KATOLJŠK CKRKVEN LIST. »Danica« izhaja vsak petek na celi poli in velj* po poŠti za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vinaijev, za četrt leta 2 kroni. V tiskarni sprejemana za celo leto6 kron, za »/, leta 3 krone, za «/«leta 1 krono 60 vin., ako bi bil petek praznik, izide »Danica« dan poprej. Tečaj LV. V Ljubljani, 16. majnika 1902. Ust 20. Na Duhovo. I s?, Jaz poslju obieto-vanije Otca mojego na vy: vy že siedite vo gradie Jerusalimstie, doneže obleče tesa siloju svyše. (Luka pogl. 24. vrsta 49.) Pridi, sveti Duh tvori telj! Na nas gledi naučitelj! Sij ljubezni svoje žar V naša srca, svojo stvar. Tebe zovo tolažnikom, Višnjim darom, nam vodnikom. Voda živa, dušna mast, Sama bl&gost, srčna slast. Hram resnice, dom pravice, Vse vladarje v prst desnice, Otčev divni nam obet, Ki modrostjo vnemaš svet. Luč spoznanja nam užigaj, V naših prsih ljubav dvigaj, Okrepčavaj Duh vsevlad Nam telesa šibki sklad. Teboj znamo vsevladalca, Znamo Sina mu zmagalca; Duh si njiju od negda, Bog si ž njima po vsegda. Tiraj daleč proč sovrage, Dneve daj nam vedno blage. Vedno bodi nam vodnik, Pa bo varen naš mejnik. Slava Otcn, slava Sinu, Slava tajni v krohu, v vinu, Slava Duhu rajskemu, Trojstvu nebograjskemu! Matvej Andrrjevič. Mladinina bisernica. (Dalje) XXX. Čistost, vir blagodejnega miru. Nad betlehemskim hlevom se je nekedaj zglasila angeljska pesem: „Mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." (Luk. 2, 14.) Vse-kako pa ima najboljšo voljo oni mladenič, ki se ne ogiblje le grehu sploh, nego zlasti še nečistemu grehu. Najboljšo voljo ima, kajti kaj tako velikega je dosegel le v težkem boju. Med štrlečimi pečinami je iz vsakovrstnih nevarščin izvodil tak mladenič svojo ladjico na varno. Najboljšo voljo ima. ker poslušal je bil glasu vesti in vestno sodeloval z milostjo Božjo. Zato pa mir, tolažba, zadovoljnost mladeniču, ki se trudi za sv. čistost; — mir v plačilo za boje, — mir v plačilo za zvestobe, — mir v plačilo za zmago v njegovem plemenitem samoza-tajevanju. Mir, — ali ti ae doseva ta mir iz nedolž-nikovih čistih oči. „Zvezde na nebu; cvetke na poljani in žareče oči v nedolžnostnem obrazu so so kakor ostanki nekedanjega raja": ponavljal je večkrat duhovit in globoko čuteč redovnik. Mir, — ali te ne obdaja ta mir v obližju nedolžnega? Njegova sramežljivost, njegovo skromno vedenje in govorjenje — velikrat celo omamljiva ljubeznjivost njegove zunanje prikazni — kako dobro ti dene vse to, kako se čutiš okrepčanega, tako ti je ob tem, kakor v prijaznem domaČem ozračju! Poglej na krajino v prijaznem večernem solncu! Poleg tebe mirno, čisto jezero, ki jo obdajajo divje poljane, rodovitne rebari, prijetni gozdovi. — Pa jioglej venkaj, ko divja tu nad jezerom nevihta. Kakor temni strahovi prihajajo sivi hudourni oblaki, razburkano jezero podi j Krneče se valove na bregovje. Kobna tišina je zavladala v gozdu, a kar na mali so se jeli pri)H>gibovati drevesni vrhovi, veje se lomijo, debla joče. tako je, kakor da bi bila v uporu vsa narava. (»lej: tudi tu v duši viharne strasti, — tam pa glol»okega miru! Na velikem parniku se je razvilo živahno razbrzdovanje. Tropa razposajenih mornarčekov je ravnokar obstopila petnajstletnega dečka, ki je sedel na vznožiiih vrveh. ..Lenuh, klečeplazee, svetohlinec:" te besede se vsipajo nanj. Zlobna roka mu izliije iz rok priročno knjižico, v koji je bral. — „Hoja za Kristom" je bila ta knjižica, ki je ob enem zletela čez krov. Razuzdan krik odhajajočih mornarčekov je sledil temu nejuna-škemu činu vse manj nego nadepolnih teh mladičev, < M-li so. A ,,Bogek*\ tako so ga zvali zasnieliovaje, ni bil niti lenuh, niti hinavec, niti svetohlinoe. Bogdan je bil iz poštene rodo-vine. Znal je dobro brati in pisati, bil je vedno zadovoljen in vesel, a znal je biti tudi tih. Med razposajene drugo ve se ni rad spuščal, njihovih nespodobnih govorov ni rad poslušal, zato so mu bili pa tudi povzročili marsikako grenko uro. tudi s pestmi so se bili pregrešili nad njim. Hudo je v taki družbi: med razuzdanimi pomorščaki, ki jim ubežati nisi v stanu. Zelo hudo v tako zastrupljenem ozračju. Toda mladenič Bogdan je l>il že možat. Stopil je kakor večkrat ob takem v spodnji ladjin del. stisnil se v kot in se britko i/jokal. A jok je končal kakor vselej v zaupni molitvici: ^Ljubi Bog! vso drugo naj pride nad me, le tega ne dopusti. da bi jaz prišel ob nedolžnost. — Knjižica ..Hoja za Kristom*4, ta zvesta tovarišica mu je seveda izginila. — Kako začujenje zato drugo jutro na obrazih malih pomorščakov, ko zanazijo v Bogdanovih rokah žali usodi pripu-ščeno to knjižico. — Bogdan jim skrivnosti ni razodel. A sinoči že je bil po opravkih stopil v rešilni čoln in. glej čudo, tu je to našel ljubljeno tovaršico, sem je bila odletela. To navidezno čudo je vplivalo na zlobne tovariše in jih prestvarilo hipoma. Jeli so ga spoštovati, celo prosili so ga, naj jim sem in tje kaj prebere iz te čudežne knjižice. Da, še v branju te knjižice jih je moral poučevati. Njihovo nespodobno petje in njihovo še nespodobne je govor- jenje je utihnilo in „Bogeku-Bogdan je postal apostol njim, ki so ga mučili še pred kratkim. * Tako Bog blagoslavlja čistost, potrpežljivost in zaupanje v sebe. Tako ohranja čistost samozavest in tolažilni mir v najhujih vihrah življenja. XXXI. Čistost, vir sveti veselosti. Zemlja, ta solzna dolina, ta dežela pro-gnanstva pač ni kraj za veselost. — Eden pa je. ki se zamore tu veseliti, zelo veseliti, edin se veseliti: oni namreč, ki upa, da je v milosti božji; pred vsemi se veseliti sme čistnik. Da, čisti mladenič, le raduj se svojih mladih dnij — Bog sam je — po svetopisemski besedi (psalm. 42, 4). — „ki razveseljuje tvojo mladost." Vzroka se veseliti imaš dovolj; saj veš, da je Bog s teboj zadovoljen. In kako bi ne bil! Na tvojo brezmadežno dušo in na tvoje čednosti posvečeno telo se z veseljem ozira naj-čisteje njegovo oko. rOči Gospodove so na nje vprte, ki se ga boje". (I. Pet. 3, 12.) Ti se bojiš razžaliti Boga, strašiš se celo sence greha. Zato v božjih očeh lahko bereš, da si mu všeč — zelo všeč in kako da bi tega ne bil vesel. Dovolj povoda imaš, da se veseliš. Saj v hramu tvojega srca vlada red. Ne pode se v njeni divje strasti. Tu ne zgrabi zdaj ena strast vodilno uzdo, da jo pusti drugi, dokler ne zavlada gospodovanja najželjneja strast — po-čutnost. Hvali Boga, mladenič, da v tvojem srcu ni tako. Zato imaš dovolj povoda, da se veseliš, saj tvoje telo ni podložno sramotnemu gospod-stvu greha. Kakor prijazni beli zvonik, vredno svetišče Božje, tako moliš navzgor nad razpadajoče razvaline razrušene nedolžnosti, katerih je na celi zemlji dovolj, katere da! vso zemljo pokrivajo. Dovolj povoda imaš, da se veseliš. Tvoja vest ti daje dobro spričevanje. Nje glasu nisi bil preslišal in nje nisi obsodil v smrtni molk. O, da bi tudi v bodoče poslušal svoje vesti glas! Dobra vest — najboljša posest! Strast pa, kako je čmerna, v vedni razprtiji je s seboj. Celo njena trenutna navidezna zadovoljnost je kakor znak njenega razdvojenja. Kakor morski val je strast, ki se visoko zažene, a se kmalu poizgubi v burnem morju. A krepost, zlasti čistost — ona daje duši stalnost, čelo vedrost, očem jasnost, veličastnost vsemu tvojemu telesu. H: Izmed najginljivejših legend o devici Mariji in njenem sinu Jezuščeku je pač ena, ki se nam pripoveduje o blaženem Hermanu. Blaženi Herman, otročič neizrekljive milobe, se je skrbno izogibal tovarišem in šumnim igram. Najrajši je zahajal v cerkev in je tam ostajal pred podobo Matere božje, ki mu je po izgubi telesne matere postala edina mati. ^e sedaj kažejo v Kolinu ob l\eni, v Marijini cerkvi kraj, kjer se je ta otrok v otročji priprostosti baje pogovarjal z Marijo in njenim detetom Jezusom. Tam je bil, ko je stopal v šolo, da pozdravi Marijo ; iz šole grede je hitel tje popustivši svoje tovariše. — Nekega dne je imel Herman lepo jabolko. Kaj z njim — povžiti je? Ne. V cerkev hiti in položi je Jezusu v roke. In glejte! l>ete stegne nežno ročico in sprejme dar iz nedolžnih rok. — Drugo pot, bilo je v trdi zimi, priteče ubogi deček bosonog pred to podobo. Tresoč se od mraza poklekne tu in moli. Tedaj pa ga Marija vpraša: „Herman, čemu prihajaš v takem mrazu bosonog?" Odgovori ji: ,,Nimam česa obuti." Tedaj pa mu Marija pokaže kamen in govori: „Pojdi k onemu kamenu le, tam dobiš toliko denarja, kolikor ga trebaš in če ti bo pozneje še kaj sile, le pridi in išči tam — tu vse doboš.u Ko so drugi otroci zapazili, kje dobiva Herman denar, iskali so ga tudi oni. A niso bili tako čisti, ne pridni, tudi Marije niso tako radi imeli kakor Herman. Zato jih Marija tudi ni tako ljubila, in zato niso ničesar našli. Ta denar je bil le za Hermana pripravl jen. Herman je bil čist, tako čist, da so ga imenovali po njegovem vstopu v samostan ..Deviškega Marijinega ženina"; zato mu je bilo odslej tudi ime Herman Josip. v? Imel si gotovo že priliko, divjo razposajenost nekterih mladeničev primerjati tihi, pomembni zadovoljnosti drugih. — Od kod pač naj bi prihajala prava, trajna veselost, če ne iz čistega, Boga ljubečega in Bogu tako ljubega srca? Čistost, mladenič, je vir — sveti veselosti! L. F. (Dalje pride.) Sv. Ivan Nepomuk, mučenik. (16. majnika.) (Konec.) Razjarjeni kralj je takoj odšel za odve-denci na grad in jel tamkaj kruto ž njimi po- stopati. Starega dekana Bogu-dava je udaril z nožnico svojega meča tako po glavi, da mu je kri tekla. Nato jih je zaslišal, a ker ni dosegel zaželenega uspeha, ukazal je Ivana Nepomuka. Nikolaja Pubnika, mišenskega prošta Venceslava ter nadškofov*ga hišnika Nepra odpeljati z zvezanimi rokami iz grada k mestni hiši in odtod v mučilnico na staromestno sodnijo. Večer tega dne je šel sam kralj na sodnijo in ukazal ra-beljnu, naj vse štiri jetnike zveže na rokah in nogah in jih muči. Dva izmed njih, I\ana Ne-pomuka in Pubnika, je dal kralj mučiti pred lastnimi očmi. Ukazal je, da naj se z gorečimi bakljami žgeta po trebuhu. Kralj se je tako iz-pozabil, da je sam opravljal rabeljnovo službo. Pograbi\ši bakljo je lastnoročno žgal Ivana Nepomuka in Pubnika. Najhujše je počel proti izpovedniku svoje žene. Ivanu Nepomuku. katerega je na eni strani tako obžgal, da ga je bilo groza. Potem je ukazal, naj se vsi štirje dostojanstveniki potope. Tu se je pa krvoločnež spomnil, da bi to grozodejstvo bilo nemilih posledic na papeževem dvoru. Zato je dal poklicati oba notarja in od nju zahteval, da ne smeta o svojem ujetju in mučenju nikomur ničesar povedati: to naj mu pa tudi pod prisego obljubita. Ce to storita, pusti ju živa. Pr< št Venceslav, vitez Nepr in Puhnik so mu to obljubili, ker so se zbali nadaljnih muk, zato so podpisali listino in bili izpuščeni. Edin Ivan Nepomuk, na katerega je bil še iz druzega vzroka hud. se ni uklonil iu je mirno in potrpežljivo prenašal grozno mučenje. Razdivjani kralj je ž njim (»stal sani na morišru in kar nasititi se ni mogel maščevanja. Podrl je polumrtvega na tla ter hodil po njem. Naposled je ukazal, da ga naj potope. Kabeljni so za\e-zali Ivanu usta, da ne bi mogel po potu nikomur povedati, kaj se je ž njim zgodil'*: zvezali so mu na hrbtu roke. noge pa privezali h kozlu na vozu in ga tako pripeljali na most reke Vltave. Od tu so mučenika vrgli v reko četrtek 20. marcija 13JK5. okrog devete ure zvečer. Mučenikovo telo se je potopilo v glohočini tedaj narastle Vltave. a Bog je je oslavil s čudežem. Prikazale so se nad njim luči kakor zvezde, ki so plavale po noči po gladini reke. Po sledu teh lučic so praški ribiči potegnili Ivanovo truplo iz reke in je pokopali v cerkvi sv. Križa. Med tem časom se je kralj mudil na Žebraku, zato se ni bilo bati kanonikom cerkve sv. Vida kraljeve divjosti. Nemoteni so truplo mučenikovo ln. majnika vzdignili in je v slo- vesneia sprevodu prenesli v cerkev sv. Vida, kjer so Ivana Nepoinučana IG. majnika zjutraj pokopali. Ze v petnajstem stoletju je pobožno katoliško ljudstvo častilo mučenika Ivana Nepomuka. V šestnajstem stoletju ga imenujejo svetnika, in narod je romal na njegov grob ter si izprosil po njegovi priprošnji raznoterih milosti pri Bogu. Cesar Ferdinand I. (f 1564) je vselej, kadar je prišel v Prago, obiskal mučenikov grob in ga je dal razsvetljevati. V sedemnajstem stoletju se je češčenje tega svetnika tako razširilo, da se je v začetku osemnajstega stoletja lahko trdilo: na Ceskem ali na Moravskem, niti na vsem katoliškem svetu ni skoraj ne mesta, ne vasi, kjer bi ne imel Ivan Nepomuk svojega oltarja, podobe ali sobe. Tako so Ivana Nepomuka že davno preje vsepovsod častili za svetnika, nego ga je cerkev takiiu proglasila. Ze cesar Ferdinand III. it 1657) je s kardinalom Krnestom Karali, nadškofom praškim, deloval nato, da bi bil Ivan Nepomuk javno proglašen za svetnika. Za nadškofa Ferdinanda grofa Kii! nburg (1712—1731) se je po nagibu Kima pričelo v Pragi preiskovanje o svetem življenju, mučeniški smrti in o čudežih Ivana Nepomuka. Bilo je dvojno preiskavanje. L. 1715 so preiskovali njegovo mučeniško smrt in čudeže. ki so se zgodili na svetnikove priprošnje. L. 171'.». so pa proučavali, koliko časa časti in v pomoč kliče ljudstvo tega Božjega prijatelja. i To češčenje je >ilo pa sila staro.) Ob tej priliki so odprli njegov grob. Našli so njegovo ogrodje z lobanjo, ki pa je bila vsa napolnjena z glino. Ko so zdravniki nalahko odstranili glino, ugledali so k velikemu začudenju vseh prič jez>k, ki je bil čisto eel in nepoškodovan. Da bi se res trdno in dobro prepričali o resničnosti te nenavadne prikazni, prerezali so zdravniki jezik na dveh mestih z ostrim orodjem, da bi si ogledali tudi notranje žil ce. Prepričali so se, da je jezik v resnici svež in neporušen. Zapriseženi veščaki dr. Ivan Lev iz Krlsfelda, profesor medicini, bivši rektor praškega vseučilišča, dr. Ivan Puhman, zdravnik, dr. Sebastijan Fuks, zdravnik, Ivan Sucbret, ra-nocelnik in Ferdinand Sober. ranocelnik. so soglasno priznali: da se ta jezik, ki je 326 let ležal v grobu, nikakor ni mogel ohraniti tak po prirodnem delovanju, nego da se je ohranil neporušen le čudežno. Na podlagi tega oči vid nega in nenavadnega čudeža, j s katerim je Bog oslavil Ivana Nepomuka, so , poslali cesar Karol VI., cesarica Elizabeta, poljski kralj Friderik, mnogi kardinali, nadškofje, škofje, predstojniki samostanov in štiri univerze v Rim prošnjo, da bi apostolska stolica prištela teg i mučenika med svetnike. Po temeljitem preiska-vanjit v Rimu je potem papež Inocencij XIII. svečano proglasil 31. majnika 1721. Ivana Nepomuka za blaženega. Jako slovesno so ta dogodek istega leta proslavili v Pragi v cerkvi sv. Vida. Od tega časa se je pa širilo češčenje blaženega Ivana Nepomuka po celem katoliškem svetu. Med tem se je zgodilo na priprošnjo tega mučenika mnogo čudežev, kar je še bolj pri ljudstvu povečalo njegovo češčenje. Omenjajmo le dveh takih čudežev. Terezija Krebsova, hči kraljevega sodnika v Mostu, je prišla 1. 1701 v Prago, da bi pri najbolj slovečih zdravnikih dobila sveta in pomoči svoji bolezni. Stanovala je pri svoji sestri nuni v uršulinskem sami »stanu na Hračanih v Pragi. Imela je levo roko ohromelo in vneto, zdravniki v Mostu je niso mogli ozdraviti. Tudi praški zdravniki ji niso vedeli pomagati. V kratkem času ji je roka popolnoma ohromela, in zdravnik je deklici rekel, da si mora dati roko odrezati, ako hoče uiti smrti. Terezija je uvidela, da ni za njo človeške pomoči, zato je iskala pomoči pri Bogu ia Ivanu Nepomuku. Jela je opravljati devetdnevno pobožnost na 1 čast temu mučeniku, postila se in prejela trikrat svete zakramente. Koncem te pobožnosti deveti dan po noči ni mogla od bolečin nič zaspati. Tu se ji je v veliki svetlobi prikazal bi. Ivan Nepomuk in jo potolažil, rekoč: „Terezija, po-magano ti bode!a Drugi dan 21. novembra zjutraj zgodaj je z velikimi težavami šla v bližnjo kapucinsko cerkev, in ko je tu v tretjič prejela Telo Gospodovo, čutila je takoj v bolni roki vročino, vsled katere so se ji obveze in ploščice na roki kar zrahljale, hromi in zveriženi prsti so se ji popolnoma izravnali, vsa roka pa ji je postala do cela gibčna, da jo je takoj mogla vzdigniti in nesti z levico veliko posodo vode. To čudežno ozdravljenje so potem s prisego potrdili zdravniki in priče pred cerkvenim sodiščem. V spomini temu čudežu so hrasčanske uršulinke 1. 1720. dale pri svojem samostanu sezidati novo cerkev na čast Ivanu Nepomuku. Na stropu te cerkve je Venceslav Rajner naslikal tega svetnika, kako se prikaže bolni Tereziji Kreb?ovi. Drugi čudež se je dogodil tako-le. Dne 22. februvarija 1718 je v Strakonicah ob hudem mrazu padla v vodo pri mlinu sedemletna Roza-rija Hodankova in je potem celo uro ležala deloma pod ledom zmrzle Otave, deloma pod mlinskim kolesom v vodi. Med tem je njena prestrašena mati klicala na pomoč Ivana Nepomuka. Deklico so vso trdo potegnili iz vode. Poldrugo uro ni dala najmanjšega znamenja življenja; a kar naenkrat se je zopet zavedela. Pripovedovala je, da je tedaj, ko je v vodo padla, prišel k nji sv. Ivan Nepomuk in jo potolažil, da ne bo utonila. Tudi ta čudež so pod prisego izpričali in potrdili. Razun teh se je dogodilo mnogo drugih čudežev. Častilci bi. Ivana Nepomuka so se prepričali močne njegove zaščite in priprošnje pri Bogu, tako da so ga kar splošno imenovali »čudodelnika". Zato so Čehi želeli, da bi tako slaven mučenik bil proglašen za svetnika. Pričela so se v Pragi nova preiskavanja. V ta namen so 17. decembra 1725. njegovo telo vzdignili iz rak ve in je skrbno preiskali. Dne 27. decembra so iznova pregledali sveti jezik, ki je bil od leta 1719 shranjen v dragoceni skrinjici, zapečateni z nadškofovim pečatom. Ko so v prisotnosti nadškofa Ferdinanda grofa Kiihnburg, vse preiskovalne komisije, enajst drugih prič in prvih dostojanstvenikov češkega kraljestva vzeli sveti jezik iz skrinjice, pojavila se je na njem čudovita prikazen, da so vsi strmeli. Mučenika jezik se je napel, postal kar na enkrat otekel, in zarezi, ki so ju napravili 1. 1719. zdravniki, ste se toliko raztegnili, da so na obeh straneh zarez natančno videli žilice. To je trajalo cele dve uri, dokler se ni preiskava dokončala. Profesor medicine dr. Ivan Frančišek Lev iz Erlsfelda je iz nova izrekel: „Noben umrljivi človek ne sme dvomiti, da ni čudežno ohranjen ta sveti jezik." Prav tako so se izrazili ostali prisotni veščaki in zaprisežene priče. Apostolska stolica je stvar v Rimu 1. 1726 natančno preiskavala. Papež Beuedikt XIII. je na podlagi štirih čudežev, ki jih je Bog storil na mučenikovo priprošnjo njemu oslavo, proglasil 19. marcija leta 1719 v lateranski cerkvi v Rimu blaženega Ivana Nepomuka za svetnika katoliške cerkve. V Rimu se je to proglašenje zelo slovesno praznovalo. Poročilo o tem proglašenju Ivana Nepomuka je vse verne Cehe napolnilo z veliko radostjo. Leta 1729 se je v Pragi v ta namen vršila od 9. do 16. oktobra velikanska slavnost. V teh slavnostnih dneh se je v staro- davni cerkvici sv. Vida darovalo 3280 svetih maš, a k mizi Gospodovi pri grobu sv. Ivana Nepomuka je pristopilo nad 208.000 vernikov. Podobne slavnosti so se tudi vršile v Kraljevem Gradcu in Lutomericah. V spominj te slovesnosti je bil 1. 1739. postavljen s prostovoljnimi doneski vernikov prekrasni nad-grobni oltar sv. Ivana Nepomuka iz čistega srebra. Diviš se mu, s love nki popotnik, če ti je osoda tako mila, da moreš do zlatne naše Prage. Od tega časa časti katoliški narod češki sv. Ivana Nepomuka kot prvega svojega patrona in zaščitnika pri Bogu. Najslo-vesneje obhajajo Cehi praznik sv. Ivana Nepomuka 16. majnika. Središče te slovesnosti pa je mogočna in prekrasna cerkev sv. Vida v Pragi, kjer so shranjeni telesni ostanki in ne-strohljivi jezik tega mučenika*). Pobožni narod s Češkega, Moravskega in Slovaškega ter od drugod prihaja k oslavljenemu grobu sv. Ivana Nepomuka, da bi si v potrebah izprosil njegovega mogočnega posredovanja pri Bogu. — Tudi naš slovenski narod od nekedaj časti s v. Ivana Nepomuka, iu prav je tako. Le širimo slavo tega mogočnega slovanskega svetnika, priporočajoč se mu, naj bi nam izprosil pri Bogu miru in sloge! I: češkega: „Cirkeo viteznd — Frantlšek Kktrt*. Kapelan A. Mtrfotn. Po Mariji k Jezusu, Nekiizpreobrnjenec pišev nemškem listu rErama-nuel" v 5. številki 1.1. sledeče pismo: ,Daleč na severju je ta kraj, kjer ne vabi lahki svit večne luči vernega srca človeškega k Izveličarju, ki je v podobi kruha pričujoč na oltarju. Tu pogrešajo srca ljudi solnca ljubezni v presv. zakramentu in so docela otrpnjeni v zmoti. Na malem lepem otoku Baltiškega morja, — tu mi je tekla zibelka. Po človeški razsodnosti ne bi bil pač nikdar našel poti k ljubi Materi Božji, ako bi ne bila že v moji zgodnji mladosti božja roka zadela mojih starišev. Neko nesrečno kupčevanje mo- *) Mil spominj mi je, kako nas je 1. 1863 nekedanji ljubljanski gimnazijski ravnatelj, Ivan Nečasek, peljal počastil tega jezika: prof. bogosloviju dr. Leona Vončma, gimn. prof. Josipa Mam, tedanjega prefekta Ivana Gnjezda in mene. Shranjuje se ta sveta ostalina v zakladnici šentviškega doma v Pragi. Bilo mi je tudi, le nektere mesece poprej mašniku postalemu — opraviti sv. dar na Nepomučanovem veličastnem oltarji. I 'rednih. jega očeta, ki so se z nami preselili v malo mestece pri Berolinu, mi je odprlo pot k revščini. a tudi k največji sreči. Zelo sem sovražil vse, kar je katoliško. Toda po božji previdnosti je to bilo meni v prid. Stanovali smo z revnimi, pridnimi katoličani v eni biši. Tu sem dobil nekega dne mali katoliški katekizem v roke. Željan, da bi česa našel, kar bi moje sovraštvo povečalo iznova, odprem knjigo, in prvo, kar sem bral, je bil angeljev pozdrav: „Češrena Marija, milosti polna". Te besede so na me vplivale, segle so mi globoko v srce. To je postala moja najljubša vsakdanja molitev. Tem svetim besedam mi je zahvaliti, da sem sklenil postati katoličan. Na velikonočni praznik I. 1802 sem šel prvikrat v katoliško cerkev k sv. maši. Bilo mi je nekako tesno pri srcu, a vender sem se čutil tako domačega tu v tej cerkvi, da sem drugi dan zopet prišel k sv. maši. In tu sem molil svojega Izveličarja v presv. zakramentu. Z živo vero sem (ia prtsil neprenehoma za milost sv. katoliške vere. Po treh letih mučnega čakanja in hudih zunanjih in notranjih bojih sem 17. majnika 18Mf>. torej v mesecu častitljive nebeške kraljice, cdmolil sveto veroizpovedanje pred duhovnikom. V vseh naslednjih bojih sem vstrajal: hvala božji milosti in priprošnji sv. Device. In ako sedaj premišljujem svojo preteklost, vzkliknil bi naj raj še s kraljevim pevcem Davidom. kar je zapisal v r»2. psalmu: „V pusti deželi, kjer ni pota. ne vode, tako sem se prikazal v svetišču pred Teboj . . . Boljše je Tvoje usmiljenje, kakor življenje, hvalile Te bodo moje ustnice." In kako bi mogel Mater Božjo zahvaliti za to nezasluženo milost? Mislim tako, da sklenem naslednje: Nikdar in nikdar nai ne utihne o Marija, moja dobra mati, tvoja slava na mojih ustnicah; nikdar in nikdar naj ne omrzne ljubezen do tebe v mojem srcu. S to ljubeznijo docela navdušen in prešiti jen ti hočem viti vence, in ti mih stljivo in dobrotljivo na me poglej, o častitljiva, o sladka devica Marija. Ker mi je srce velelo napisal sem to v čast presv. zakramentu in ljubi Materi Božji in prosim čitatc-lje tega lista za eno sveto Oeščeno Marijo, da bi postal navdušen duhovnik in redovnik4'. K"