev, ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.« (Vir: spletna stran Komisije za preprečevanje korupcije RS, www. kpk-rs.si). Pa si poglejmo, kaj v praksi pomeni »lokalna« korupcija na aktualnem primeru konkretnega razdeljevanja javnega denarja trzinskim društvom na področju kulture v letu 2012. Osnovno pravilo pri razdeljevanju javnih sredstev društvom je, da so postopki zakoniti, transparentni in vsebinsko kvalitetni. V letu 2012 žal temu ni tako. Konkretne navedbe o nepravilnostih razdeljevanja občinskega denarja letijo predvsem in samo na ravnanja omenjenih posameznikov, ki so sodelovali pri vrednotenju in končni izbiri konkretnih kulturnih vsebin. Vsakršno povezovanje zaključkov komentarja na račun končnih prejemnikov in samih ustvarjalcev nima nikakršne zveze z delom posameznih društev, ki po mojem trdnem prepričanju v veliki večini primerov delajo dobro. Ključno vlogo pri razdeljevanju sredstev v letu 2012 je imel Odbor za kulturo, šolstvo, šport in dejavnost društev, ki ga sestavljajo naslednji poimensko navedeni člani: Peter Ložar (Lista za trajnostni razvoj Trzin Toneta Peršaka) v vlogi predsednika odbora, Milan Karče (Lista za trajnostni razvoj Trzin Toneta Peršaka), Anica Mušič (Lista za trajnostni razvoj Trzin Toneta Peršaka) ter Miha Pančur (SDS) kot člani. Peter Ložar je tudi blagajnik društva KUD--a Franca Kotarja, ki se je s svojim kulturnim programom legitimno prijavilo na razpis. Peter Ložar je v društvu KUD-a Franca Kotarja torej nekdo, ki skrbi za finančno poslovanje. Toda isti Peter Lo-žar je kot član razpisne komisije županu Peršaku, kot podpisniku odločitev, predlagal, da društvu, katerega aktivni član je, dodeli nekaj tisoč EUR. To ni samo moralno nesprejemljivo ravnanje Petra Ložarja iz Liste za trajnosti razvoj Toneta Peršaka, ampak tudi in predvsem koruptivno ravnanje javne osebe. Saj Peter Ložar tudi je javna oseba. Tako kot denimo Milan Karče, podžupan in svetnik Liste za trajnostni razvoj Trzina Toneta Peršaka. Tudi Anica Mušič (kandidatka Liste za trajnostni razvoj Trzin Toneta Peršaka) je članica nekaj trzinskih društev, med drugim tudi KUD--a Franca Kotarja in DPM Trzin. Slednja je s svojim ravnanjem kot članica odbora in komisije posegla na polje nezakonitosti, saj je društvom, v katerih je članica, z evalvacijo in dvigom roke ZA programe pripomogla do pridobitve javnega denarja. Tudi to je korupcija in nasprotje interesov, kot jo definira zakon in jo v praksi potrjuje Komisija za preprečevanje korupcije. Nihče od treh navedenih članov razpisne komisije (Peter Ložar, Anica Mušič in Milan Karče) se ni izločil iz postopka razdeljevanja občinskih sredstev zaradi evidentnega konflikta in nasprotja interesov. Vsi trije navedeni člani so sistemsko povezani (politično, društveno in zasebno) s konkretnimi prejemniki subvencij oz. javnih, občinskih sredstev. Konkretno: javni denar v skupni višini več kot 10.000,00 EUR sta med drugim prejela še: DU Žerjavčki (predsednik Franc Pavlič, ki je hkrati svetnik Liste za trajnostni razvoj Trzina Toneta Peršaka v občinskem svetu) in TD Kanja (predsednica Jožica Valenčak, ki je hkrati svetnica Liste za trajnostni razvoj Trzina Toneta Peršaka v občinskem svetu). Jožica Valenčak in Franc Pavlič sta javni osebi, ki kot svetnika v občinskem svetu odločata o tem, koliko javnega denarja in za kakšen namen bo porabljen. Peter Ložar, Milan Karče in Anica Mušič kot člani komisije so vsi tudi člani Liste za trajnostni razvoj Toneta Peršaka. Vsakemu je jasno, da so omenjeni akterji povezani z vseh možnih koncev in krajev. Skupen imenovalec vsega pa je, da s takšno metodo krepijo svojo ne(moč) in stisko. Poleg navedenih članov, ki so pri svojem delu ravnali nezakonito, pa je tudi Matjaž Erčulj. V konkretnem razpisu je sodeloval v vlogi uradnika občinske uprave. Matjaž Erčulj je sin predsednice KMVVI in koalicijske partnerice Liste za trajnostni razvoj Trzin Toneta Peršaka, Milice Erčulj iz SDS. Matjaž Erčulj se je na občinski upravi zaposlil lansko leto, ko je izmed 70 prijavljenih kandidatov dobil službo na Občini Trzin kot najbolj primeren in usposobljen. V njegovem kratkem službovanju je tako že v svojem prvem »razpisu« zagrešil vrsto nepravilnosti. Med drugim bi moral Matjaž Erčulj kot javni uslužbenec med samim postopkom razdeljevanja javnega denarja navzoče člane komisije opozoriti na konflikt interesov pri vsaj treh članih (Petru Ložarju, Anici Mušič in Milanu Karčetu). Tega ni storil, zato mora, tako kot Ložar, Mušič in Karče, prevzeti svoj del odgovornosti. Kot podpisnik navedb prevzemam popolno osebno odgovornost za vse gornje navedbe. Kot predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina ter občinski svetnik liste Trzinci sem prepričan, da navedbe temeljijo na preverljivih dejstvih in bodo v nadaljevanju tudi lahko dokazljive. Verjamem, da bo pravici na koncu zadoščeno in da bo moral nekdo za svoja dejanja končno odgovarjati. Želim in upam si trditi, da se bo to zgodilo še pred končanjem zadnjega mandata župana Peršaka in da bo roka pravice nedvoumno prepoznala individualno odgovornost vseh, ki so del sistemske korupcije v Trzinu. Na koncu pozivam vse svobodne občane in podpornike, da mi kot predstavniku v najvišjem organu Občine pomagate v boju proti korupciji. Sam se bom še naprej z vsemi možnimi civilizacijskimi sredstvi upiral moralno zavrženim in pravno nedopustnim ravnanjem posameznikov in (političnih) skupin v Trzinu. ZA svobodo kulture, ZA svobodo ljudi in ZA svobodo Trzina gre. Mag. Frane Mazovec, svetnik liste Trzinci v občinskem svetu in predsednik Društva za napredek in razvoj Trzina (info@trzinci.si) Pa še to: Lahko se zgledujemo! Italijanska vas izdala odlok: Ni pokopališča, ni umiranja V neki italijanski vasici je od začetka marca umreti nezakonito - nimajo namreč prostora, kamor bi umrle pokopavali, zato so smrt kar prepovedali. Župan komune Falciana del Massica je odlok o prepovedi smrti izdal, ker vas, kjer živi 3.700 ljudi, nima svojega pokopališča in je trenutno v sporu s sosednjo vasjo, ki pokopališče ima. Vaščani zato nimajo prostora, kamor bi umrle pokopavali. Župan Giulio Cesare Fava je za tamkajšnje časnike zatrdil, da so vaščani z odlokom zadovoljni in da razburjenja ni bilo: »Odlok je prinesel zadovoljstvo.« Hkrati je priznal, da ga že dva starejša vaščana nista spoštovala. Vir: MMC RTV SLO/STA Pred občinsko čistilno akcijo Gledam televizijo. Že peta reklama zapored. Jezim se in pomislim, da nekdo s plačilom reklame krade moj čas, mi vsiljuje svoje izdelke in umetno ustvarja potrebe, kot se temu učeno reče. Po domače pa, da nam pere možgane. Kje pristane vsa tehnika, pralni praški, plenice, gradbeni material po uporabi? To nikogar ne zanima, no, skoraj nikogar. Zasledila sem, da neka firma odkupuje rabljene tonerje in kartuše, odvoz je seveda zastonj. Kupujejo odpadke. Ob nakupu gospodinjskega aparata vam odpeljejo starega brezplačno in vam včasih dodajo kak odstotek popusta. Dobijo odpadek. Torej nekaj se le premika, čeprav zelo počasi. Nihče pa ne sporoča ljudem, da je preprečevanje nastajanja odpadkov tista preventiva, ki je vsem najbolj koristna, koristna za okolje in naš žep, kar pa ne koristi trgovcem, ki je zato seveda ne reklamirajo. Približuje se čistila akcija in čiščenje domačega kraja. Dobimo se v soboto, 24. marca, na zbirnih mestih po celem Trzinu. Akcija s sodelovanjem in podporo Občine Trzin poteka že vrsto let, takrat so vsem krajanom na voljo zabojniki, kamor lahko oddamo vso navlako, ki se je nabrala med letom na podstrešju, v garaži, okrog hiše. Takrat se zberemo, da počistimo tistih nekaj divjih odlagališč, ki se kljub opozorilom še vedno pojavljajo vsako leto znova. Ob Pšati, na robu Trzina, na obronkih gozda, kjer začnemo svoj popoldanski sprehod ali tek. Najdemo jih ob bajerju ali ob poti proti Dobenu. Na beli cesti se vselej najde kakšen nov kup gradbenega materiala, včasih tudi s salonitkami, ki zaradi izredne škodljivosti za zdravje ljudi potrebujejo posebno ravnanje in odlaganje na posebnih zbirnih mestih. Veseli nas, da je odlagališč vsako leto manj, ljudje pač težje odvržemo smeti , kjer jih ni. Brez težav pa smetimo na mestih, kjer je smeti odložil že nekdo pred nami, in se tolažimo, da naše ravnanje ni tako nesprejemljivo, saj sokrajani počnejo enako. Napaka. Vsak odgovarja samo za svoja dejanja. Smeti pa ostanejo in škodujejo okolju, pitni vodi, nam samim. Žal se vsako leto po uspešnem čiščenju že v nekaj tednih pojavijo novi odpadki celo tam, kjer so bili nedavno na voljo kontejnerji za odvoz. Nekateri posamezniki žal še niso okoljsko osveščeni in ne ravnajo odgovorno, kot bi si želeli. Morda jih bodo v prihodnosti prepričali tisti, ki bodo odkupili njihove odpadke, namesto da jih odvržejo v naravo^ Najbolj prepričljivi pa so naši otroci, ko nam povedo, da se tetrapak odvrže v rumeni zabojnik in ne v črnega; da ima vsak lahko plastični lonček, iz katerega pije večkrat, ne le enkrat ^ Takrat nas zbode dejstvo, da otroci ravnajo odgovorno in odraslo, mi pač ne. Ti naši kuštroglavci so lahko naši učitelji. Da bi zmanjšali goro odpadkov, obstaja namreč zelo enostaven recept. Spremeniti moramo svoje ravnanje in vzgajati z dobrim vzgledom. Razmisliti moramo, če vse izdelke, ki jih oglašujejo, sploh potrebujemo. Morda je zadovoljstvo in sreča povezana s koristnim preživljanjem prostega časa, s počitnicami v daljnih krajih^. in ne najnovejšim modelom televizorja, super pralnim praškom in kozmetiko, ki garantirano pomlajuje ? Ozrimo se skozi okno in pojdimo na sprehod v gozd za našim pragom in ga pustimo nedotaknjenega tudi za druge. Le tako bo ostal tiho zeleno zatočišče dobrega počutja tudi za naše vnuke. Tina Kralj Kuferšin Za smetarje in čistilce bo še delo Kot v prejšnjih letih smo tudi letos želeli pred občinsko čistilno akcijo preveriti, koliko dela bo čakalo udeležence čiščenja, ki bo v soboto, 24. t.m., in bo tudi letos vključeno v vseslovensko čistilno akcijo. Bo delo, tudi letos bodo smetarji prišli na svoj račun! Nekaterih Trzincev se skrb za čisto okolje in sram zaradi onesnaževanje sploh ne prime, vseeno pa smo se morali za razliko od prejšnjih let kar potruditi, da smo odkrili, kje je največ smeti. Resnici na ljubo je treba povedati, da je vse manj divjih odlagališč v starem delu naselja in na obrobju Mlak, največ smeti pa je zdaj ob obronkih gozda okoli industrijske cone. Tam smo naleteli na prav zanimive ostanke. V bližini Kalcerja je v gozdu zavržena postelja ali kavč, na enem mestu smo odkrili salonitke, drugje pa so številne steklenice in prazne pločevinke pričale, da so tam obiskovalci verjetno imeli zabavo s pijančevanjem. Zelo dosti je tudi odvrženih papirčkov in drugih smeti, ki pa čistilcem verjetno ne bodo delali težav. Na tradicionalno najbolj zanemarjenem delu roba cone pa moramo pohvaliti delavce podjetja Wrigley, ki so tam pred časom temeljito pospravili odpadke. Zdaj je tam v primerjavi s prejšnjimi leti kar zgledno, čeprav bo še vseeno mogoče nabrati kar precej odpakov, še zlasti če se bodo udeleženci akcije pripravljeni tudi globje podati v gozd. »OČISTIMO TRZIN 2012« Čistilna akcija v občini Trzin: sobota, 24. marec 2012 Začetek akcije: ob 9. uri Kje: na zbirnih mestih za udeležence Zaključek akcije: ob 13,30 uri v Okrepčevalnici Bor, poleg trgovine Mercator v Mlakah ZBIRNA MESTA za udeležence: 1. brunarica v Dolgi dolini: Smučarsko društvo Trzin, Kolesarsko društvo Felixi Trzin 2. parkirišče pred cerkvijo, Cesta Za hribom 15: TD Kanja Trzin, Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin 3. Občina, Mengeška cesta 22: Šahovsko društvo Trzin 4. Kulturni dom Trzin, Mengeška cesta 9: Kulturno društvo Franca Kotarja Trzin 5. Parkirišče za Kulturnim domom Trzin, Mengeška cesta 9: Karitas, Društvo Samokres 6. Osnovna šola Trzin, Mengeška cesta 7B: učenci in učitelji Osnovne šole Trzin, Strelsko društvo Trzin 7. Vrtec Žabica, Ploščad dr. Tineta Zajca 1: Športno društvo Trzin 8. Hišica Planinskega društva Onger, Ulica Rašiške čete 4: Planinsko društvo Onger Trzin 9. Frnihtov bajer: Lovska družina Mengeš 10. Bivša avtopralnica, Ljubljanska cesta 39: Društvo prijateljev mladine Trzin, Društvo za zaščito mladosti Trzin, ZZB za vrednote NOB, ZZVS Trzin, člani Štaba CZ Občine Trzin, vojaki 10. MB Slovenske vojske 11. V OIC Trzin, križišče ulic Dobrave/Gmajna: Društvo za napredek in razvoj Trzina, Orientacijski klub Trzin, Klub 7E 12. Gasilski dom Trzin, Ljubljanska cesta 2: Prostovoljno gasilsko društvo Trzin in 10. MB Slovenske vojske ZBIRNE TOČKE za odpadke: 1. PRI BRUNARICI V DOLGI DOLINI 2. Pr' JEFAČ'NK, Jemčeva cesta 40 3. PARKIRIŠČE PRI CERKVI, cesta Za hribom 4. PARKIRIŠČE PRI KULTURNEM DOMU TRZIN, Mengeška cesta 9 5. PARKIRIŠČE OSNOVNE ŠOLE TRZIN, Mengeška cesta 7B 6. PRI TRANSFORMATORJU, na Košakovi ulici 7. PRI VRTCU ŽABICA, na Ploščadi dr. Tineta Zajca 1 8. HIŠICA PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRZIN, na Ulici Rašiške čete 4 9. PRI BIVŠI AVTOPRALNICI, Ljubljanska cesta 39 10. PRI FRNIHTOVEM BAJERJU 11. PRI TOLMUNČKU ob »Beli cesti« na koncu »Knoftrovih peskov« 12. V OIC TRZIN, križišče ulic DOBRAVE/GMAJNA 13. V OIC TRZIN, Iztek ulice ŠPRUHA 14. V OIC TRZIN, nad Pipe Lifom 15. Pot v »Travn'ke« (pri balah) Za prevoz z lokacij, kjer ni kontejnerjev, bodo poskrbeli trzinski gasilci. Pridružite se akciji na vam najbližjem zbirnem mestu in pomagajte očistiti naš Trzin! S seboj po možnosti prinesite zaščitne rokavice. Soustvarjajte pozitivne spremembe v Trzinu! Pridružite se nam! Udeležba na čistilni akciji je na lastno odgovornost! Organizatorji ne prevzemajo odgovornosti za morebitne poškodbe in nezgode na čistilni akciji. PREDSEDNICA TD KANJA TRZIN: Jožica VALENČAK, l.r. ŽUPAN OBČINE TRZIN: Anton PERŠAK, l.r. Za matere sveta Kobra od srca Sprva večina obiskovalcev (morda/niti) ni vedela, v čem je hec ... Ma, so ti normalni? Na čem pa so ti mladi fantje in dekleta? Ti, a to je v živo? Dobri so, lej kako špilajo! Mater, še vedno lepo poje tale Pestner! A ni Fredi že umrl? Ja ne, saj to je zafrkancija!!! To je ... ... Ja, to je res zafrkancija, ampak z razlogom ... Kobre »zlorabljajo« oder, glasbo, kostumografijo do mere, ko človek res ne ve, ali bi se smejal ali krohotal. Ampak motiv je drugje, sega preko in cilja daleč onkraj običajnega »zezanja« na odru. Dekleta in fantje imajo radi, kar počno, radi imajo glasbo in očitno radi nastopajo. In očitno imajo radi tudi svoje mame, kar je dandanes sploh v javnem izrazu še posebna redkost. A najraje zabavajo publiko. In dvomim, da je bil tistega petka v dvorani en sam obraz, eno samo srce, ki se vsaj za trenutek ni nasmehnil/o. Nasprotno, ritem predstave, podkrepljen z melodijami in posrečeno zmontiranimi videoklipi, je napajal čustva, ki so nam jih radodarno poklanjali in neprekosljivo razburkali nastopajoči ... in ta so ustvarjala vzdušje, ki ga na »kulturnih« dogodkih človek zlepa ne doživi. Publika je tistega petka dihala: mama. In: Kobra! Skoraj petnajst let po zadnjem in tudi prvem in, ja, tudi edinem, nastopu skupine Tony Utvara pod žarometi trzinskega KUD-a smo vendarle dočakali vrnitev ustvarjalnega kolektiva, ki danes deluje pod imenom Kobra Nights. Neutrudna mašina, ki jo krmari Gašper Ogorelec in jo napaja vse večja druščina vse bolj profesionalnih, a še vedno amatersko prisrčnih »nastopačev«, teče kot naoljena. To smo lahko videli in slišali v petkovem nastopu, tenkočutno posvečenem ženskam in mamam za 8. marec. Na velikem trzinskem odru, pred nabito polnim avditorijem, smo se lahko prepustili predanemu pristopu do privlačne oblike zabave. »Od srca za matere sveta« je predstava, skoraj bi lahko rekli koncert, zasnovan kot šopek komadov, ki so se nam vsem, a še posebej našim mamam, ženam, sestram, babicam in tetam že davno zasidrali v srce. Komadi, skozi katere ponovno uzremo svojo mladost, prve ljubezni, a tudi komadi, ob katerih se zavemo minljivosti in večnega spreminjanja sebe, svojih bližnjih in sveta, v katerem živimo. Predstavo so Kobre prvič uprizorile lani v kamniškem Kulturnem domu, kjer vse od takrat kličejo: še! Tudi tokrat so nas nastopajoči komaj obdržali na sedežih. Že od prvih klavirskih zvokov Claydermanove Adeline, nepozabne, nepogrešljive, večne Helene Blagne, Naceta Junkarja, kosmatega Freddyja Mercuryja, Ogorelčevih doživetih recitacij nežnih, priložnosti primernih poem, herojske Eroike, do razgibanih plesnih točk obetavnih plesalcev Plesnega kluba Miki, večnih in pomladnemu prebujanju primernih Hazardov, domačijskih Slapov pa vse do divjega disco finala Village People, je bilo med občinstvom napeto. Čas za mame so si vzeli tudi člani tria Eroika, ki si v natrpanemu marčevskem urniku vzeli čas, da so s svojimi žametnimi glasovi obarvali tudi to prireditev. Pravzaprav sem prepričan, da se je v petek zgodilo nekaj prelomnega ... Trzin je dal svoj prvi pozdrav in poklon vseslovenski, še več, svetovni popkulturni glasbeni umetnosti. In ja, dal je poklon materam ter ženam. In to se je lahko zgodilo ob fuziji pozitivnega pričakovanja publike ter predanosti in sproščenega pristopa nastopajočih. Naj vam, morda, natrosim še malo pikantnosti? Imel sem priložnost spremljati razpoloženje v zakulisju, in lahko vam, bralke in bralci, zaupam, da stvari tam nikakor niso tako umirjene in harmonične, kot bi si morda drznili misliti. Ne, vse skupaj je tam, kamor pogled gledalca ne seže, konfuzno, raztreščeno, o kakšni disciplini in hudi organizaciji ni sledu ... letijo brki in lasulje in različni rekviziti, tudi kakšna ostra beseda ... Še huje, pogled v garderobo bi vam razkril, da na odru ni bilo »taprave« Helene (tako kot mama, je tudi Blagnetka vendarle samo ena), da je Freddy, kljub izjemni interpretaciji, žal res mrtev, da Kenny Rogers nosi umetno brado, da tisti famozni saksofon ni pravi, in tako naprej ... vse do odkritja, da se na odru ni zvrstilo enainšestdeset nastopajočih, ampak, da jih je bilo »samo« štirinajst. Verjamete? In če ste se spraševali, kje je tokrat Engelbert Humperdinck, ki je tako globoko zaznamoval tisti prvi nastop pred petnajstimi leti, naj vas spomnim, da je vendarle minilo nekaj časa in da se človek pripravlja, da na Evroviziji zastopa Veliko Britanijo. Ja, dolgo smo čakali na Kobrin povratek, in upam tudi, da nam ne bo treba čakati novih petnajst let, da jih vidimo spet. Martin Pogačar Razstava in druženje ob dnevu žena Turistično društvo Kanja Trzin je za Druženje ob dnevu žena, kot je prireditev poimenovalo, pripravilo priložnostni kulturni program in odprtje razstave. O pomenu tega ženskega praznika je spregovorila ga. Dunja Špendal. Opozorila je, da se položaj žensk v družbi v zadnjem obdobju spet slabša, ob tem pa je poudarila, da so ženske vseeno lahko ponosne na svoj praznik in da je prav, če ga lepo praznuje- jo. Prireditev sta s svojima glasbenima vložkoma popestrila učenca GŠ Lartko Ana Movrin in Simon Vrbec, k slavnostnem vzdušju pa sta z recitacijami prispevali še Adi Lovše Mušič in Olga Stopar. Za razstavo je eksponate "miniaturnih voz in kozolcev ter drugega orodja s kmečkega dvorišča" prispeval gospod Janez Širok. Razstava bo v avli CIH, Ljublanska cesta 12/f na ogled do konca marca. JV Čuden raznos Odseva Odkar imamo novega raznašalca Odseva, v uredništvu prejemamo številne klice občanov, ki našega glasila niso prejeli. Ker vemo, da je vsak začetek težak, upamo, da bo pri vsaki novi številki raznos potekal bolje. Bega pa nas dogodek 23. t.m., ko je nek občan gostom Okrepčevalnice Bor prinesel pokazat zajeten kup Odsevov, ki jih je našel v bližnjem zabojniku za smeti. Ugotovili naj bi, da so Odsevi tudi v drugih zabojnikih. Ni čudno, da nekateri predeli Trzina niso dobili našega časopisa. Večino najdenih Odsevov smo odnesli na Občino in v informativni center v CIH. Od pristojnih pričakujemo, da bodo raziskali, kako je do tega prišlo in da na nek način poskrbijo, da se kaj takega ne bo več dogajalo. Uredništvo Odseva Gregorjevo - slovenski valentinček V mladih brezah gnezdijo sanje Gregorjevo je v Sloveniji kar malo prezrt praznik, sploh od takrat, ko se je začelo, kot praznik zaljubljencev, praznovati valentinovo. Gregorjevo po julijanskem koledarju označuje začetek pomladi, po gregorijanskem koledarju pa se je začetek pomladi pomaknil za par dni. Že naše babice so pravile, da se na ta dan ptički ženijo, se dekleta zaljubljajo^ Zvončki že na veliko cvetijo, trobentice in teloh kažejo svoje lepe cvetove in drevje začne brsteti, srčki zadrhtijo, in to je lepota življenja teh dni. V svojih verzih je to zelo lepo izpovedal Ivan Minatti: V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje -za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje ... Gregor je bil tudi prinašalec luči, saj je dan postajal že tako dolg, da obrtniki, še zlasti čevljarji, pri svojem delu niso več potrebovali dodatne luči, in so to, še zlasti v Tržiču in na Kropi, obeležili tako, da so spuščali lučke po vodi. Ta običaj je bil, po pripovedovanju, pred vojno znan tudi v Trzinu, zato sta v nedeljo, 11. marca, Turistično društvo Kanja in OŠ Trzin pri mostu ob osnovni šoli organizirala zdaj že tradicionalno spuščanje ladjic z lučkami po Pšati. Turistično društvo je za otroke pripravilo čaj in bonbončke, kar je prevzela in se je trudila gospa Jožica Valenčak. Most, s katerega so spuščali ladjice, pa je pripeljal gospod Marjan Habat in ga s pomočjo marljivih članov turističnega društva namestil preko potoka. Otroci so nastopili v prijetnem programu pred spuščanjem lučk, ki ga je vodila gospa Lea Zupanc. Vsi pa so nestrpno čakali trenutek, da so po vodi začeli spuščati ladjice, ki so jih otroci izdelali sami ali ob pomoči svojih staršev. Vsaj okoli sto ladjic z lučkami je zaplavalo po Pšati; ob pogledu nanje se je videlo, da domišljija nima meja. Bile so enostavne, bile so lepe, bile so izredno dodelane, predvsem pa so bile naše in ponesle so naše želje soncu naproti. Vse želje in hrepenenja naj se izpolnijo, saj je gregorjevo pravi slovenski praznik ljubezni in pomladi, od katerega si obetamo vedno nekaj lepega in novega. Tekst in foto: ZMAK Vabilo na 9. pohod po obronkih Jablaniške doline 31. marec 2012 Vljudno vabljeni, da se udeležite že 9. tradicionalnega pohoda po obronkih Jablaniške doline, ki se nahaja v Posavskem hribovju in povezuje slikovite hribovske vasi občin Litija in Šmartno pri Litiji. Pot je krožna, dobro označena, dolga približno 15 km. Nadmorska višina na startu je 278 m, nato se počasi vzpenja in doseže najvišjo nadmorsko višino na Mamolju 631 m. S prijetnimi postanki pri domačinih, ki za pohodnike pripravijo domače dobrote, boste do dogajanja na cilju v Gradišču pri Litiji prišli v petih urah. Start bo pri gasilskem domu v Zgornji Jablanici od 7.00 do 10.30 ure, kjer boste lahko potrdili kontrolni kartonček in se okrepčali z zajtrkom. Zaključek s kulturno zabavnim programom se bo odvijal v Gradišču pri Litiji s pričetkom ob 13.30 uri. Vljudno vabljeni! Za več informacij si oglejte: http://www.jablaniskadolina.si/ telefon : 070 303 321 ali 041 355 927 Vabilo Člani kulturne sekcije DU Žerjavčki Trzin vabijo na recital Z RAJSKO PTICO NA RAMI SEM SE RODILA pesmi slovenskih pesnic. Literarni večer bo v sredo, 28.3.2012, ob 19. uri v Dvorani Marjance Ručigaj v Trzinu. Vabljeni! Plečnikovi spominki Joie PleinU je pri r (iiiitil nllk pcilt. Po tijEgisvIt) Ikicah In labelM^h in < J raire okrajne predmete, tporninke. Tuill T14 našeiM D I «udirvitinti iidelkj, liijiK^ PLEČNIK v SRCU SLOVENIJE Posebne sveie Ji cnjlitki voska c mgoo manja iz