GLASILO S. K STEV. (No.) 15. Prvi slovenski list v Ameriki' < GESLO: ZA VERO IN NAROD - ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE t DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S P DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ■ ■ —I ======== i - CHICAGO, ILL., SREDA, 28. JANUARJA — WEDNESDAY , JANUARY, 28, 1925. LETNIK XXXIV. Zakaj je Hughes resigniral? CHICAŠKA TRIBUNA PRIN AŠA VEST, KATERA JE VZETA PO ZANESLJIVIH VIRIH IN - ODKRIVA SKRIVNOST HUGHESOVE REZ IGNACIJE. TEŽKE AVTOMOBILSKE NESREČE. London. — Ko je poslanik Kellogg prišel iz Londona v Pariz," da načeluje ameriški delegaciji na konferenci finančnih ministrov, ga je tam čakalo navodilo državnega tajnika Hughesa, katero se je gla-j Dowagiac, Mich., se je do-silo, da ameriški delegati ne .godila pretočeno nedeljo težka smejo podpisati nobenega pak- avtomobilska nesreča, ko je ta, ki bi Ameriko vezal do Ev- avto v katerem sta se vozili dve li^pe s kakšnimi obligacijami, deklici iz Chicago, zadel v mi-ampak, naj skuša dobiti poseb-> movozeči vlak. Vlak je avto vr- KRIŽEM SVETA. NOVI FRANCOSKI POSLANIK Y AMERIKI. Iz Jugoslavije. — Washington. — Posebni preiskovalni pododsek, ki preiskuje nominacijo Charles B. Warren-a kot vrhovnega prav-dnika ne odobrava imenovanja. Pretečeno soboto je bila ena najviharnejših sej senata. Senator Borah republikanec, in Novi poslanik, ki bo nadeane-stoval Jusseranda je prispel s svojo družino v Ameriko. REZULTATI PREISKAVE V ZAGREBU. DOKUMENTI O RADIČEVIH INTIMNIH ZVEZAH S KOMUNISTI. — DRUGE ZANIMIVE VE-STI. Novo imertovani francoski poslanik za Ameriko, Emile demokrata Walsh iz Montane Daeschner je prispel v Zdr. dr-in Heflin iz Alabama so bili. zave s svojo družino in pre-v spopadu, kateri je prišel do vrhunca in je bilo treba izpraz- Prvi rezultat preiskave v Za-1 vrata. Starejšega sinčka sta na-grebu. J šla z neko igračko v rokah, ot> njegovih nogah pa njegovega mlajšega bratca. Tako sta vsied neprevidnosti starišev dva nedolžna otročiča izpustila svoji Konfiscirani materijal vodstva HRSS. je silno obsežen in se še le sproti sortira, vendar a m i . 1 Pa je že doslej izbranih obilo i , t zm I*e VaŽno , Ta,k°J v, važnih dokumentov, ki dovolj'dušici- Nesreča je zbudila v začetku se mu je pokazalo, da' tcžko komnrnmitjrajo Radi£a. mestu veliko pozornost in raz- nlPtrnvn nr\;»rt moctn ia ven «vat i_____*___• n i ■ • ? - »» niti galerije ter nadaljevati s njegovo novo mesto je vse prej, N - Dnin rrn "rol/lnnioni r-n i /-1 livm 1 I,-___" ' ___- i <*J>C I orel daleč proč, in truoli deklic bili popolnoma razmesarje- Ravno na istem prostoru is-tecra dne je pa tudi moral pla- ni sporazum, kateri bi se tikal le ameriških zahtev. To ie pa bilo v popolnem ne- ni-soglasju s noslanikom Kellog-gom, kateri je pa takoj storil korake in konferiral z delega- predrznost s svojim življe-ti Anglije, Francije in Belgije, njem Henrv H. D. Boas iz St ki pa proti Ameriko in trdili, da zna ta časno prevozil preko proge je zahteva vspeh te konference 'pognal, a v tistem hipu je že sejo za zaklenjenimi durmi. | kakor pa z rožicami posuto. — Svdnev. — Poročajo, da Kot prvo nalogo za rešiti ima ie v Avstraliji pred par dnevi kaj kočljivo vprašanje. Pogla-divjal strašanski vihar. Poseb- diti bo moral pot, na katero so r.o prizadet ie bil zaoadni in se nakopičile zapreke radi ne severozapadni del. Škoda je prave volje od strani Francije, cenjena na pol milijona dolan-- Ma bi poravnala svoj dolg A-jev. t meriki. Pomiriti bo moral v — Kopenhagen. — Sovjet- VVashingtonu razburjene du- še ie protokol o spreje- burjenje. Sodišče ie uvedlo« mu HRSS v seljaško internaci- j tak°J Preiskavo in bo neprevj- jonalo, ki sta ga • podpisala r1po stariše ^otovo zadeIa Smimov in Krasin. Protokol go- Rlužena kazen, vori o sol jaškom revolucijonar- 0 nem pokretu. Konfiscirana je tudi obsežna Radiče^a korespondenca s komunističnimi prvaki. L i ^ y t Joseph Videč našnroti vozeči Ska vlada V Rusiji je Prekinila *>v® Borahovega kalibra, so, kar je logično, bih, Josepft. Videč nasproti vozeči k zveze Anglijo. Francija sicer oficiieln Dosebnem sDorazumu z vlak, je menil, da bo se pravo-1 , . , . .. u. , , , J ,, oncijein po^L-uneiii fepoiazumu l ^ »■ Tozadevni komisarji so dobi- Se nikoli rekla da hoče za^ iko in trdili da zna ta časno prevozil preko proge je , , , . , . "J*"11 rt- ua noce za in TrQ111' aa zna Ia______/ _ . , ' T . tli povelja od vlade, nai se od ti n ačevnnip Hnicm Amp oficijelno ni c zavleč- :Hli povelja od vlade, naj se od ti plačevanje dolga Ameriki. ..... r> , , . ,.;bil vlak tu in nodrl avto nnH!sedai za Mprej obrnejo v tr- Bojazen senatorja Boraha je uničiti. Poleg tega je pa tudij "iVlItL j ^-illr1!!!^^! ^vskih zadevah na Francijo popolnoma nevtemeljena. in Nemčijo, dokler se diploma- Francija išče samo lahke pla- tične razmere z Anglijo ne čilne pogoie in išče pot, po ka- zboljšajo. v teri bi ji bilo možno pogoje iz- poškodbe — Chicago, 111. — Martin polniti. '$?odah v IKost' star 40 let» gladen in Borahovemu nasprotovanju brez dela je z opeko razbil ve- in njegovemu stališču, katero liko okno na poslopju Mack je zavzel proti Kellogu in nje- Pezdičevo truplo najdeno vrb Begun.iščice. Truplo finančnega tajnika delegacije ministrstva financ v Liubljani Ivana Pezdiča, ki je odšel na Štefanovo na Begun j-ščico in se ni več vrnil, so na- bila nevarnost da bi se ameri-|katere^a so Privlekli mrtvega ška zahteva za odškodnino na B°asa. konferenci snloh ne vpošteva- Poleg tega sta umrli v nedela. ker nekateri zavezniki so i- lio dve driltri osebi v Chica-tak se izrekli, da Amerika ni- ki sta zadobili ma do te zahteve nobene pra- Pri avtomobilnih nezgodah vice. " i pretečenem tednu. Nova balkanska zveza. Zadnji čas se ponavljajo vesti, ki napovedujejo ustanovi- šli- Zgodilo se je to čisto slu-tev nove balkanske zveze. Ta čaino. Neki diiak iz Avstrije je-zveza naj obsega Jugoslavijo, išel na Begunjščico. Kake tri Bulgarijo, Grčijo in Rumunijo.! minute Pod vrhom je naletel Da je ustanovitev balkanske nepričakovano na moško ose-zveze potrebna, je umljivo sa- h6 v kipeči pozi. Bilo je to-mo ob sebi. Balkan je eden truPlQ že od 26. decembra po-najvažnejših predelov Evro- mešanega Ivana Pezdiča. Da pe; politično stanje na Balka- £a rešilne ekspedicije kljub nu 'je bilo vedno ne le veli- redno požrtvovalnemu in težav- Kellcgg takoj obvestil vlado v vih od novega leta do preteče- ; Franklin cesti. Ko so ga areti-. Washingtonu in zahteval naj pondeljka skozi artomej^. je vedal Q mizeri-= so se navodila predrugačijo. Na- oil.iske nezgode v Chicago in .. . , . . , j mignil je na tudi vladi, da je okolici 37, munšajn jih je umo-l^^1' dajetostonl le ra-| tenti - agent! nemške propa-edina rešitev, da se podpiše medtem t, --- , , ' f . : ! ne važnosti za evropsko diplo- nasie> se Franciji, da to pokazuje da Q tega. ker Borah m njegovi "malkon-! ^ valo, da i< ko je krogla'di teRa' da bi Se ga aretiral° f?ande skupni pakt. To je privedlo, da se je podpisal pakt, za kateri podpis pa državni tajnik Hughes, ker je bil proti podpisu ni hotel pre- pristrigla nit življenja 28-tim.j in mu dalo jesti. Na policiji so Po tej nevspeli konferenci je ; Tako^znamuje kazalo ««t-|jiller kompanije'"na" 17."°^ ^ dejanju prip^jo1 S'r^ se je splošno domne-je padel Pezdič v kak Iz Srbije do morja prepad m se ubil. Zato tudi nih- se glasi poročilo, katero ome- če ni šeI na vrh Begunjščice. nia eno najvažnejših železni- Kakor se nam poroča, se ji diskih prog. ki so bile zgrajene, Jak> ko ie zapazil truplo v kTe-Chicag(^, 111. — Kakor je bi-] od kar smo ujedinjeni v edin- čeči Pozi> tako prestrašil, da se lo poročano včeraj, da jo je stveni državi, je nedvomno pro- sploh ni uPal do nJ*ega- ampak butlegerjev in ga Užice-Vardište, dolga 70 se le tako vrnil in P"spel ob 5. km. Važna je ker je spojila si- Popoldne zopet v Begunje, kjer stem srbijanskih ozkotirnih že- je P°vedal, da je našel vrh hri- John Torrio se živi. mu dali jesti; poleg tega mu „ .. . , . ;bodo tudi preskrbeli delo. Kri žarka čuva ameriške turiste « ,ir , ,, . , — Settle, vv ash. — Meseca na Kitajskem. • , . , , I januarja je prišlo skozi tukaj- Šanghaj. — Da se prepreči šno pristanišče v Ameriko su-! skupi1 glavar ( vzeti nobene odgovornosti, za- eventualno nesrečo, je bila po- rove svile, kakor tudi svilenih PostoPačev, čim je stopil iz avto ie raiše podal ostavko. slana križarka Borie v Yangtze izdelkov v znesku $50,000.000.' tomobila pred svojo hišo, kjer . --------- Prezident Coolidge je pa z namenom, da -bo spremljala To število je nadkrilo \*se dose- ie bl1 za i« n n /S Ir i -»-»i-a 1 r a 4- a -m J _ • _ _ ____1 A _ _ ** 1 X Poljska mobilizira. Berlin. — Od tukaj poročajo, da se pripravlja Poljska na mobilizacijo svoje armade. To vest si tolmačijo, da si želi o-svojiti Gdansko, baltiško pristanišče, katero je Liga naro-| Washington. — Preteklo le-! PraviJ° P? gostilnah, dov imenovala kot prosto me- i to so posodile ameriške insti-i — Pariz. — Kako varna je sto. tucije velikanske svote denar-i vož"ja P° zraku POkazuje po- --o--ja v inozemstvo. - | rocll°' kl se da ^ bll° Težka nesreča. Glasom poročila oddelka za pri Pole^u treh letal kateri so Chicago, 111. — Albert Swi- trgovino posnemamo, da - V 420"tlh P°letlh» za katere so -7°----Pn Javorniku na Gorenjskem Žrtve neprevidnosti starišev. So skočili s tira štirje vagoni V Prijedoru v Bosni se je vlaka štev. 43, natovorjeni z: zgodila te dni vsied neprevid- raznim blagom. Dva vagona sta nosti starišev težka nesreča, ki | se prevrnila in zdrsnila po poje zahtevala dve nedolžni žrt- bočju več metrov pod progo. V1- | eden je obstal poleg tračnic, če- Posestnik Mihajlo Savič je i- trtega pa je vlekel stroj preko mel dva sina: enega 6. dru- postaje Javornik. Popoldanski gega 4 leta starega. Mati je od- osebni vlak iz Ljubljane je vo-šla v četrtek v mesto nakupo- zil, ker je bila proga pokvarjen vat, doma pa je ostal oče z o- na samo do Javornika, kjer so trokoma. Nenadoma pa precej potniki izstopili in morali iti pes veseljaškemu Mihajlu šine v dalje proti Jesenicam. Vzrok, glavo, da bi bilo dobro, ako se zakaj so vagoni skočili s tira, gre tudi on malo pozabavat. še ni ugotovljen. Rečeno storjeno in ostavil je . poleg razžarjene peči. Pri od- DENARNEI P0ŠIUATVE je. kirt, star 40 let, je hotel sko- nad en bilijon dolarjev se počiti na Elmhurst križišču na sodilo inozemskim vladam, med mimoidoči vlak. Pri temu je pa tem ko so razne korporacije tako nesrečno padel, da mu je sprejele $132,902.500 posojila, odtrgalo obe nogi in je kmalo Največ se je posodilo Evropi, na to umrl. namreč $567,770.000; Kanadi in Newfoundland^ pa $244,-295.844." Ob spominu na Lenina so jokali. London. — V Londonu so — Chicago, 111. — Neki komunisti ob priliki obletnice Theodore Urise se je xsprl v Leninove smrti priredili sejo v j restavraciji na 108 Huron ce-neki dvorani. Ko so se pričeli j sti z lastnikom iste. Navzočih skupaj zbirati, še predno se je je bilo več gostov, ki so bili ra-kdo oglasil k besedi, so pa že dovedni kakšen bo zaključek jokali, kihali in kašljali ter za^; spora. Uris pa ne pomišlja dol-pustili dvorano. Policija je s'go, potegne revolver in v par plinovimi maskami na obrazu | sekundah je bil sam v restav-se podala preiskovati dvorano, raciji, ker lastnik in gostje so potrebovali 2,500 ur končali, ne da bi se jim najmanjša nezgoda pripetila. Letala so bila ravno tako v redu pri zadnjem, kakor pri prvem poletu. — Kingston, Ont. — Neka gospodinja je kupila kokoš, za katero je plačala 80c.; njej je pa vrgla $4.00. Ko jo je namreč raztelesila, je našla v kokošjem želodcu košček zlata, katerega je prodala za $4.00. DRUŽINSKA PRMKA ter k njemu s sekiro, s katero ga je udaril po glavi. Leyman se je nezavesten zgrudil na tla, Egerter je pa hitel domov v strahu pred aretacijo. Njegova žena je pa poklicala policijo, ki je suroveža aretirala in poskrbela, da je dobil Leyman zdravniško pomoč, kateri je devet ur ležal v nezavesti. Ponesrečen tihotapski skunar. Seattle, Wash. — 14 mož posadke tihotapskega skunar-ja na katerem je izbruhnil o-genj in je bilo živlienje moštva v nevarnosti je bilo rešenih ko so pluli brez cilja 24 ur po viharnem morju. Skunar je bil natovorien s žganjem in je bil last neke angleške družbe^ Na nepojasnjen je dospela iz starega Ifraja za! način je pričel goreti, nakar je leto 1925. To leto sov jo izdali. nastala eksplozija. Pamik Ma-v jubilejni izdaji in je lepša nulani, ki je plul od Seattle pro-kot kedaj prej. S poštnino sta j ti Honolulu je rešil en rešilni in našla več izpraznjenih ste-|pri pogledu na revolver iskali ne 125c. Naročite jo takoj, pre^ čoln s šestimi možmi ponesrečencih katera pov-; zavetja na ulici. Mimo idoči dno poide zaloga. Naroča sp nega skunarja neki drugi klenic tekočine zroča jok. par- pol da je zaprl tucfi vrata stanovanja, da za slučaj nesreče ja nihče ne bi mogel prihiteti dečkoma pravočasno na pomoč. Otroka sta se brezskrbno igrala v sobi, mati je v mestu »nakupovala, oče pa je v gostilni napijal zdravice. Med tem je iz močno razgrete peči najbr-že padla kaka iskra na slam-nico in pričelo se je kmalu kaditi. V nevednosti sta otroka posteljnino, iz katere se je dvigal dim, raznesla po sobi, vsied česar je bila vsa soba v ne- ! kaj minutah polno dušljivega' dima. Ko je starejši sinček začutil, da ga dim duši in da mu zastaja sapa v grlu, je tekel k V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsakega odbitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih in lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. ..«________$ 8.90' 1.000 — Din..................S 17.45" 2 500 —w Din. ....________$ 43.55* 5.000 — Din..................$ 86.50 10.000 — Din.........$172.00 100 — Lir 200 — Lir 500 — Lir 4 90 9.4> S 22 1.000 — Lir ........ $ 44.25 ' Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. alr nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se sena denarja čestokrat me- vratom, ki pa so bila zaprta. I , do.St;krat docela. nepričakovano. * " ^ I je absolutno nemogoče določiti cene Katastrofa je bila neizogibna, j vnaprej. Zato se pošiljatve nakažejo Dim se je vedno bolj Zgošče- po ce°ah onega dne, ko mi sprejme- val v stanovanju in uboga POŠILJAMO MI TUDI troka sta umirala v strašnih mukah in bolečinah. Ko sta prišla oče in mati domov, je bilo že prepozno. Malo je manjkalo, da se V JUGOSLAVIJO IN SICER PO poŠti kakor tudi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite VENSKO BANKO ! "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN^'EDINOST." Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen t*ta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper In America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. ftjtbaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every TueadaJ Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, IB. _Telephone: Canal 0098._ _Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on application. HAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ..........^.....$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Zk Chicago, Kanado in Evropo za ceio leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 «TOBSCRIPTION: Fnr United States per year ..................$4.00 Fo«- United Slates prr hnlf year...........00 Fnr Chicago Canada and Europe p(»r ret' . ..$4.?<5 rir—..T . anrl «v --- - "Entered as second class master June 27. 1924. »t the pom ..itice at Chicago. TtHr»o'V n nAy the A-r r>f * IR-O "_ Mesec katoliškega tiska. Mesec februarij je proglašen od vseh katoliških nadškofov in škofov v Ameriki za mesec katoliškega tiska. Prihodnji mesec bodo napeli katoličani vse svoje moči, da se dobro katoliško časopisje razširi kolikor največ mogoče. Za katoliško časopisje bo delovala vsa katoliška du-Ttovščina, ki ima nalogo ta mesec, da priporoča katoliško ■časopisje. Ameriška katoliška društva, kot so Kolumbovi Vitezi, katoliški Borštnarji in več drugih so sklenila vsak v svojih okrožjih skrbeti na to, da se dobro katoliško časopisje razširi med ljudstvom v največji meri. In mi Slovenci, kateri smo še ostali zvesti veri svojih/ očetov in mater, kateri spadamo v katoliška društva, kaj bomo storili mi za naše slovensko katoliško časopisje? Slovenci vprašajmo se resno. Pomislimo za trenutek, kaj moremo in kaj lahko storimo v prihodnjem mesecu za naše katoliško časopisje. Kakor je dolžnost in naloga ameriških katoličanov, članov njihovih katoliških društev, še toliko bolj je naša sveta dolžnost vsakega izmed nas, vsakega člana slov. kat. društva, da nekaj stori za katoliško časopisje v tem času, ki je odločen nalašč in posebno za razširjenje kat. tiska. Bolj kot kedaj je potreba letos, da stopi na plan vsak do zadnjega izmed nas, da pridobi listu vsaj vsak enega novega naročnika pri tem pa tudid skuša sam postati, ali pa če sam ne more, pa pridobiti drugega, da postane delničar tiskovne družbe Edinost, vsaj z eno delnico. Zavedajmo se rojaki, da dnevnik ne bo nam priletel -v naročje, kar sam od sebe kot pečen golob. Ampak vse zavisi od našega delovanja za kat. dnevnik. Treba je, da vsakdo malo poagitira za nove naročnike, za delničarje, itd. Ako bo to storil vsak izmed nas, potem je uresničenje katoliškega dnevnika tukaj. Ako bodo zopet pa samo nekateri delali večina pa držala roke križem, potem se ne čudite, ako ne bomo dospeli do zaželjenega cilja tako kmalu, kakor bi lahko. Slovenci, začnimo misliti resno. Naj ne gredo te besede izpred vaših oči, ne da bi napravile na vas vpliv. Pomislite malo na svojo dolžnost v tem oziru. Katoliška društva pridite na dan in kupite vsaj vsako društvo eno delnico od tiskovne družbe Edinost. Člani in članice kat. društev poagitirajte med seboj za nove naročnik^ na prihodnji februarjevi seji. Mesec katoliškega tiska je, ne pozabite na to! Za prihodnji mesec smo sklenili, da se/morajo prodati vse delnice, ki so še za prodati, katerih je še nekaj nad sto. Kat. društva in kat. rojaki in rojakinje sezite po njih, da bo tiskovni družbi čimpreje mogoče nabaviti si potrebni tiskarski stroj, za tiskanje dnevnika. Zato takoj te dni vsi na dan in plan za večje in močnejše katoliško časopisje in predvsem za slovenski katoliški dnevnik v Ameriki! župnik glede finančnih dcfood* kov daleč zadaj od dohodkov zadnjega leta. Tako n. pr. po-kazujejo letni računi izza leta 1919., da je bilo letnih dohodkov samo $9,458.95. Torej skoro 15 tisoč dolarjev več od tedaj je bilo dohodkov lansko I leto. To pokazuje, da je pri fari dobro gospodarstvo in pa Sheboygan, WU. [v nededljo 3. maja namerava! voditelj izvrsten gospodar. Gotovo ste že tudi Vi g. u- ; društvo povabiti vsa tukajšna Te številke in ta napredek je rednik zapazili novo obrt, ki društva k posebni slavnosti, da tudi huda zaušnica za vse nase je zadnje čase jela širiti v se vsi skupaj vdeležimo sv. ma- še nasprotnike, ki vedno nas-Milwauški Smoleniji. Kadar je še, ki bo ob 10. uri v ta namen, kokujejo po protiverskem ča-biznes slab je vsaka stvar do- Preskrbljena je tudi izvrstna sopisju preč. g. župnika. Poro-bra. Zato se je toraj Smolenija godba za popoldan in se bo čilo jasno kaže, da je vse sku-v teh slabih časih lotila kloba-! vabilo vse tukajšne rojake nafPaJ kar nasprotniki delajo pro-sarije. Izgleda sicer kot da so sestanek cele naselbine. Na te- njemu sama podla laž in gr-klobase Sheboyganskega izdel- j mu sestanku bojo nastopili ra- do obrekovanje. To omenjam ka, kar pa ni resnica. Samo riž I zni govorniki med njimi več zato- da bodo Uudje vedeli v in ocvirki so poslani iz naše glavnih uradnikov K. S. K. Jed- j bodočnosti koliko dati na taka naselbine v Milwaukee, klo- note. To bo vsekako pomenljiv £rda obrekovanja. , base in kar je še drugega zra- dan za našo naselbino, ker bo Obenem se je na tej seji pa ven treba, je pa tam dol nare- najstarejše društvo obhajalo jtudi sklenilo, da župnija zač-jeno. Urednik Smolenije je svoj srebrni jubilej. Naj ne bo ne kar najpreje mogoče z na-j namreč jako izučen v klobasar- nikogar v naselbini, ki bi se te daljevanjem šole. V ta namen ski stroki in to že dolgo vrsto slavnosti ne udeležil, ker goto- se Je izvolil odbor iz več mož let, ter zna kako jo mora "za- vo bo na ta dan vsak kai dob- faranov, ki bodo vodili kam- rega in koristnega slišal. Panie- Prispevke za šolo se bo Kakor se sliši se še druga Pobiralo na jako praktičen na-društva pripravljajo na pro- čin in kakor vse kaže, se bo z x c/Pi L ^m frkniti," da lepo ukusno izgleda. In glejte, k<\ jih on "auf-diša" v svojemu lističu nekate- ri njegovi čitatelji tukaj, kar slavo dvajsetletnice svojega dobro voljo premagalo vse tež-j cele požirajo, ne da bi katero obstanka. Tako kaže že v za-jkoče in naša župnija bo prišla( poprej razrezali. Dobro da ni-ičetku leta, da bomo imeli v na- končno do popolne šole in dvo-j so "zašpilane" kot so krvavice; ši naselbini obilo zabave pre-!rane, kakor to zahtevajo ne-v starem kraju če ne bi se že dno bo vzelo leto 1925. od nas obhodjno naše sedanje razmere.: davno vsi podavili. slovo. Upamo, da se bo vse v j Za šolo se je že začelo de-. Tukaj imamo sloyensko me- najlepšem redu in bratski slo- Tovati z vso Paro- Ko b?. šo!a sno trgovino, ki slovi radi svo- gi končalo, tako, da bomo po- dodelana, tedaj bo župnija sv. jih dobrih "rajžovih klobas " kazali ,da tudi naša naselbina Štefana postala ena izmed vo-ali povem Vam, da njihov naj- ne zaostaja za drugimi, pač dilnih slovenskih župnij, boljši izdelek ne gre tako v pa koraka v duhu časa naprej 1 Te nade ^smo gojili že vastest. kot oni ki ga producira pQ začrtani poti ter želi dose-;Iet in sedaj se nam končno u-Smolenija, čeprav marsikatere- či svoj cilj. resničijo. ga potem želodec boli. — Ini Pozdravliam vse čitatelje, Ii- Pozdravljam vse čitatelie teti naši paprikaši tukaj, ki si stu pa. da bi nas že skoraj ob- f,s*a širom Amerike in chi-domišljuiejo, da je vsa godlja iskoval kot dnevnik, njihova, ter da se vse klobase , Poročevalec. sami naredili hodijo pokoncu -o- kot petelini. Češ, ali znamo! — Chicago, 111 Mi, kf pa poznamo njih uče- Cenjeni g. urednik: — Od caškfm Slovencem pa kličem, le korajžno in junaško naprej za slovensko šolo sv. Štefana. Far an!- nost se pa smejimo. — Toraj vsepovsod vidim, da se oglašale naprej, da bo zabave kej, jo dopisniki le med nami v Na splošno Chicago, 111. zahtevo bode Upamo, da se zato riž ne boj Chicago jih je najmanj. Nai- društvo Marije Pomagaj štev. brže se vsi zanašaio na Vas 78* K- s- K- ponovilo kras-nri tem ^a marsikai izostane iz \ no i*™ "Miklova Zala" v nejavnosti. kar je velike važno- deli°- dne 1. februarja 1925. ob drugi uri popoldne, v cerk- podražfl T Pozdrav Eden iz norta. —o- sti. Predzadnio nedeljo smo i- veni dvorani sv. Štefana. Ob-meli farno sejo. Udeležil sem 1"ednem se bo ist} dan vršila Indianapolis, Ind. Prosim priobčite nekaj vrstic tudi iz naše naselbine v________ nam priljubljeni list A. S. in E- fo in moram reči, da tako T?1 a dinost. številne in dobro obiskane seje Leto 1925. se ie pokazalo §e ni bilo nobeno leto, kakor uri bo sloves-a sv. maša. Več takoj v začetku dokaj dobro. r*vno zadnjo sejo. Tudi so se 0 tem bodo Danice obveščene Dasi se nam obeta težavno de- vse točke rešile v 20-Ietnice obstanka društva. Zjutraj ob pol osmi najlepšem v Glasilu in pismeno, lo, a Je pa vesela novira za na- redu. Posebno je bilo zanimivo, Zvečer se p? bode v šolski šo župnijo. Sliši se. fla nam«1- ko so ob koncu seje na poziv dvorani vršila domača zabava, ravajo že letos zidati novo šol- cerkvenih mož vsi vstali v dvo- kier bod- *l«vnl nrogram pro- sko noslopie, namreč se je že rani v znak priznanja za tru-j s^ave 20 letnice. Na to slavnost kupilo novi prostor ravno nas- dapolno delo preč. g. župnika vabimo vse člane in članice proti cerkve na vogalu Holmes Kazimirja Zakrajšeka, O. F. v.seh katoliških društev v Chi- ave. in St. Clair St. Na tem vo- M. in m 'u s tem izkazali po- ca*i in okolici. Sploh pričakuje- galu nameravaio farani zjrra- ^olno zaunnico za njegovo de- mo vsakogar, ki je katoliškega diti šolo 4 ali 5 sob in na dru- lovanje v župniji sv. Štefana. Pr'irirican.la- gem nadstropju se bo pa zgra- Pred seboj imam letno poro- veselo svidenje dne dilo veliko farno dvorano, ki čilo za 1924. Poročilo pokazu- iebruarja. bo odgovarjala za vsak nastop, Te, da smo napredovali v tem Julia Gottlieb, tajnica. J bodisi za cerkvene ali pa dru- letu iako lepo. Vseh dohodkov* -o—- ge prireditve, za Slovence ali ie bilo okroer 25 tisoč dolarjev. Neki mož, ki je prodajal me- pa tudi druge narode, kedor In kljub velikim izdatkom, ki tie. stoni v brivnico, da bi se bo pač hotel vzeti dvorano v jih zahtevajo obresti za šolski obril. Brivec kupi od dnjega e- najem. To bo zopet en veliki dolg in drugo se je odplačalo no metlo in ko moža obrije, Rosegger: Jos. Vole. Ž L A H T N I K korak naprej za slovensko naselbino v Indianapolis. Nadalje želim omeniti, da tudi na društvenem poliu se gibljemo prav dobro. Sliši se, da bo dr. sv. Alojzi i a štev. 52, K. S. K. J. praznovalo letos 2. in v zadnjem letu kakor noročilo! vpraša, koliko metla stane. — pokazuje okrog 9 tisoč dolar- "Dva pensa," pravi mož. — iev dolga. Posebno se je izka- "Ne bo," reče brivec, "dam vam ^alo dobro pri nedeljskih ko- P^ni in če mislite, da to ni lektah v kuvertah, kar ie ori- volj, si vzemite metlo nazaj. neslo zadnje leto $6,958.58. — Mož sprejme in vpraša, ko-Kakor pokazujejo računi, ie liko ie dolžan. — "En peni " 3. maja svojo 25-let^ico. V. ta i naša fara med prvimi, kljub pravi brivec. — "Dam vam nol namen se bo priredilo dne 2. temu. da je bila tedaj, ko je neniia in če to ni dovoli mi lah-maja zvečer plesno veselico in I nrišel k nam sedanji preč. g. • ko brado derete nazaj." Ja, ja, Peter Zgaga je "poštena" duša! V potu svojega obraza se trudi, da obvarje svoj narod pred "vsako" sleparijo. Ker je to tako ( ?) poštena duša, ga prosimo v imenu vseh onih, kateri so bili ogoljufani potom njegovih kolegov na Cortlandtu, ki so nasedli na fa-lotske oglase v njih liberalni plahti, kjer so se ponujala cela pohištva, moderne pisalne stroje in bogvekaj še vse po $5.00. Ko pa so rojaki naročili in poslali težko zaslužene denarce se jim je poslalo kake igračke, kakoršne se lahko dobi v vsaki 10 & 25c. prodajalni za 25c. — Propadle duše na Cortlandtu poglejte se v ogledalo! # * * "Molčite, hinavci I" Tako je zaklicala te dfti tet-ka Prosveta vsa iz sebe. Predrta reč, kaj pa se ie zopet zgodilo, da nri Prosveti tako kihajo ? — E, ta preklicani list (ne listič, ker je večji, kot je flikca Prosveta) ki ga izdaja neka katoliška tiskovna družba na 22. cesti je tetki to dni nehote stopil prav pošteno na kurje oko. Tako je zavpila, da je bila vsa iz sebe. V tej zmedenosti je zagrabila s "svojimi rokami za posodico, ki se jo rabi za domačo potrebo m Jo je treščila proti 22. cesti. E, kundeti so kundetf T Pa pri vsem tem se troštajo, kako so član-karja. ki Je v našem Tistu opisal izvora raznih kriminalstev zdelali. Če bi se nam ne zdelo škoda časa in na, ko bi imeli ljudje okoli Prosvete le mali del resne volje do stvarne in dostojne polemike, bi mi malo posvetili na zgodovino ameriških- Slovencev. Samo med nami malo peščico ljudi je veliko družabne gnilobe, ki je rodila že več zločinov in to. ako ne zamerite po zaslugi slabega tiska, ki ga razširjate vi socialisti in svobodomiselci! Sicer % pa, it does not pay to argue with a fool! * * * Skubček in Zajček pereta prav pridno zamorca. Samo to smolo imata eden kot drugi, i a bolj ko se pereta, bolj sta črna! * * * Ko bosta prihodnjič Molek in Zafrknik predavala o kakih predmetih in bosta zraven pobijala vero in krščanstvo, se bosta pri svojih dokazovanjih oba na glavo postavila. S^ tem bo dokazovanie dobilo neovrg-liivi pečat "resnice" z odtisom Molekovih in Znfrknikovih možgan po znanem srbskem receptu: evo- ti ga !' * ♦ * Tz New Yorka smo dobili' te dni dVa nova naročnika. Naročila sta si list in pravita r ker tukaisnem listu vedno vidimo na na d an je na Vaš list, ga naročava, da bova vsaj videla, kakšen je. Torej Peter Zgaga, hvala za reklamo T Vse otepaštvo je bilo zbrano. — Oprostite! Tako nespodobno pa res ne smemo predstavili te častite družbe. Žlahta je bila to. Zadovoljeno so sedeli skupaj in malo kramljali. Saj je bilo v nede-( deljo popoldne, ko se Človek •rad porazgovori v poučnih in zabavnih razmerah. Osebe so bile to obojega spola in različ-l nih let. Vsi in vse so pa odloč-j Tio črteli vsakdršno hudobijo in s čednostno gorečnostjo obsojali napake, slabosti, grehe in strasti, svojih sovaščanov, ki niso drugega ko navadna so-drga. Oštir Burnik — na prL • mer — nekaj škili (pa še z edinim očesom, ki ga ima) za kra-ico Lizo.; ona, oštirka, pa kem razpoloženju, in ta in ona ni mogla skrivati veselja nad nopačenostjo in propalostjo, ki io je opazovala na vaščanih. Moški svet. kar ga Je bilo vmes, je bil tudi tu v razgovorih prece j neroden : - neotesano in robato je udrihal, da je vzrl pomen kom vso zanimivost; in prikrito mikavost. Mnogo globlje Je pa posegel vmes ženski svet, ki se je bolestno nas-mehTJaval, oprezno namuzaval, razgovore pretrgaval. sramežljivo pošepetaval; najbolj pre- men d a spet mesarjevega pomočnika ne vidi nerada. Mlinar najbrž gips primešava moki, opaldarica je pa ošabna kot pavs bržčas zavoljo svojega moža, ki ima krive noge: Župnika je sama skopost, o kuharici je pa bolje, da se nič ne govori. Nakošatena poštarica je zunaj; meteno Je bilo pa to, da je ta huj, znotraj pa fuj. Potem so j aH ona omenila tudi kako na-prišli na vrsto še vsi drugi, ki videzno dobro stran na kom, so bili pa splošno na tako sla- pa so Jo potem pretipavale, bem glasu, da se ni dalo o njih razefrale in končno tudi dbbro govoriti drugače ko šepetaje i lastnost na kom v pravcato in z namigavanjem. |grehoto premenile. Že prav, če Ta družba na Oberovem, ki, se kaže ta in ona sramežljiva je tako nedolžno uživala ne- in dobrohotna, pa kdo ve, če deljski počitek, je^-bila pa sre-jravno s tem ne zakriva kake di močvare izprijenosti pravo ostndnosti in pa — nič ni tako občestvo čistih in snetih duš. Ta in oni je karvzdihal v slad- skrito. da bi ne postalo očito — pa kar mačka rodi, miši lovi i. t. d. Otepanje obiranje, častikra-ja in obrekljivost! To mora biti res za ispriienca in malo-vrednico posebne vrste užitek, če moreta najti na svojem bližnjim kako napako, da čisto ne utoneta v lastni propalosti. Neznano beraštvo mora zevati v. marsikateri glavi, če se ne zna zabavati y Čem drugim ko s senčnimi stranmi bližniikovimi in nikier drugod kazati bistroumnosti. Neznano pusti mora biti v marsikaterem srcu, če nič. ne občuti, kaj zahteva dostoi-nost, in kako samo sebe sramotno ponižuje, ko izkuža poniže-j v?»ti druge! — Toda, mari ta očitek zadeva^celo našo častivredno družbo na Oberovem? — Bog obvhri. Bog obvari! Domača hči Ivanft gleda pol zamišljeno skozi okno. Četudi so tako izprijeni ti ljudje, ki pohajajo z-jnaj. vendar naj bi bil, vsaj eden nji namenjen, samo nji. Zdaj je že toliko dorasla, da ii je sami dolgčas. • "Božja pomagalka, on ie zu-rai!" naenkrat zavpije. "Flori-jan!" Na ta klic plane vse k oknu.; In res — tam pri koritu sedir ta ( lump, ta potepuh, ta lenuh, ta^ izvržek vse žlahte! FTorijan. t "Kakor levi razbojnik." "In kako sumljivo se ozira !"j "2e ve, zakaj ogleduje ravno okna r "No, topot vsaj razcapan ne1 hodi okoli!" "Bog si ga vedi, kod je še pobral toliko snažno obleko! Preiskavati bi ne bil varn. "Kdor bi bil s cigani pohajal,; tako je rjav!" "In kosmat kakor star ris. V gozdu bi takega nerada srečala." "Gotovo bo hotol biti tu čez j noč." ' "Bog nas vari, pri nas ni pro-! štora. Kaj jesti mu dajte ven in potem nai gre naprej. Vso, hišo bi spravil v nečast. Se tega nam ie treba!" Tako so šepetali in čebljalL Tkalec Nace pa, ki ni spadal k žlahti, ampak Je bil samo na šteri tu, je vprašal, kaj je s tem Človekom, ki sedi zunaj pri koritu in čegav je ?** (Dalje.) -o- Učiteljica razlaga delo pisane velike črke I. Koncem razlaga stavi običajno vnraša-nie: "Kdo zna ponoviti?" — Molk. — Slednjič se obrne do malega Ivančka: "No,* Ivan, ti pa moraš vendar vedeti, ker se tudi tvoie ime pričenja s to črko." Ali Ivanček. se kaj moško odreže: "Meni je ime Janez!" Prišel je na vrsto pisani veliki J. Na končno vprašanje ji zopet ne zna odgovoriti nihče. Učiteljica: "Janezk, danes bodes pa znal odgovoriti, katere dele ima pisana velika črka J!" Janezek: "Prosim gospodična, meni je ime Ivan!" * * • ____ td ■ . -.. -i . ,.... • .. ... ...... J.J1H .JtWhiifiK- * y f'-. P ' .....-•• "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." ]................"1':'''''......""""""111 Tlfcua"^|jVeseI društveni sestanek v Bradley, III. Socialna Razmotrivanja is nfiTi'lVIVIVTii ■i4vi^ivr'sivl.l.lvi»lM>.>ivl»l.|vivl»l.r.l»ivlvivfc PROTI SOCIALIZACIJI I (Dalje.) DRJJŠTVENE SEJE IN ZABAVE SE JE UDELEŽILO OSEM GL. URADNIKOV K. S. K. JEDNOTE. — ENERGIČ-DELOVANJE DR. SV. CECILIJE ZA VEČJO IN MOČNEJŠO K. S. K. JEDNOTO. KANJE PRAVICE? Sicer pa nam služijo vsi ti dokazi za delovno dojžnost le kot nameček, kajti jstvar sa-Za bogatina ta dolžnost se- ma na sebi kakor smo vide-Veda ne velja> Če imam veliko li — je tako očividna, da jo imetja, pa se naložim v avto-' mora uvideti vsakdo, pa naj si mobil ter vzamem seboj še ko- bo kristjan ali ne. Kdor pa po prijateljev in prijateljic, po- pravi, da je kristjan, pa kljub tem se lahko mirne duše klati- Kristusu in njegovemu nauku no po vsem širnem svetu, lah-| ne more spoznati, da velja za ko jemo in pijemo najbolj iz-1 vsakega, pa naj si bo še tako brane reči, lahko ^eseljačimo, bogat, da bi moral "v potu kolikor nam drago in nihče ne svojega obraza jesti svoj bo vprašal in ne sme vprašati, kruh," tistemu ne moremo po-ali iščemza-to nihče ne kaznuje, marveč mi, morda še hvalo pojejo, da sem dobrosrčen človek. • V tem primeru, kateremu bi lahko dodali nebroj sorodnih podobnih, se jasno kaže vsa pokvarjenost sedanje, še ved -.o globoko v poganskih in liberalnih idejah živeče družbe, j Krivce, ki se tu delovnim slo- str- jem godijo, so v nebo vpijoče. J n to zagovarjajo vsi tisti, ki nasprotujejo zahtevi stroge delovne dolžnosti, ki se da, kakor je iz Bradley, III. (Izvirno). — Katoliški Slovenci v Ameriki $e nahajamo resnično v novi dobi, odkar so nas lanski kat. shodi prerodili in nam dali no- in na svidenje v Kanah!* Zadnjo sredo dne 21. januarja je imela naša naselbina velik dan. Ne verjamemo, ako je že kdaj doletela taka čast vega upapolnega življenja na kako drugo društvo, kakor jej vseh poVjih, tako na društve- zadnjo sredo doletela ravne' 'Zagovorniki stavke so di letanti krščanske morale.' (Glasnik XXI. str. 33.) — nih, kakor na vseh drugih. Velikanski vspeh in napredek je nam prinesla že takoj ob začetku ta nova doba. Komaj so minuli naši shodi in to sicer samo v nekaterih naselbinah že se je zadnji teden povedalo iz ust naših gl. uradnikov K. S. K. Jednote, ki so se istočasno mudili na letnem zborovanju v Jolietu, kakih 35 milj od tukaj in so ob tej priliki ^po- setili našo naselbino in zabavo . . . ... , ...Je smo in rezultat je bil ta, da in sejo našega ženskega hitro , . . ' j .v i j . „ | smo zadnjo sredo v navzočno- napredujocega kat. društva sv.1 J ^ .... ,QC -wr c -T7- t : sti osem gl. uradnikov spreje- Cecilije. stev. 186, K. S. K. J.-. . , . „ „ , . v j m p le v svojo sredo kar 11 novih da je nasa podporna mati K. . J . x članic. In obljublja se nam še naše žensko društvo sv. 186, K. S. K. J. katere seje se je udeležilo kar osem gl. uradnikov K. S. K. Jednote. Ni nas veliko v tej naselbini, toda kolikor nas je, vsi smo prišli.ta večer na plan. Ko smo imeli družaben sestanek lansko leto je nas bilo komaj o-sem članic v tem društvu. Toda nobena izmed nas ni mirovala. Delovale smo, agitira- več vspeha pri tem društvu. Gl. uradniki K. S. K. J. so S .K. J. pridobila tekom lanskega leta celih 19 novih društev. ki so se priklopili k njej. Tukaj torej je živ dokaz, kaj dospeli v naselbino nekako ob "Naj obračam nauk in vz- So nripomogU naši kat. shodi in i 7. uri zvečer. Zglasili so se gled Jezusov, kakor hočem, sestanki. Kje v zgodovini ima-tnajprvo pri dobro poznani niti opravičbe, še manj pa mo kat. Slovenci v tako krat- Smoletovi družini, kjer sta jih priporočila ne morem najti v njem — za stavko. Neumestno iskanje pravice je stavka . . . Uslužbenec, vsak delavec je svoboden. kem času zaznamovati tako ve- Mr. in Mrs. Smole prav gosto-lik vspeh, kakor ga imamo rav- ljubno sprejela in pogostila z izborno večerjo. Takoj po večerji pa so odšli vsi skupaj v dvorano, ki je bila najeta za sejo in za zabavo po seji. Ko smo vstopili v dvorano so zaigrali na klavir sprejem- no v tem kratkem času. Številke govore in te se ne dajo u-tajiti, te premagajo vsak ugo-On dela, kar hoče, kolikor \or. zna ip ga veseli in kakor Naj smešijo naši nasprotni-dolgo hoče . . . Ce mu ne ki naše kat. shode in sestanke, ugaja tu pri tem podjetni- saj drugih resnih argumentov no koračnico, kar je zelo lepo ku: svobodno mu da, si na nimajo na razpolago, ker pro- vplivalo na vse prisotne. Nato širnem svetu poišče — bolj- ti dobri stvari in resnici se se je napolnila dvorana naših šega kruha." (Glasnik stvarnih argumentov ne da do- rojakov in rojakinj in Miss. biti. Pa tudi ne pričakujemo, Frances Drašler predsednica da bodo naši nasprotniki hva- dr. sv. Cecilije je uradno ot-Vprašanje stavke je, koli- lili naša dela. Kaj takega bi vorila sejo. Povedala je zbra-kor vem, pri naših moralistih storili edino tedaj, kadar bi nim zakaj se je to sejo sklica-prav za prav že rešeno. Zato delali za njih koristi, kadar pa lo in potem je v lepih besedah gorenjega razvidno, bolj !se tudi iz njihovih vrst navad- delamo za svoje koristi, za na- pozdravila gl. uradnike K. S. iasno dokazati, kot pa se dajo dokazati mnogotere druge obveznosti (n. pr. vojaška dolžnost), ki jih mora vsak človek izpolnjevati. * * * Končno naj mi bo — kot la-iiku v bogoslovnih stvareh — no ne čujejo načelni pomisleki predek našega prepričanja, na- K. Jednote in nato je izročila proti nji. Vendar pa se mi ših kat. društev in organiza- predsedstvo te seje gl. pred-zdi potrebno in prav, da se cij, za napredek kat. naselbin sedniku Mr. Antonu Grdina, vseeno nekoliko pomudimo pri in ljudi, tedaj vemo že v na- kateri je* ob navdušenem dol-tem vprašanju. Med ljudmi prej, kaj nas čaka. Sovražniki gotrajnem ploskanju vzel pred-vobče, zlasti med čitalci "Glas-, pridejo na dan z vsakovrstnim sedniško kladivo v roke in v nika," od koder so" gorenji u- natolcevanjem, obrekovanjem lepih besedah nagovoril vse govori proti • stavki vzeti, se in z vsemi podlimi sredstvi, sa- j zbrane, pozdravil društveni odbor in društvenice in vse navzoče. Naj prvo se je vršil ura- vendar le dovoljeno opozoriti,' namreč kljub temu še vedno do-^ mo, da bi naši katoliški stvari da je delovna dolžnost za vsej biJ'° taki> ki se ne sPri' škodovali. Toda, ker pa po- brez ozira na njihovo premo- jazniti z mislijo, da bi dela-[znamo njih nakane in cilje, vec smel, če drugače ne more nas njih obrekovanje ob nas doseči svojih pravičnih zahtev, bore malo briga. Zakaj zave- ženje, pač £a tako, da je tisti, ki ima več moči in sposobnosti, dolžan tudi več delati, lepo razvidna iz svetopisemske prilike o talentih. Naši, moralisti bodo sicer morebiti rekli, da i-ma ta prilika povsem drug smisel — in morda imajo prav. GRDINA ™ SINOVI. ustaviti delo ter s tem pritisniti na podjetnika. Pa to morda niti ni najvažnejše. Glavno se mi zdi to, da razkriva zlasti drugi ugovor proti stavki tako neverjetno Hotel sem samo opozoriti na1 nepoznanje razmer in razmer-t"0, ker se meni vsaj zdi tudi ja, v katerem živi delavec na-ta stvar precej jasno in ne- sproti podjetniku, da je ven-dvoumna. K temu bi dodal s dar-le dobro pribiti in pokaza-*ega polja le še to, da velja-! ti, s kakšno nevednostjo se iz-skromnem mne- rekajo obsodbe nad sredstvi, damo se, da kadar bi nas naši nasprotniki hvalili, da tedaj bi bilo gotovo nekaj napačne-( ga v naših vrstah. Zato kliče- PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street . .. .. , CLEVELAND, O. mo sovražnikom le napadajte j Randolph lg81 jo po mojem nju tudi poglavitni grehi, med katerimi se našteva lenoba, za vse ljudi in ne samo za siromake. Pozor Evelethčani! V nasi trgovini »i lahko kupite karkoli potrebujete/za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je na^e j?eslo! kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: S •'O ji k svojim! VseW/se priporočam v naklonjenost! E. RESM*N SLOVENSKA TRGOVINA S CREVLJl 420 Pierce Str^t EVELETK. MINN obsodbe nad ki često edina pomagajo delavstvu, da si izvojujejo vsaj večji del plače, do katere ima neoporečno pravico. -o- Ječar: "Zopet se vidimo, Kako Vam kaj gre?" Potepuh: "Meni zelo dob-„_ »» ro. Ječar': "No, da; pred letom dni niste bili tako elegantni." Ječar: "Svojo lastno banko? Potepuh: "I no, saj sem ta čas tudi otvoril banko." S čim pa?" Potepuh: "S čim neki? S svedrom." ROJA ki V SO. CHICAGO ALI SE NE VESTE DA IMA JO S. GORNIK na 9476 — Ewing avenue v zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? Vsem se priporoča v poset! NAJSTAREJŠI SLOVANSKI TRGOVEC Z ŽELEZNINO V MESTU CHICAGO JE: A. M. Kapsa LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-ljam na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 201S W. 21 st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. Phone: Canal 0537—5389 Chapel 2048 West 23. St. MRS NICHOLAS GOETTERT Pogrebni zavod "" Se priporoča Sloveifcern in Hrvatom 20 iS W. 23rd Street, CHICAGO, ILL. J; (s.) 2000 BLUE ISLAND, AVE. CHICAGO, ILL Phone: CANAL 1614. Trgovina vsakovrstne železnine. strojniške naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse želozne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih' predmetov v zalogi. Naše cene so naj-| nižje! Blago dovazamo na dom. v vsaki del mesta ali predmesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste našt stalni prijatelji. (S. & P.) J Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da narpčite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri s\pjem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OSLEKAMI IN KROJAČNICa. ^217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND. OFJO. 1 dni sprejem. Pri temu društvu smo op&zili lepo novo metodo pri sprejemu. Ko so kandida- tinje za v Hruštvo zapustile dvorane in ko se je potem od-glastfvšrt©^ za sprejem kandida-tinj v društvo je dal gl. predsednik znamenje s kladivom, da so sprejete in da naj pridejo nazaj v dvorano. Tu je bil zelo lep prizor. Miss Pazdertz je zaigrala na klavir sprejemno koračnico in društvena prfed-sednica Miss Fr. Drašler je prišla na čelu kandidatinj skozi vrata v dvorano, ki so korakale v lepi vrsti za njo. Pripeljala jih je pred gl. predsednika so-brata Anton Gr4ina, ki je naredil na nove kandidatinje lep nagovor in jih nato sprejel pod okrilje K. S. K. J. Nato pa je otvoril gl. predsednik program sestanka. Naj-prvo je imel sam ognjevit govor na vse navzoče, zakaj bilo je zbrano tudi vse članstvo moškega društva sv. Petra in Pavla K. S. K. J. Povdarjal je s prepričevalnimi besedami, kaj pomenja za kat. društvo, tak le sestanek, kakor je bil ta. Taki sestanki zbližajo rojake, na postanejo prijatelji in kje je lepša prilika za agitacijo za K. S. K. J. kakor ravno na takih sestankih. Apeliral je tudi na može, na člane dr. sv. Pavla in Petra, da naj tudi oni gredo na delo, da ko prihodnjič pridemo med nje, da se bo sprejelo kakih 20 mož v moško društvo. Govor gl. predsednika je bil sprejet z velikim navdušenjem. (Dalje sledi.) LISTNICA UPRA1 Vse one, kateri list A. S. & Edinost v starem kraju, niti, da obnove nje, ako mislijo, da jim je potekla. Kdor ni naj piše za pojasnila ništvo. Radi velikih sUtižkgv s pošiljanjem lista smo ustaviti ga vsem onim, ki nove naročnine v tek« meseca. Pozno odlikovanja. "Petit Parisien" poroča te Annecy-ja, da je bil pre<| kratkim odlikovan 97-letni Maurice z vi težkim da "italijanske krone" sa svojo hrabrost s katero ae je oblikoval v bojih za neodvisnost Italije — 1. 1859! ŠIRITE "A. S. in EDINOST** VSAK SLOYENSKI DEL&-YEC si naj naroči in pridno Čitm kn|h go "ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM." Ta knjiga je za vsakega slovenskega delavca velike vrednosti. Dobili smo nekaj n&isov v zalogo. Stane s poštnino BOc. Naročite jo takoj. KNJIGARNA EDINOST, 1849 West 22nd Stmt CHICAGO, ILL. WILLIAM WI IT A MAKI J. K0SMACH 1804 W. 22nd St., Chicago, 111. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNIŠEV, ŽELEZNINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phgne: Canal 0490. Najboljši zlatar 213 Grant A veno« EVELETH, Phone: 91. SLUŽKINJO IŠČE družina brez otrok za navadno hišno delo in sicer sa pet dni v tednu. Plača po dogovoru, katero veseli naj se popoldan ali na večer pri C. W. COONEY 4828 W. Prarie avo. CHICAGO, ILL. Izobrazba ima svoj dom v knjigah. Nove knjige! Nove čenč! V zalogo smo dobili raznovrstne nove podncao Naročite si jih in opremite z njimi svojo knjižnico. Naročilom je vedno prid ati potrebno svoto v money ordru. v RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. To- j Občinsko posredništvo^ -.75 minšek ..............................20 Osnutek, Slov. nar. gospo- Amerika in Amerikanci darstva ................— <45 J. F. Trunk v zvezkih, Osmero Blagrov, naok s* mehko vezani............ 1.50 srečno živlienje, veaan_ MO O sv. Cirilu in Metoda _ ,-SO Franc Pire, življenjepis .35 Peter Barbaric ......... Friderik Baraga, meh. Podobe iz misijonskih vez....................-.............45 žel ........................... ^ III. Slov. Kat. shod v Pogled v novi svet__JOB Ljubljani .................,v.....35 Prilike P. Bonaventura^. Katoliški shod v Ljublja- Slovenski župani______ ^25 ni .................................. 1.00 Slovenci, Erjavec _______ 1^25 Kitaj ci in Japonci ...........45 Slov. rast. imenik_______ Koledarji Ave Maria let- j Slike iz Belokrajitte__JSQ niki 1918.-1920. inl922. 1 Sveta Rusija ......... ,45 po nizki ceni ...................25 Turk us ........!___________ ^45 Koledar dr. sv.'Mohorja i Vladar......................... 1921.................................20 Vojska na Balkanu/me*? Krištof Kolumb, Odkritje 'vezana_________________ J75 Amerike .........................45 Vojska in Mir, Iz. J. ?75 Krščansko nravoslovje.....75 Več luči,\ dva zvezka J20 Kratka zgodovina Slov. j Zgodovina Brežiške Hrv. in Srbov..................25 nije.............................. Kratka zgodovina Slov. j Zgodovina Cerkljanske slovstva*........................ 1.00 fare .......................... Milosrčnost do živali, za | Zgodovina fara ljubijo mlade in stare..................25 ske škofije.................. „45 Mlada leta I. knj. Dr. J. j Zgodovina novejšega E. Kreka . 1................... 1.00 venskega slovstva IL knj. Moderna družba in- cer- ] Zgodovina srednjega v«- kev...................................25 ka........................... Narodno gospodarski ese- j Zapiski iz Dunaja____... .10 ".......................................35 Slovenska Kuharica ...... Naša država......................75 V zalogo smo dobili rarato Naša nota, L in II. vz. oba .40 Naročite si jih in oprentite * Ob 50-letnici Dr. Janeza j vrstne nove podučne Kreka...............................25 njimi svojo knjižnico. Knjigarna Edinost ■ "AMERIKANSK1 SLOVENEC" IN "EDINOST." HAGARIN SIN ROMAN. PAUL KELLER. — F. O. 11. POGLAVJE. Od tega dne je globoko, boječe spoštoval Kristino. Srečen je bi'1, de ji je mogel s čim postreči in sprejemal je njene dobrote- s spoštljivo hvaležnostjo. Ko je namigavala nekoč Lora nanj in Kristino, je celo jezno vzrojil. Boljšega vspeha kaj-iti bilo, kakor da je sklenila- zlobna deklica, da ga bo še vefckrat dražila s tem. Tkko daleč je prišlo, da ji je rekel nekega dne: ^Gospodična Lora, zdi se, da ni, žal, Vam nič na tem, če zaradi koga govore ljudje o Vas; Kristini in meni pa je! Ona je hči mojega gospodarja, jaz pa ubog berač. Da bi naju kdo sramoti), zato nisva tukaj. Zapomnite si to!" Lort je zavrelo od jeze. Stegnila je proti njemu majhno pest in rekla: ' "To ti je — surovež! Čakajte, če me boste hoteli zopet poljtrbiti, to Vam bom posvetila!" fn zabavala se je z drugimi fanti bolj kot prej. Roberta je to silno bolelo. ) Sam je bil ves dan. Teden dni je pela velika mlatilnica enoftnJno pesem, potem so mu ukazali, naj pelje voz repe v tvomico za sladkor. Dolga pot. Sam je molče korakal poleg kenj, ki so vlekli težko breme. Potem je večkrat mislil na svoje življenje in spoznal, da je brez koristi in veselja. Trudna otožnost se je polastila njegova duše in megleni jesenski dnevi so mu še večali bridkost. Kaj je imel od življenja ? Nič ! Kaj upa ? Nič ! Izjema je nekaj malo prijaznih dni. Če prav premisli, so bil* godčevski časi še najboljši v življenju. Brez skrbi, brez notranjih bojev. Sramota, jemati vbogajme, je bolezen, ki vsak tf»n pojenjuje. In on se je tudi vedno prepričeval, da ne jemlje nič vbogajme. Rog je trobil prav dobro, saj je igral pri vojakih pri velikih vrtnih koncertih. Če so torej ljudje kaj pla1 čali za godbo, je bila to na videz miloščina, v resnici je pa on poceni zabaval poslušalce. Godec bi bil moral ostati pri kaki zasebni godbi. Pa vendar so bili to tudi dnevi stradanja. In noč in dan naporno gosti, tega ni mogel prenesti. Po velikih vojaških vajah v slabih, deževnih in mrzlih dneh ni imel več dobrih pljuč. Ječa tudi ni njegovega zdravja zboljšala. Kaj naj stori zdaj? Miren naj bo, vesel, da je našel za-»etje v Hartmannovi hiši. Kaj more ta hiša za njegovo bolestno ljubezen do Lore ? Loro lahko najde povsod. In gospod JTanptmann je poštenjak, vedno prijazen, vedno dober, skoro tako, kakor njegova krasna hči Kristina. Če je bilo mrzlo, ga je poklical večkrat skrivaj v pivnico in mu natočil žganja, da bi ga ogrelo. In Robert je prav dobro videl, da ga je vzel iz najboljše steklenice. Zvečer mu je okrajšal delo, kolikor se je «Kalo, dovolil, da je prišel v gostilno in igral z drugimi karte. Nekaj si je Robert posebno dobro zapomnil. Neki kmečki fant ga je dražil, da je bil godec, in dajal razumeti, da se ne spodobi, če sedi v gostilni pri mizi. Tedaj se je oglasil gospod Ifartman: -Dragi Bruno, Robert je moj upravitelj in tako dober kot vsak upravitelj v vasi. Če Vam je napoti — v Doljni vasi je <£r«t*a gostilna." Od tega dne je spoštoval, da, skoraj ljubil Hartmanna. Dalje je bila Kristina, ki je tako zvesto skrbela zanj, do- bri stari Gottlieb Peuker in Lora, ki mu je povzročala mnogo trpljenja, pa mu je bila le kot solnčni žarek, če je švignila pred njim. Gospodarske slike sveta, Češkoslovaško gospodarstvo v drugih proizvodov, ki se rablja proelem letu. v industriji, Srbija imela kapi- Od nasledstvenih držav be- tal in prometne zveze m če bi leži v letu 1924. predvsem Če- njen politični položaj bil usta-škoslovaška precejšnje pribli- ljen, bi se že dolgo bila mogla žanje predvojnim gospodar- razviti mogočna industrija. Ze skim prilikam. Resna gospo- za časa rimske in saksonske o-darska kriza, ki je bila posle-' kupacije in pa vladanja Nema-dica deflacije v letih 1922. do ničev (12.—14. stoletja) so ru-1923. — Posamezne panoge dokopi procvitah. Zaradi tega ni imel Robert Winter v Hartmannovi hiši češkoslovaškega narodnegago- i. ker ni niti eno uro čutil, da ima pravico biti v hiši. _ spotfarstva doVoIj dokazujejo, mačim in " • da se je Doložaj popravil m da zanimati za raznovrstna bog<^- Zadnji voz repe so naložili. Hartmann je zdaj spremil se za bodočnost kažejo ugodni ta ležišča rud v Srbiji. Znani izgledi. ~ ♦ nemški geolog baron Herder -Valutna politika Češkoslova-i nr+^čno raziskoval stare, o-ške se ni spremenila v pogledu puščene rudnike. Za njim so prizadevanja merodajnih čini- srbski državniki povabili tudi teljev, da se češkoslovaška kro- druge kompetentne inozemske na stabilizira v interesu doma- geologe v deželo, ki so začeli *ega gospodarstva. Posrečilo sodelovati nri pooravljanju ruse ie. stabilizirati krono v go- dokopov leta 1847. Takrat 'f tovih meiah z razmerju na- srbska država začela na veli-pram dolarju, čeprav se je me- ko izkoriščati bogata ležišča seca marca lanskega leta po- bakra in siderita v rudoko-Mh skušala resna ataka proti če- v Peku. Srbija je v ta važna škoslovaški kroni. Povoljen iz- dela investirala tako velike voz v zadnjih mesecih je moč- te, da so v času od 1850 — no okrenil valuto: na drugi to deželo smatrali za najbolj strani pa ie bila krona zavaro- organizirano v vzhodni Evropj vana m-ed nonovnimi atakami kar se tiče izkoriščanja rude. s*~politiko Bančnega urada fi- Leta 1852. je začela srbska nančnega ministrstva, čegar država j-aziskovati in pozneje orizadevanje je bilo da novle- j kopati premog pri vasi Senju, če iz inozemstva večino češkoslovaških kron. Skakanje in pa- Kaj je torej, da ne more postati domač v tej hi^? Gospodinja je kriva. Nobene prijazne besede še ni izpregovorila z njim, ga žalila s sto malenkostmi, vohala za njim, gledala celo kruh, če ni preveč namazan. Če ga je le pogledala, se mu je ztlelo, da sliši tih ukaz: "Poberi se! Zapusti hišo! Ti ne spadaš sem! Ti nimaš pravice, da bi bil tukaj!" * Te ženska se boje vsi, zlasti Hartmann. Pri najmanjši us--•Bdo au BSai «dso3 Cvu 'jiuuiodo af 'iuo^s af of nm i^* i3n{ zi, in sam je vpričo nje govoril le malo z njim. Roberta, da bi {obračunal s tvornico. Dolgo gresta oba molče ob vozu, ki se počasi premika. Cesta je prazno in tiha. Ko se je v klancu ufctavijo konji, da se odpočijejo, pravi Hartmann: "Kako misliš o prihodnjosti, Robert?" Robert ga nezaupno pogleda. Odpovedati mu hoče najbrž službo. Kri mu šine v glavo. * "Ali me nočete več imeti, gospod Hartmann?" "Kdo pa govori o tem? Kako prideš na to misel?" "Meni — meni se vedno zdi, kot bi me hotela gospa najrajši odpoditi." "Neumnost! — Taka je! Kdo more kaj izpremeniti ? Kdo bo vse takoj zameril! Da te hoče kdo odpoditi, o tem ni govora. Toda če jih ima kdo petindvajset kakor ti, misli vendar na to, kam plove." "Kaj naj mislim? Zame ni pristanišča. Moji krušni starši so mi včasih obljubovali, da mi bodo dali posestvo; toda ne vem, če bi to storili, ker so imeli sorodnike, potem pa — saj veste, da me sovražijo/ odkar sem — zaradi matere —" Hartmann ga prekine. • "Že dobro, Robert, lahko verjameš, da ti želim srečo, danie francoskega franka ka-Zaradi tebe si ubijam že dolgo glavo. Najbolje bi bilo, če bi kor tudi porast funta šterlinka . dobil dekle, ki bi imelo nekaj tolarjev, in bi kupil majhno na krono niso vplivali. Češko-! I860. In slednjič je bil 1o.a->ri-| posestvo ali pa vzel kaj v najem —" i slovaška se pripravlja sedaj la 1866. l^zglašen prvi rudni- katerega so od 1854. naprej pošiljali v arsenal v Kraguievac. V Podrinju so pričeli z izkopavanjem svinca okoli leta "Gospod Hartmann, iz te moke ne bo kruha." "Zakaj ne?" Roberta oblije rdečica in gleda v tla. Hartmann ga opazuje in lahen nasmeh razjasni njegov vedno prav resni obraz. 'Seveda, tak star dedec kot jaz ne ve več mnogo o tem. na zlato valuto in zaključujejo ški^akon, ki so ga potem več-se nriprave za samostojno nov- krat spremenili in prilagodili *___• v 1___> - ' ____•___t,__1---/ 1 O T T 1 OCLd čanično banko. Dinar. Završalo je, ko je dosegel novim potrebam (1877., in 1900). Kako lepo je srbsko rv1 o čem sanja mladina. Toda jaz sem si to mislil. Ena bi bila! dinar točko 8 na Curihu. Kazal Stvo na^redoval°' nam k; je na vseh zunanjih deviznih , . . ... .... i. ji i x a x j [vrednost rudniške produkcije v tržiščih odločno čvrsto tenden- eo. Sploh je-bilo upanje, da boj '"^gj,....... j 718.2fi8 rasel se višje da m vzroka /.ate, se mi zdi. Naša Lora!" "Gospod Hartmann!" Ta se dela, kot da ni zapazil neizmernega, veselega za čudenja Robertovega. — Malo se obrne od njega in pravi: C ^MHBHBaaMainaiMuiUHOiiHuiimuniinmmuiiminw^ , g* Phone: CANAL 6516. SLOVENCI! I Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve. g ali y kakem drugem slučaju, nepozabite, da je v Chicajfi slo- š v«»ski fotoprafist. ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne s ScAjša. kakor kdo drugi. Ta fotografist je: § M. Arbanas SLOVENSKI FOTOGRAFIST 1147 — W. 18th St., Cor. May St And. GSavaoh EDINI SLOVENSiCI AUTO LIVERY Cenjenim rojakom v Chicagi in o-kolici se toplo priporočam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe. Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon številko: CANAL: 5889 1844 — W. 22nd Place CHICAGO. zakaj bi ne; oziroma, zakaj bi padal. A velikokrat se zgodi tudi nekaj, kar se človeku vidi nemogoče, kako bi se tudi ne zgodilo, da bi dinar ne padel. ko nas je že tolikokrat razočaralo skakanje jugoslovanske valute. * V splošnem se itak mora vze- 1905 ........ 2.325.257 1907 ........ 7.356.075 1910 ........ 12,000.000 Leta 1901. je ob^toiaJo IS koncesij za kopanje in razi si:o-vanje, leta 1910. — dvesto. Tudi za časa balkanske voi-ne je produkcija rasti«, i-—»»• razvidno iz uradnih statistik. Za časa svetovne voine. '-o ie sovražnik preplavil v?o ^v- 28 CHICAGO. IIIIIICO riAOO M) O OO Ko vali Sens 1 ELY, MINN. Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. V na&i trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da 4*hiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocenjo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! Q»XO»>000000H6P>)09 WEOOOOO«1 Razsvetlite Vašo klet! Tekom jesenskih dni je klet jako popularen prostor v hiši. Tja se spravlja razne stvari za zimo. In kako je pusto, a-ko v kleti ni svetlobe. — In zakaj bi delali v temi? Pokličite nas, da vam razsvetljimo vaše temne kota in jih naredimo za vas prijazne in koristne. ■ Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se po- govorimo ! 15 FIDELITY ELECTRIC C0. i FRANK SCHONTA, lastnik. •»4* We«t aand Street Chicago, 111. Potiljarao blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik. (9—27. 10—1.) 'Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAR fO KJE DRUGJE. »r> N/kELtMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?. Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve!ikostih m različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-I jo