1FMM&31 Spísal Miroslav Schiller. Poslovenil France Cegnar. V CELOVCU 1862. Hatisnil Janez Leon« Lica. Herman Gésier, cesarski Jože, pastir. namestnik v Svieu in Uriju. Gertruda, Staufah erjeva žena* Verner, baron Atinghau-Hedviga, Tellova žena, Firsen, praporscek. štova hci. Ulrik Kudenc, njegov bra-Bruneška Berta, bogata tranec* nastopnica. Verner Staufaher, Arm gar ta, B Konrad flun, Mehtilda, Ito Kedin g, Elizabeta, Ivan Nazidovec, Hildegarda, Juri Nadvornik, SP' Valter, Ulrik Kovač, Tellova sinova o* Viljem, Jóst Selják, Valter First, Fris art, J Viljem Tell, L a j t o 1 d, vojaka najemnika. Res e iman, župnik, »-s Rudolf Haras, Geslerje^r Peterman, cerkvenec, konjuh. IC uo ni, pastir, Ivan Paricida\ vojvod Verni, lovec, švábski» Kuocli, ribic, S ti s i, poljak. Arnold Melhtal, Urns k i Bik, Konrad Baumgarten, Cesarski sel. Sarnski pristavnik, Tlačanski valpet. Strut Vinkelrid, Kam n ar, zidarji in tla cani« Miklav Pecnik, Javni klicarji. Burkhart z griča, cu Usmiljeni bratje. Arnold Seva, pp Geslerjevi inLandenber- Faj far iz Lucerna. govi ko nji ki. Kuno, iz Grzave. Mnogo kmetov, valdstat- Ivan, ribarcek. skih mož in žen. Priro djanje. Prvi prizor* Visoka ka mne na stena firvalds ta-tskega jezera^ S vicu nasproti. Jezerski zaliv, blizo brega koca/ R i b* a r če k se vozi v čolnu*. Unstran jezera zelena senožet, vasi in švicarski dvori v solnčnem blesku. Na levi v oblake zavite gore, na desni dalee zadej snežniki. Se preden se vzdigne zagrinjalo/ čuje se pastirsko petje in zvonjenje čednih zvoncev, ki trpi še pri odprtem prizoru nekoliko časa. Eibarček (poje v čolnu). Smehlja se jezera kopel vabljiva, Mladenič na bregu v spanji počiva ; Začuje zvonjenje, Bren ki j arij e sladko, Ko angelske strune V raji ljubo. In ko se v presladkem veselji zbudi, Srebrna mu prsi vodica Škropi. Doni iz globine : Ti, deček, si moj ! € Spijočega vzamem Y globine seboj. Pasti r (poje na planini») Ob vari vas Bog, 0 solncne višave ! Mora v ni zave Na zimo pastir. Z dolin na višave, z višav v dolino ; Kukavica sklice nas na planino , Ko zemljo odel bo mili rožni cvet In pomlad zbudila studence spet. Obvari vas Bog, O solncne višave! Mora v nižave Na zimo pastir* Planinski lovec, (prikaže se nasproti na visoki skali). Višave grmijo in brv se šibi, Al lovca ni groza strmecih čeri; On smelo koraka V ledene goré, Kjer zemlja za pomlad, Za brstje ne vé; Ozira se pod-se v megleno morje, AÎ krajev ne loci, kjer mesta stoje. Skoz predrte oblake Mu svet se blešči, Globoko pod nogo Poljé zelení. /pokrajina se prçmeni{ z gor se cnje zamolklo grmenje, senco in oblaki se podé cez pokrajino,) Bibič En od i stopi iz koče; lovec Verni s pečine; pastir K u o n i pristopi s kablico na roci, deček Jože za njim* Ruodi. Le urno, Ivan! Brzo Čoln privezi. Yihár se ženo sem, grmijo gore, Na Babjem zobu je že zástava, In mrzel veter piše iz preduba ; Nevihta huda vstane zdaj in zdaj. K u o n i. Dež bo, brodnik* Lobnijo moje ovce; Varb mojej cedi, Gri vec, zemljo kopij e» Verni. Iz vode ribe skačejo in liska Potaplja se. K nevihti se pripravlja. Kuoni (dečku)» Glej, Jožek ! al se Čeda ni zgubila ? Jože. Rujavka ne, poznam jo po zvonjenjî. Ku on i. Tedaj se ni, najdelj zahaja ona. Ruo di. Lepó pojejo vasi zvonci, planšar. Verni. In lepo Čedo imate — Je vaša? Kuoni. Ne, tako bogat nisem. Atinghausen Vlastník je njeni, jaz njegov pastir. E u o d i. Trak pisani rujavki pristova« Kuoni. Ko bi ga vzel jej, pašo popusti, Ker dobro vé, da cedi je vodnica. Ruo d i. Nespametnik, živina je brez uma. Verni. Ne trdim tega. Um imá tud ona : To dobro vemo mi planinski lovci. Ko je na paši truma,divjih koz, Stoji pred njó na straži stražarica, Uhó nastavlja, glasno zabrlizga^ Ko bliža lovec se. Kuodi (pastirju). Ženete zdaj Domú? Kuoni. Planina je popasena. Verni. Potujte z Bogom, planŠar! Kuoni. Tudi vi: Nevarna dostikrat je vaša pot. Ruodi, Loj, tu sem teče grozno spehan mož. Verni. Poznam ga, Baumgart je iz Alcelna, Konrad Baumgarten, (ves spehan priteče.) Brodnik, za voljo božjo, dajte čoln Î Ruodi. Kaj taka naglica? Baumgarten. Odvážite! Rešite smrti, prepeljite me ! Kuoni. Rojak, pa kaj vam je ? Verni. Kdo vas proganja ? Baum garten (ribču). Hitite, urno, že so za petami 1 Lové glavarjevi me konj iki, Po meni je, ak me1 doidejo. RuodL Zakaj pa jezdící lovijo vas? Baurngarten. Rešite me, potem uže povem. Verni. Krvavi ste, kaj se je pripetilo ? Baumgarten. Cesarski gradnik, ki imel je Eosberg — K u on i. Kdo? Volfensisen ! Al vas on lovi? Baumgar ten. Ni strah me tega, tega sem ubil. Vsi (o strm é). Bog vam odpusti greh ! Kaj ste storili ? Baumgarten. Kar storil bi na mojem mestu vsaki, Kdor ima še svobodo in poštenje ; Pravico hišno rabil, kaznoval sem Skrunítelja častí in svoje žene. Kuoni. Al skrunil gradnik je poštenje vaše? Baumgarten. Ubranil Bog je in sekira moja, Da poželenja zlobnega ni spolniî. Verni. Sekiro ste razklali mu črepín j o ? K u oni. Povejte nam od kraja vse, ni sile, Ker čolna Še brodnik odvezal ni. Baum gar t en. Drvaril v gozdu sem, kar naglo v smrtni Britkosti moja žena v gozd priteče : „Cesarski gradnik v hišo je prišel, „Veleval mi, naj mu pripravim kopel, „V nesramno djanje silil me potem, „Ušla sem mu in k tebi pribežala. " In jaz letim nemudoma domu, Ter mu sekiro blagoslovim kopel. Verni. Prav tako, kdo bi to vam oponašal. Kuoni. Trinog imá zasluženo plačilo ! Že davno je dozorel v hudobii. B aumgarten. Umor se je razglasil; iščejo me — Ko govorimo — Bog — poteka čas — (Zicelo je grmeti.) Kuoni. Brodnik, prepelji vrlega možá. Ruodi. Ne morem. Bliža strašen se vihar. Počakajte, da mine. Baumgarte n. Bog pomagaj ! Odlašanje me trešči v smrt gotovo — Kuoni (ribcu). Za veslo ^ Bogom primi. Bližnjemu Pomagati dolžnost je sveta. Danes Mu ti pomagaš, jutri on ti bo. (Bucanje in grmenje. Ruodi. Vihar je vstal, valovi se tepó ; Valov in vihre zmagati ne morem. Baumgarten (objame mu kolena). Pomagaj Bog vam tako, ko vi meni — Verni. Za glavo gre; usmiljeni bodite! Kuoni. Otroke, ženo ima vrli mož ! (Treska.) Ruodi. Življenje tudi meni drago je, Jaz tudi imam deco, imam ženo. Poglejte, kako jezero divja, Vrtince dela, v globočini vre. — Iz srca rad prepeljal bi možá; Mogoče ni, to vidite sami. Baum garten (še klecí). Tedaj tak blizo brega resnega V roké sovražnikove moram pasti ! — Tam-]e je breg! z očesom gledam Kazlega se jezikov glas do njega, In Čoln je tu, da me prepelje tje, Pa brez pomoci serce mi upada! Ku o n i. Kdo-li tu sem gre ? Verni. Teli iz Birglena. Tell (z lokom). Kdo je ta mož, ki tu pomoči prosi ? Kuoni: Z Alcelnaje domá; poštenje svoje Je branil in umoril Volfenšisna, Cesarjevega gradnika v Eosbergu — Lové glavarjevi ga konjiki, Uže so za njegovimi petami. Brodnika prosi, da bi ga prepeljal, Al ta se brani, ker vibar divja. Ruodi. Tell dobro veslo in vihar pozna, Naj on pove vam, ali je mogoče. (Hudo treska, jezero zašumí») Da bi se drznol v to peklensko žrelo? Kdor ima pamet, ne bi tega storil. Teli. Poslednji je sam sebi vrli mož 5 V Bogá zaupaj, reši stiskanca. Ruodi. Na varnem kraji svetuje se lahko. Tu-le je čoln, tam jezero! Poskusi! Teli. Usmiliti se more jezero, Trinog ne! Skusi! Pastirji in lovci. Resi ! reši ! reši ! Ruodi. In ko bi bil moj brat al moje dete, Ne morem ; dansi Simon je in Juda, Divjá jezero in daru zahteva. Teli. Z besedo prazno nic se ne opravi; Poteka Čas, pomagati se mora! Brodnik, al hočeš, ali neČes? Ru o di. N e Č e m ! Tell. Y imenu božjem! Daj pa meni Čoln„ Pa jaz nejako svojo moč poskusim! Kuoni. Á, vrli Teli ! Verni. To lovcu pristova! Baumgarten. Vi ste rešitelj moj, moj angel, Tel! Teli. • Iz rok namestnikovih vas olmem ! Iz vihre mora Bog pomagati, Milej a, nego od človeka, je Od Boga smrt ! (Pastirju.) Rojak, vi tolažite Mi ženo, ak zadene me nesreča. Pomoči moram mu, drugače ni. (Skoči v čoln,) Kuoni (ribču). Ees korenjak ste! Kar si upa Teli, Le-tega niste vi si upali? Ruodi. Ne meri s Tellom bolj i se brodnik, Dveh Tellov naše gore nemajo. Verni (stopi na skalo). Odriva ! Vozi srečno, vrli mož ! Lej, kako čoln valovi zibljejo ! Kuoni (na bregu). Valovi čezinj pluskaj o. Ne vidim Ga več. —- Lej, spet se je prikazal. Z močno Roko razjarjene valove reže. Jože. Namestnikovo konjstvo dirja sem. Kuoni. Za Boga, da! Pomoč je bila silna. Landenb ergovi konjiki. Prvi konjik. Kje je morivec, kterega ste skrili? Drugi. Tu sem je šel, zastonj ga skrivate. Kuoni in Ruodi. Kaj hočete? Prvi konjik (zapazi čoln1!. A, kaj je to? Za vraga! Verni (zgoraj). Á1 dirjate za unim, ki je v Čolnu? Za njim! Ce urni ste, ga vjamete. Drugi. Prokleti tatí Ušel je! Prvi (pastirju iu ribču). Pomagala Sta k begu mu. To nam poplačata,— Aló na čedo ! Zapálíte koČo ! (Zdirjajo.) Jože (letí za njimi). Joj, moja jagnjeta! Ku o ni (tudi teče). Joj, moja Čeda! Vernú Trinogi ! Eu o di (vije rok é). O pravica svetal Kdaj Rešitelj príde vbogi tej deželi? (Odide,) Dragi prizor. švicarskem Kamniku, pod lipo pred Staufah jevo hišo, na velikej cesti poleg mesta* Verner Staufaher, Fajfar iz Lucerna nastopita v pogovoru. Fajfar, Gospod Staufaber, kakor vam sem rekel, îtfikar ne prisezite Avstrii, Yilj. Teli. 2 IS Ognite se, ôe vam je le mogoče, Držite se države, ko do zdaj, Naj Bog vas brani v starej svobodi! (Prisrčno mu stisne roko in hoče iti.) Staufaher. Počakajte, da pride moja žena. Vi ste mi v Svicu gost, jaz vam v Lucernu. Faj far. Ne morem se muditi. Se danes V Grzavi- moram biti. Stanovitno Prenášajte oholost, odrtijo Trinožjih poglavarjev! Cas je težek, A1 naglo se utegne proměniti, Drug cesar na prestol utegne sesti. Ce pridete pod Avstrijo, ste njen i Na vedno. (Odide. Staufaher sede otožen na klop pod lipo. K njemu pride njegova žena, Gertruda, obrne se k njemu ter ga nekaj časa molče gleda.) Gertruda. Tako resen, ljubi mož! Že mnogo dni molče te opazujem, Otožnost temna oblači ti čelo. In tiha skrb na srcu ti leži. Skrbi zaupaj meni, zvestej ženi, Da bodem jih nosila s taboj vred* (Molcó ji Staufaher v roko seže.) i* Povej mi, kaj na srcu ti leži, Tvoj trud imá nebeški blagoslov, Napolnjene so hrambe, čili konji, Goveda z gor so prišla mukajoča, Prostorne zimske bleve napolnila. — Bogata in prijazna tvoja hiša Stoji na močnih brunih ko grajšeina V prelepem stiku, vezi ino meri; Skoz okna sije mila va-njo luč,. Namalani po njej so stari grbi, Napisani po stenah modri zreki, Ki jih popotnik mim gredé prebira, Srcé in dušo ž njimi bogati. Statifaher» Kes terdna bruna naše hiše so, Al Bog moj — stalo ziblje se pod njimu Gertruda. Preljubi mož, povedi mi, kaj misliš? Staufaher. Pod lipo tu sedel sem uni dan In veselil se mile svoje sreče. In glej, prijezdil je iz Kiznahta Deželni poglavar z obilnim spremstvom. Pred hišo je postál, ter se jej čudil; Jaz vstal sem naglo, in ponižno, kakor Spodobno je, približal se gospodu, Ki cesar nam ga dal je za sodnika. 2* Čigava je ta hiša? me je praŠal Z naklepom zlobnim, ker je dobro vedel. S premislikom sem brzo odgovoril: Ta hiša je cesarjeva in vaša, In meni dana je v najem. In on : „Namesti cara vladam jaz v deželi „In nečem, da bi stavil Lise kmet j,Po svojej trmi, živel svobodno „In ko gospod tej zemlji gospodaril: „Predrznem se, da vam ubranim to*& Izrekši to, odjezdil je srdit, Ostal sem in potrt in žalosten Premišljeval, kar je zločin govoril. Gertruda. Premili moj gospod, zakonski mož! Dopusti svobodno, odkritosrčno Besedo, ktero govori ti žena, Ker hči je plemenitega Iberga, Možá, ki je imel obilo skušenj. Za preslico smo hčere volno prele V večerih dolzih, ko so pri očetu Zbirali se deželni starasine, Prebirali listine stare prešnjih Cesarjev, modre svete si dajali, Deželni blagor skrbno vtrjevali. Pomljivo sem jih takrat poslušala, Zapomnila si marsiktero modro Besedo, kako misli umni mož «t In kaj želi pobožni» Kar sem cula, Zvesto sein ohranila v srcu svojem. Poslušaj toraj, pazi na le-to! Ker davno znam že, kaj ti srce stiska. -— Namestnik te sovraži, rad bi te V nesrečo palmo], ker si mu zadržek, Da Švicar novej knežjej hiši neče Priseči, ampak da drži se zvesto Države, ko Častitljivi prededje. — Ni tako, ljubi mož? Ni to resnica? Stau faher. Takó je. Gesler me zato sovraži. Gertruda. Zavida te, ker sreča te miluje, Ker si svoboden na svobodnem domu — Saj on ga nema. Od cesarja in Od svojih dedov hišo si prejel. Tedaj ponašati se moreš ž njo, Ko z deželami se vladar ponaša. Nad saboj nemas druzega gospoda, Eazun najvikšega krščanske zemlje — Le svoje hiše mlaji sin je on -, Nič nema, razun plašča viteškega, Zato z očesom zavidljivim gleda Trinog na sreeo vrlega možá, Ze davno na-te se zarotil je. Zdaj trdno še stojiš. Al čakal boš, Jäm Da svoj namen doseže hudodelec? Previdni v suši zida jez. Staufaher. Kaj morem? Gertruda (bliže stopi)» Poslušaj mene! ZnadeŠ, kako v Svicu Pošteni vsi možje srdijo se Na'poglavarja, skopega trinoga. Ne dvomi, da so siti tudi ondi Na untrvaldskej i na urnskej zemlji Nesramnih sil in jarma težkega. Nesramno, kakor Gesler tukaj, vede Se Landenbergar unstran jezera. —- Vsak čoln, ki privesia od onih krajev. Oznanja sile in nesreče nove, Ki jih vale na ljudstvo poglavarji. Zata bi bilo prav, da bi na tihem Možje pošteni pomenili se, Kakó bi z rame težki jarem stresli: Jaz menim, da vas Bog ne zapusti, Da milo na pravico se ozre» — Povedi, nem as v Uriju prijatia, Ki smeš skrivnosti razodeti mu? Staufaher. Možakov vrlih mnogo tam poznajem, Veljavnih, jako Čislanih gospodov, Jaz njim in oni meni upajo, (Vstane.) S9 O žena, kak vihar nevarnih misel Budiš mi v tisih mojih prsih ! Moje Skrivnosti v svitlem zrcalu mi kažeš, Z besedo gladko drzno mi oznanjaš, Kar strah in groza me je misliti, — Al si premislila, kar govoriš? Žvenket krvavega orožja kličeš In divjo svado v mirno to dolino — Kakó bi mogli mi, pastirji revni, Skušati v boji se z vladarji zemlje? Priložnosti ugodne Čakajo, Da pošljpjo v sirotno to deželo Divjaških rojev silovite vojske, Izgovorom pravične kazni nam Zatarejo svobodo in pravico. Gertruda. Možjé ste tudi vi in vajeni Sekire, Bog pogumnemu pomaga Î Stanfaher. O žena! Vojska je krvava šiba; Pastirja tepe in mu Čedo kolje. Gertruda, Trpeti moramo, kar pošlje Bog; Sramote ne trpi ponosno srce. S taufaker, Tesela naše nove hiše si, Požge jo plamen grozovite vojske. Gertruda. Ko bi menila, da je moje srce Privezano na časno blago, -vrgla Bi sama va-njo žarno plamenico. S t a ufa h er» Ti se zanašaš na človeštvo ! Vojska Ne prizanaša detetu v zibeli. Gertruda» Nedolžnost ima angela v nebesih Î — Oziraj se naprej, i ne nazaj ! S t au fan er» Junak pogumno v boji smrt objame: Premisli, kaka bo osoda vaša ! Gertruda» Volitev zadnjo ima tudi stvar Najslabša; z mosta skok me osvobodi. S tauf ah er (objame jo). Kdor ženo tako na srcé pritiska, Veselo sme za dom se bojevati, Ter se nobene vojske ne boji — Sedaj nemudoma na Urnsko pôjdem« Prijatel mi je ondi Valter First, Ki misli tako, kakor mislim jaz» Tam biva tudi -vrli Atinghausen, PraporŠČek, plemenitega rodu, Ki ljubi dom, postuje stare nrave» u Pogovorim se ž njima, kako bi Sovražnikov znebili se deželnih. — Ob vari Bog te ! Dokler se ne vrnem, Ti umno gospodari v mojej hi&i. Daruj obilo romarju, ki bodi Na božja pota, in pobožnemu Menihu, ki za samostan pobira. Staufaherjeva hiša se ne skriva, Stoji na cesti velikej dom gosten Popotnikom, ki hodijo tod mimo. Ko odhajata, pristopita Viljem Teil in Baumgarten» Tell (Baumgartnu). Zdaj treba vam ni vec pomoci moje, Stopite v uno hišo, tam prebiva Staufaher, oče stískanej siroti. — Lej, sam je tu. — Le z mano pojdite! (Bližata se; obzorišce se promění.) Tretji prizor. Javni trg poleg Altorfa. #adej na homçi zidajo trdnjavo, ktere uže toliko stoji, da se vidi, kaj bode. Zadnja stran je dodelana, sprednjo ravno kidajo; še stoje, odri, po kterih delavci gori in doli hodijo; krovec streho dela. Vse je marljivo. Tlačanski val pet. Kam n ar. Zidarji in malo vár ji. V a 1 p e t (priganja delavce s palico). Lenuhi, urno! Kamnja, apna, klaka! Da videl poglavar deželni delo Doyršeno, ko pride na ogled. Ne lazite ko polži Čez prelaz ! (Dvema malovarjema») Kakó sta naložila? Brž, lenuha, Se enkrat toliko ! Le urno, urno ! Prvi zidar» To je preveč, da kamnje moramo Za ječo svojo in brzdavnico Voziti ! Valpet. Kaj mrmrate zopet? Leno To ljudstvo ni za nič na ljubem svetu, Na pašnikih le krave molzti zna In lajnati po gorah sem ter tje. Starec (sede)» Nič več ne morem. Valpet (trese ga)» He, na delo starec! Prvi zidar» A1 nemate usmiljenja, da starca, Ki obnemogel je, priganjate Na trdo tlako? Eamnar in zidarji» To v nebo upije! Valpet. Skrbite za-se ! To je posel moj. Drugi zidar, Kakó poreče se trdnjavi, ki Jo zidamo? Valpet. Urnska brzdavnica; Pod njenim jarmom bodo vas brzdali. Zidarji, Brzdavnica ! Valpet. Zakaj se rogate ? Drugi z idar. Sto hišico brzdali boste Urnsko? Prvi zidar. Bi vedel, koliko takovib krtin Na kup bi morali nanositi, Da gora zrase, kakorŠna naj manj a Na Umskem ! (Valpet odide v zadnjo stran.) Kamnar. Kladivo v jezero vržem, Ki rabilo mije pri kletem delu! Teli in Stauf a h er pristopita. Staufaher. Da sem ta dan učakal, da to gledam Î Teli. Ni dobro biti tu. Stran poj diva. Staufaher. Je-li to urnska svobodna dežela? Kamnar. Da videli pod stolpi bi kleti ! Gorje mu, kdor v t é pride, petelina Ne bode čul ! Staufaher. Moj Bog! Kamnar. Poglejte bokov In stebrov tu, teh večnost ne podere ! Teli. Kar roka je zidala, roka stare. (Kaže na gore.) Svoboden dom postavil nam je Bog. se bobnanje; ljudje prinesejo klobuk na drogu; ki icar za njimi, za klicarjem se hrupno gnetejo ženske in otroci. 2& Prvi zi dar. Kaj bobnanje pomenja? Poslušajte! Kam nar. Ko pustni trapi ! Kaj počnó s klobukom ? Klicar. V cesarjevem imenu! Poslušajte 1 Zi darji. Molčite! poslušajte, poslušajte ! Klicar. Ozrite se, Urnjani, na klobuk! Postavi na visocem drogu se V Altorfu, v sredi na občinskem trgu, In to je volja poglavarjeva : Da se klobuk Časti, ko sam glavar, Vsakdo se ima pokloniti mu In se odkriti. Tako cesar zve, Kdo mu pokoren je in kdo mu ni. Kdor bi pregrešil se na ta ukaz, Zapade kralju z glavo in imetjem. (Glasno se roga ljudstvo, boben spet zabobnaj klicar in sprem» stvo mimo ide.) Prvi zidar. Kaj spet izmislil poglavar si je ! Kar svet stoji, se ni zgodilo še Kaj tacega! Mi bi klobuk častili? K a m n a r. Mi pred klobukom bi poklekali ! Al so igrača resni mu ljudje? Prvi zidar. Ko bi že carska krona bila ! Ali Tak je klobuk avstrijski, videl sem Viseti nad prestolom tacega. Kamnar, O ti klobuk avstrijski ! Pazimo, zanka Je to, da izdadó nas Avstrii ! Zidarji. Pošteni mož sramote ne prebije. Kamnar. Stopimo k drugim, posvetujmo se. (Odidejo v zadnjo stran)» Teli (Staufaherju.) Sedaj sem vam povedal. Z Bogom, Verner ! St aufaher. Kam se mudi vam ? Ostanite malo» Teli. Očeta treba mojej hiši. Z Bogom ! Staufaher» Izlil bi svoje ôrce v prsi vaše. Teli. Beseda težkega srcá ne zlajsa. S tauf aher. Al mogla bi za delo vneti nas. Teli. Zdaj delo je edino — potrpljenje, Molk. Stauf aher. Težki jarem bi molče nosili? TelL Vladarji nagli kratko vladajo. — Ko pripodi se viher iz preduhov. Svetila vgašajo, brodovi naglo Zavetja iščejo, mogočna vihra Drvi se dalje brez sledu in kvara. Vsak sebi tiho naj domá živi ; Mir mirnega objemlje. S tauf aher» Menite ? TelL Ce je ne dražiš, kača te ne picí, Utrudijo poslednjic se sami, Ko bodo videli deželo mirno. Stauf aher. Ce smo edini, moremo veliko. TelL V potopu samec laže si pomaga. Staufaher, Nemarno bi zavrgli oben o rec ? Teli Le na-se sme zanašati se človek. Stauf aher. Slabotne jači in krepi edinost. Teli, Krepotni možje najmoeneji sam* Staufaher. Tedaj ne boste bramba domovini, Ko v sili vstane, zgrabi za orožje? Teli (seže mu v roko). Zgubljeno ovco reši Teli iz brezdna, Kako zapustil bi prijatie svoje! Sami, brez mene p o s v etuj te se, Prenagel sem, za svet ni bitje moje-, Ce k djanju mene potrebujete, Ne ognem se, storim dolžnosti svoje. {Odideta, vsaki na svojo stran. Pod odri nagloma hrup vstane* K a m n ar (leti pod oder). Kaj je, kaj ? Prvi zidar (prileti in vpije)» Krovec je raz streho pal. B e r t a priskoči* Spremstvo, Berta, Je mrtev? Hitro, hitro pomagajte! Otmite reveža, tu nate zlata — (Vrže lišp med ljudstvo.) K amnar. ö strani zlatom — Vse bi radi zlatom Kupili. Ker očeta od otrok In moža ste odtrgali od žene, Svét v revo in nadlogo zakopali, To radi zdaj bi zlatom poplačali — Ko vas ni bilo, smo živeli srečno, Nadloga in obup sta z vami prišla. Berta (valpetu, ki se vrne). Živí ? (Valpet odmaje z glavo.) Nesrečni grad, zidala te Je kletev, kletev bo osoda tvoja; (Odide.) Vilj. Teli. 3 u Četrti prizor« Valter Firštova hiša. Valter First in Arnold M el h tal pristopita, vsaki od svoje strani. Melhtal. Gospod moj, Valter First — Valter First. Ne dalje, Melhtal ! Da naji ne zapazijo. Povsod Skrivaj potikajo se ogledalu. Melhtal. Al imate novice z Untervaldna ? Kaj dela tam moj oče? Po jetniški Ne morem tukaj zanaprej živeti. Kakó se tako hudo s'em pregrešil, Da skrivam tukaj ko morivee se ? Po prstih s šibo paglavca sem krcnoî, Ker hotel mi na poglavarjevi Ukaz je lepa vola spreči, ji Odgnati sabo. Valter First. Bili ste prenagli. Poslal je njega poglavar, gospod Deželi naŠej. Kazni ste zapali, Ker ste grešili, ste imeli kazni Udati se, naj bo še tako ostra. Melhtal. Al mogel sem poslušati prešerne Besede: „Ako ljub je kruh rataju, „Naj sebe vprega, sam naj vlaciplug!" Bolelo me je v dušo, ko mi spregal J e s pluga lepa vola paglavec J Mukala, bola sta z rogovoma, Ko bila zlo krivico bi Čutila ; Popala jeza me pravična je, Spozabil se, pretepel sem poslanca. Valter First Možje brzdamo težko lastna srca, O kako bi brzdala se mladost ! Melhtal. Le za očeta me skrbi — Postrežbe Mu treba, ali sina ni domá. Sovraži ga namestnik, ker je vedno Govoril za pravico in svobodo. Mučili bodo starega možá, In da bi branil ga, nikogar nema. — Naj bo, kar hoče, k njemu se povrnem* Valter First. Počakajte in potrpite malo, Da kdo prinese poročila — Nekdo 3* Na vrata trka — Skrijte se! — Morda Poslanec lkak je'poglavarjev. Varno Pred Landenbergarjem na Umskem niste. Trinogi so podali si roké. Melhtal. Ucé nas, kako naj ravnamo mi. Valter First Poklicem vas pozneje. Odstopite! (Melhtal odide.) Ne smem povedati ubožcu, kar Se mi dozdeva — Kdo trka ? Kadar Odpró se vrata, se bojim nesreče. Izdaja, sum posluša na vseh oglih ; Poslanci sile vrivajo se v hiše, Potreba skoro je, da bi imeli Ključavnice na vratih in zapahe. (Odpre vrata, zavzame in umakne se. Verner S t auf a h er pristopi.) Kogá tu vidim? Vernerja? Za Boga! Predrag, ljub gost! — Ni stopil v hišo mojo Še bolji mož. Bog sprimi vasi Zakaj Ste prišli sem ? Kaj iščete na Umskem ? Sta u f ah er. Nekdanjih časov, Švicarske svobode. Valter First. To sabo ste prinesli. Tako A1 mi , ki cisti zarod Švicarjev Smo starih, ohranili smo svobodo. Poklekali pred knezi nismo nikdar, Svobodno izvolili smo cesarja. Keselman, Svobodno izvolili smo deželi Zavetnika in varba ; tako v pismu Zapisano je cara Fridrika. Staufaher. Tud najsvobodneji imá gospoda. Glavar, sodnik naj visi mora biti, Pri kterém v pravdah iščemo pravic. Zato očetje naši počastili so Cesarja, ki ga zovemo gospoda Dežele nemške ino laške, s tem, Da izročili so mu v varstvo zemljo, Ki pridobili so jo iz puščave, Podporo pritrdili mu o vojski Enako, kakor svobodni možje V državah, k tere vlada sam. Možem svobodnim je dolžnost edina, Da branijo državo, ktera jih je Pod brambo vzela. Melhtal. Kar je več, je sužnost. Staufaher. Ko jih pozval je car, stopili pod Državni prapor so in bili boje, Orožje nesli so v dežele laške In deli rimsko krono mu na glavo. Domá so vladali sami veselo Po starih šegah in zakonih lastnih ; Cesarju Šla je le krvava sodba. Postavljen bil je temu velik grof, Ki ni v deželi našej stanoval. Ce se je pripetilo hudodelstvo Krvavo, so pozvali ga v deželo, Pod milim nebom sodil je svobodno In javno; balo se ga ljudstvo ni. Kdo more reci, da smo sužniki? Kdor vé, da tako ni, naj se oglasi ! Nadvornik» Da, to je tako, kakor pravite. Trpeli nikdar samosilja nismo. Staufaher. Celo cesarju smo pokorščino Odrekli, ko pravice zvil je popom V korist. Ko so p u š č a v n i š k i n^enihi Zahtevali od nas planinski svét, Kjer pasli smo od starodavnih Časov, Ko kazal nam opat je staro pismo, Ki mu puščavo je poklonjevalo, Zatajevalo naše pravo, smo Odgovorili : Po zvijači je Dobljeno pismo! Kar je nase, tega Ne more car nikomur darovati-, Ce nam cesarstvo bo kratilo prava, Prebijemo brez njega v svojih gorah!" — To bil odgovor je očetov naših ! In mi sramoto jarma novega Trpeli bi, pustili, da nas tare Tuj hlapec, ko nas célo kralj ne smé? — To zemljo v s tvár ili smo sebi žuli Krvavimi, iztiébili smo stari gozd, Ki bil poprej medvedom je domovje, Prestvárili človeku ga v posest; Zalege zmajeve strupeni* dih Smo pokončali v mlaki z míáko vred ; Pretrgali megleno smo odejo. Ki pokrivala je puščavo to, Zdrobili trde skale, Čez prepade Postavili popotniku brvi; Ta,zemlja, ki imamo v tisočletni Posesti jo, je naša — ino hlapep Gospoda tujega bi k nam se drznol, Kovat nam spone in sramoto delat Na lastnej nasej zemlji? Ali ni V sramotnej stiski tej nikjer pomoci? (Živo gibanje Died kmeti.) Gotovo, tudi zatiravcevej Trinožnej sili je mejnik postavljen. Ko stiskani pravice vec nikjer Ne najde in bremena več ne more Nositi, sežo zaupljivim srcem V nebesa po pravice večne, ktere Nerazlomljive, kakor svitle zvezde, Visé tam gori in na prodaj niso. — V prvotni stan povrne se narava, Ko človek na človeka vstane. — Kdor Pomočkov druzih več nikjer ne najde, Izdere mec. — Najdraže blago smerno Braniti sili. — Dom obranimo, Obranimo svoj rod in svoje žene! Vsi (udarijo na meče)» Obranimo svoj rod in svoje žene! Reselman (stopi v sredo)* Ne sézite po meču brez prevdarka! S cesarjem brez krvi se pogodite. Z besedo eno se prikupite Trinogom vsem, ki zdaj vas tarejo. — Storite, kar zahtevali so Večkrat, Ločite od države, podvrzite Se Avstrii. Nazidovec. Kaj župnik govori? Mi, mi naj Avstrii prisežemo? Burkhart, Ne poslušajte ga ! Vinkelrid, To nam svetuje Sovražnik, izdajavec domovini! R eding. Zavezniki, mirujte! Seva. Avstrii Prisegli bi po tolikej sramoti ! Pecnik, In bi pustili, da nam sila vzame, Kar z lepo nismo dali! Pristavnik. Sužniki Bi bili, ne godila nam bi se Potem krivica I Nazidovec. Naj se vzamejp Mu švicarske pravice, kdor svetuje, Da bi priznali Avstrijo! — Zupan, Pri tem ostanem: To naj bode prvi Deželni zakon v skupščini današnjej. Melhtal. Naj bo! Kdor hoče, da se Avstrii Udarno, naj nikacih nema vec Pravic i ne poštenja. Naj nikdó Ne sprejme ga pod gostoljubno streho. Vsi (vzdignejo desnice). Le-tó pri nas naj bode prvi zakon! Reding (po kratkem molku). Potrjen je ! Reselman. Sedaj ste svobodni. Ta zakon vam je svobodo rodil. Po sili ne doseže Avstrija, Kar mogla ni s priliznjeno besedo Doseči — Jošt Seljak. Dalje! k reci! Reding-, Poslušajte, Zavezniki ! Al ste že z lepo vse Poskusili? Morda ne znade kralj, In ni njegova volja, da trpimo. Imeli bi poskusiti še to Poslednje, da potožimo nadloge Cesarju, preden zgrabimo za mec. Nikjer ni dobra sila, piavi star Pregovor, Bog pomaga le tedaj, Ko človek več pomagati ne more. Staufaher (Konradu Hunu). Sedaj ste vi na vrsti. Govorite! Konrad Hun. Bil sem v Benfeldu na palatinatu Cesarskem, da potožim tam, kakó Nas tarejo cesarski poglavarji, Da prejmem stare svobode pečate, Kijih sicer je dal vsak novi cesar; Tam bili so poslanci mnogih mest, Dežele Švábske in porenskih zemelj ; Prejeli vsi pečate svoje so, Veseli se na dom povrnoln Al mene, vašega poslanca so Zavrnoli na svetovavce, ti pa Odpravili so s prazno me tolažbo : „Zdaj cesar ne utegn%-misliti Na vas, morda zgodi se to pozneje." -— In ko sem Šel z veliko žalostjo Iz carskega gradu, ugledal sem Vojvoda Hansa, ki je na pomolih Slonel in jokal, stala poleg njega Sta Vart in plemeniti Tegerfeld. Poklicali so k sebi me in djali : „Sami si pomagajte! Od cesarja „Ne iščite pravice. Ali ni „Obropal cesar lastnega sinovea, „Prisvojil si pravične dedine „Njegove? Prosil ga je vojvoda „Za lastno svoje materinstvo, ker „Je že na letih in je Čas nastopil, „Da on tud vlada ljudstvo in dežela. „Pa kaj dobil je za odgovor? Glavo #IS cveticami ovenčal mu je cesar wIn rekel : S tem naj diči se. mladost. Nazidovec. Sedaj ste culi. Prava in pravice Pri caru ni! Samí si pomagajte! Reding-, Drugače ni. Al kako svoj namen Previdno v blagor svoj izpeljemo? Valter First (stopi v sredo). Otresti mrzko silo hočemo. Obrániti pravice stare, ktere Podedvali od svojih smo očetov. Tilj. Teli. S2 Ne sežerao po novem sainopašno. Kar gre cesarju, naj ostane njemu; Kdor ima gospodarja, naj ga služi Zvesto. Pristavnik. Jaz imam fevd od Avstrije. Valter First Spolnujte zanaprej dolžnosti fevdne. Još t Sel jak. Jaz odrajtujem davek rapersvajlskej GrajŠčini. Valter First. Odrajtujte ga odsihdob. R eselman. In mene veže samostan tigurski. Valter First. Plačujte samostanu, kar ste dolžni. Staui a her. Jaz imam fevd od nemškega cesarstva. Valter First Kar mora biti, bodi ; ali ne Za dlako vec; glavarje s hlapci vred Iztiratno, razsujemo jim trdne Gradove, Če mogoče, brez krvi. Naj vidi car, da smo primorani 8& Odrekli dolžno postovanje mu. In kadar vidi, da ne segamo Cez meje, morebiti vleže jeza Njegova se v previdnosti državnej ; Besnicno, narod strah budi, ki z mečem Brzda se v roci. Reding. Kako dokončamo Vse to? Sovražnik je v orožji, brez Krvavih bojev nam se ne umakne. Staufaher. Umakne se, ko zrl bo nas v orožji ; Freden se zbere, nanj udarimo. Pristavnik, Z besedo lahko, ali z djanjem težko. Imamo trdna dva v deželi grada, Ki bosta groza nam in bramba vragu, Če kralj z močjo v deželo pri lomasti. Kazsuti Rosberg moramo in Sarn, Preden k orožju planejo dežele. S t a u f a h e r. Mudé ovadimo sovražniku Naklep, premnogim znana je skrivnost. Pristavnik. V Valdstetih izdajavca nemarno. 6* Reselman. Gorečnost tudi more nas izdati» Valter First. Ce mi odlašamo, trdnjava zrase V Altorfu, poglavar se utrdi. Pristavnik» Vi na-se mislite. C r kvenec. In vi nam niste Pravični. Pristavnik (tegoten). Da pravični bi ne bili ! Urnjani nam bi to očitali ! R eding. Pomislite prisege, mir! Pristavnik. Da, ako So Švicarji z Urnjani, moramo Omolknoti. Reding. Tožiti moram vaju Deželnej skupščini, ker gazita Edinost! Nismo vsi za isto reč? Vinkelrid„ Čakajmo do božičnih praznikov, Ko je navada, da posestniki Darove nosijo namestniku. Takrat ne bo nikake sumnje, Če Deset do dvanajst mož se v gradu zbere» Pod oblačilom naj poskrijejo Osti železne, ki se dádejo Na kole hitro nasaditi, kajti Nihče v orožji v grad ne pojde. V gozdu Za gradom naj se mnogo drugih skrije, In ko so oni vrata srečno vzeli, Zatrobi naj se v rog, ti planejo Nenadno na trdnjavo ter jo urno Brez truda in upora vzamejo. Melhtal. In jaz prevzamem Rosberg, Grajsko dekle Me rado vidi. Lahko jo premotim, Da šibke mi podá gredi po noči, Ko bodem v gradu, za seboj povleČem Tovarše. Reding. Al se ima odložiti? (Večina vzdigne roké.) Staufaher (preštevši glasove). Glasov je dvajset za, in dvanajst proti Nasvetu. Valter First. Kadar trdni padejo Gradovi, z dimom od planine do BB Planine dademo si znamenje; V deželnih glavnih mestih vzdignemo Nenadno črno vojsko; ko v orožji Nas bodo poglavarji videli, To vam po vedam, boj pusté, branili Ne bodo mirnih spremljevavcev se, Da unstran naših gor pobegnejo, Staufaher. Le z Geslerjem bo trda nam hodila, Premočna straža njega varuje; Brez trdih bojev ne umakne se, In Še potem, če ga izženemo, Ostane strah deželi. Težko mu J e prizanesti in zeló nevarno. Bauragarten. Kjer gre za glavo, tje pošljite mene! Otel mi je življenje Teli. Ead ga Darujem hlagru svoje domovine. Ohranil sem poštenje svoje, srce Vtolažil. Reding. S Časom pride svet. Trenutja Ugodnega zaupanjem Čakajmo. — Pa ko se tukaj pogovarjamo, Razlila zarja je rumene žarke Na gorske velikane. Pojdimo Ysaksebi, preden solnce se pripelje. 8T Valter First Ne bojte se, počasi noč doline ZapuŠČa. {Odkrijejo se vsi in gledajo zarjo v tihej pobožností») Res el m an. Pri tej luči, ki pozdravlja Najprve nas med vsemi narodi, Ki bivajo globoko dol pod nami In težko dihajo v soparnih mestih, Prisézimo zavezi novej ! Bratje, Bodimo složen narod, naj nobena Nevarnost nas i sila ne razdruži ! (Vsi ponavljajo te besede z vzdignjeno roko.) Svobodni biti hočemo, ko bili Očetje nasi so, umremo radi, Živeti v sužnjem jarmu necemo Î (Kakor zgorej.) Izročamo se visnjemu Bogú, Oloveške sile ne bojimo se! (Kakor zgorej. Objemajo se vsi.) S tauf ah er. Zdaj vsaki naj gre v miru svojo pot K prijatlom in družini. V zimsko stanje Pastir naj žene svojo čedo in Nabira nam zaveznikov na tihem. — Kar morate do tistihdob prebitij as Prebijte ! Naj račun trinogov naših Narase, dolg občinski in osebni Ob enem ena ura nam poplača. Brzda pravično naj tegoto vsaki, Z osvěto čaka do poslednje ure, Ker tat in ropar občnega je blaga, Kdor v občnej reči sebi sam pomaga. (Na tri strani mirno odidejo; krepka muzika zadoni; prazni prizor je še nekaj casa odprt; solnce vshaja izza snežnikov.) Tretje -âjanje. Prvi prizor. Dvorišče pred Tellovo hišo. Teli tesári, Hedviga ima hišna opravila; zadej sta Valter in Viljem ter se igrata z lokom, Valter (poje). Z lokom ino strelo Lovec preleti Goro in globelo, Ko se dan budi. Zraenej visocini Orel je vladar, Breznu i strmini Lovec gospodar. Dalja se mu klanja; Kar dospe mu v lov, Srna ali kanja, Vse je plen njegov. (Priteče.) Tetiv je počila. Popravi jo. Tell. Jaz ne. Prav lovec si pomaga sam. (Decka odideta») Hedviga. Začela rano streljati sta decka. Teli. Uči se rano, kdor če kaj veljatu Hedviga. Bog daj, da bi se svoje žive dni Ne naučila! Teli. Vsega morata Učiti se. Kdor hoče se junaško Obnašati v življenji, mora se Ubadati in pa upirati. Hedviga. Domá ne bodeta miru imela. Teli. Tud jaz ga nemam. Za pastirja me Narava odgojila ni. Ubežen Me cilj za saboj brez počitka tira» Potem Še le vesel živjenje vži vam, Ko slednji dan ujamem ga na novo» Hedviga. In mar ti ni britkosti svoje žene, Ki jo skrbi morijo, ko te čaka. Srcé mi groza trese, ko poslušam, Kar hlapci si pripovedujejo O tvojej drznosti; trpinči misel Me vselej, ko se z manoj si poslovil, Da se na dom ne vrneš nikdar več, Da zgrešil pot si na ledenej gori, Da zdreal z vrtoglavne si pečine, Da treščila te koza je v propad, Da te zagrebel je dereci plaz, Da počil je mamljivi led pod taboj In v grozno globočino živega Pokopal te. — Ah, lovca drznega V podobi tisočernej smrt lovi Po gori ! Pogubljiva pota so, Ki se vij ó nad strmoglavim brezdnom Î Teli. Kdor bistro vidi in je zdravih Čutov, Bogu zaupa ino lastnej rnoči, Nevarnosti se lahko vsakej ogne; Kdor je na gori rojen, gora ga Ne straši* (Dokonca delo i spravi sekiro.) Zdaj pa mislim, da mi leto In dan držala vrata bodo. V hiši Sekira, pa tesarja treba ni. (Vzame klobuk.) Hedviga. Kam pojdeš pa že spet? Tell, K očetu v Altorf. Hed viga. Al ne naklepaš nic nevarnega? Povedi mi ! Tell. Zakaj me prašaŠ to? H e d v iga. Naklepa se na poglavarje nekaj — Vém, da v TrebišČu bil je zbor in znadem, Da si v zavezi tudi ti. Teli. Na zboru Me bilo ni — al ne odtegnem se Deželi, ako v brambo me pozove, Hedviga. Kjer bo nevarnost, tje boš moral iti, Najteže delo po navadi tebi Dado. Teli. Od vsacega zahteva se, Kar je v nj ego vej moči. Hedviga. Untervaldca Prepeljal íudi v divjem ú viharji Cez jezero. Veliko cudo, da 9S Ušla sta smrti. Ali nisi mislil Na ženo in otroka ? Teli. Ljuba žena, To je, da mislil sem, zato otrokom Očeta sem otel. Hedviga. Veslanje v divjih Valovih! Al je to zaupanje V Bogá i ne predrznost na nebesa ? Teli Kdor preveč misli, ne stori veliko. Hedviga. Da, ti si dober, vsem pomagaš rad, Pa pridi sam v nadlogo, ne pomore Nobeden ti. Teli. Ne daj Bog, da pomoci Mi ne bi trebalo ! (Vzame lok i tul.) Hedviga. Kaj z lokom hoees? Domá ga pusti. Teli. Brez orožja — sem Brez roke. (Decka se vrneta.) Valter. Oče, kam pa pojdeš? Te IL V Altorf; Otrok, al pojdeš k dedu z manoj ? Valter. Pôjdem, Prav rad. Hedviga. Namestnik oudi je sedaj. Ne hodi v Altorf. Teli. Dansi še odide. Hedviga. Zato počakaj, da odide. Ne Spominjaj sebe ga, ker te Črti. Teli. Ne bode škodoval mi črt njegov. Pošteno delam ter se ne bojim Sovražnikov. Hedviga. Najbolj črti poštene. Teli. Ker jim ne more škodovati. Menim, Da meni vitez ne skalí mirú. Hedviga. Al veš to? Teil. Ni se davno, kar sem bil Na lovu v Jivjej šehenskej dolini, V samoti, kjer ni bilo žive duše ; In ko sem Šel po stezi skalnatej, Kjer bilo ognotí se ni mogoče -— Navpik nad mano je štrlela skala, In spodej grozno je bobnela reka. — lötroka, vsaki na enej strani, stiskata se k njemu in poslušata,) Tu prišel je namestnik proti meni, In stal nasproti mije célo sam, Ni bilo žive duše nama blizo. Globok propad zijal je poleg naju. Ko me zagledal in spoznal je on, Ki me nekoliko popred je ostro Prijemal zarad neke male stvarce, In videl, da koračim proti njemu Z napetim lokom, je obledel, treslo Koleno se mu je in videl sem, Da zdaj in zdaj na steno zgrudi se — Tedaj se mi je smilil. Stopil sem Ponižno k njemu in mu rekel : Jaz sem, Gospod namestnik. Ali njemu je Besedo strah zaprl. — Le z roko mi Pomignol je, naj idem svojo pot, Tedaj sem šel in spremstvo mu poslal. Hedviga. Gorje ti ! — trepetal je pred teboj, Da tresel pred teboj se je, o tega Nikoli ne pozabi. Teli. Toraj se Ogibljem ga, iskal me on ne bode. Hedviga. Le danes tje ne hodi ! Pojdi raji Na lov! Teli. Kaj ti po glavi hodi? Hedviga. Tesno Mi je pri srcu. Tje nikar ne hodi. Teli. Zakaj imás skrbi, ker ni uzroka? Hedviga. Ke r ni uzroka — Teli, domá ostani. Teli. Dal sem besedo, moram, ljuba žena! Hedviga. Ce moras, pojdi, al otroka pusti Domá! Valter. Ne, mama, pôjdem tje z očetom. Hedviga, Moj Valtereek, al mene zapustiš? Valter. Prinesem ti kaj lepega od deda. (Odide z očetom.) Viljem. Pri tebi, mama, jaz ostanem, Hedviga (objame ga). Da, ti Si ljubeek moj, sam ti mi še ostaneš! (Gre na dvorna vrata i dolgo gleda za odhajajočima.) Drogi prizor. Zaprt, divji gozd; potoki se penijo po skalah* Berta v lovskej opravi. Koj za njo Rud ene. Berta. Za manoj gre. Zdaj vender enkrat mu Povem ! Rud ene (naglo pristopi). Zdaj vender, gospica, sva sama, Okolna brezdna so zavetje nama, vaj. T«ii. 7 m V puščavi tej se priče ne bojim, Predolgi molk od srca odvalim. — Berta» Al veste, da ne bo za nama lovcev? Rudenc» Na uno stran so šli. — Zdaj ali nikdar! Porabiti preskopo to trenutje, Osodo svojo moram razvozlati In Če na vedno pahne me od vas. — Nikar, ne glejte s temnim me očesom — Ka] sem, da se predrznol sem do vas ? Imenovala me še slava ni ; Ne smem vrstiti se med viteze, Junake slavne, ki vas snubijo, Bazun ljubezni zveste nemam nič. — Berta, Molčite o zvestobi in ljubezni, Nezvesti vi naj prvim ste dolžnostim. (Rudenc se umakne.) Rob Avstrii, ki se prodal je tujcu In zatiravcu lastnega naroda? Rudenc. Vi, gospica, mi to očitate? Kaj iščem v tem početji, al ne vas? Berta» Al mene pridobiti menite Z izdajstvom ? Zatiravcu Geslerju m Po dad em raji svojo roko, nego MladenČu Švicarskemu, ki orodje Njegovo je, ki mogel zatajiti Natorne je dolžnosti. Eudenc. Bog. kaj čujem! Berta. Kaj možu je poštenemu tako Na srcu, kakor blagor svojih? Ali Ni srcu plemenitemu najlepša Dolžnost, nedolžnost brániti, pravice Zatiranej siroti varovati? Srcé mi poka zarad stisk v nebo Vpijočih, ki trpi jih vase ljudstvo; Ljubiti moram ga in ž njim trpim, Ker tako krepko je, pa tako krotko; Priraslo mi na gorko je srcé, Vsak dan ga moram vise spoštovati. — Al vi me žalite i mučite. Narava, viteška dolžnost mu dala J e vas za varha prirojenega, I vi ste njega izneverili, Prodali se sovražniku, vi mu Verige kujete; krotiti moram Srce, da nisem vam sovražnica. Rudenc. Al ne želim najboljega narodu? 7* Ál dragi mir mu pod mogočnim žezlom Avstrijskim — Berta. V stížnost ga oklepate, Svobodo gonite iz zadnjega Gradu, ki je ostal jej Še na zemlji ! Svoj blagor narod bolje razumeva, Njegovih zdravih čutov nic ne moti, Nobena zmama : vi ste v past ujeti. — Eudenc, Ah, Berta! vi me zaničujete, Sovražite Î Berta. Ko vas bi sovražila, Bi bolje meni bilo. — Al da vidim V zaničevanji zaničljivega, Ki rada bi ljubila ga — Rud ene. O Berta, Ko mi odpirate nebo visoko, Ta hip me v brezdno pahate globoko0 Berta, Ne, blago srce v prsih vaših ni Umrlo Î Spi le, hočem ga zbuditi ; Sami si hudo silo delate, Da prirojeno bi krepost zatrli; Al blagor vara, od vas močnejša je, Krepotni ste in blagi sebi vkljub! Radene. Ai vi se v mé zanašate? O Berta, Y ljubezni vašej morem biti vse! Berta. Bodite zvesti svojemu namenu! Spoinuj te svojega stanú dolžnosti í Trudite se za narod in deželo, Za sveto potegujte se pravico ! Rud ene. Oorjé mi! o kako vas pridobim, Če králjevej oblasti se uprem? Al slaba vaša roka ni v oblasti Mogočne volje vaše rodbine? Berta. Posestva so mi na valdstetskej zemlji* Ko Švicar bo svoboden, bom tud jaz. Rud ene. O Berta, kako lue ste mi prižgali ! Berta. Ne dade Avstrija vam roke moje, Po mojej dedini se stega sama, Da v véliko vtopí jo dědino. Pohlep, ki vam deželo in svobodo Požreti hoče, tudi meni žuga! -— Prijatel, sužno&ti sem posvečena^ Morda sladkaču kacemu dadó me. Tje, kjer hinavstvo in zvijača vlada, Na carski dvor me dati hočejo ! Tam čakajo zakonske me verige, Ki jih črtim. Oteti more le Ljubezen — vaša le ljubezen me! Rud ene. Vi mogli tukaj bi prebivati In biti moji v mojej domovini? O Berta, želel sem na tuje, ker Srcé mi je za vami hrepenelo, Na slávnej poti sem le vas iskal, Pohlep po slavi vstal je iz ljubezni Do vas. Ko mogli bi v tem tihem dolu Ostati, blesk sveta zaničevati — Potem ničesar ne bi želel več; Potem naj reka strastnega sveta Na trdne brege naših gor divja, Potem bi mirno bilo mi srcé, V dežele tuje ne bi hrepenelo — Zavetje skale, ki okrog strié, Bi nama bile srečno in veselo ; Zaprta, srečna ta dolina naj Odprla nama bi nebeški raj ! Berta« Sedaj si tak, kakoršnega mi je Kazalo sanjajoče srce moje. Prevarila me vera moja ni ! Rudenc. O prazni i necimrni napuh ! Nie več ne mikaš me! moj raj bo dom. Tu v milej domovini, kjer vesel Otrok igral s cvetecimi sem venci, Kjer moja se razcvela je mladost, Kjer mi živé drevesa in studenci: Boš moja ti! Ah, dom sem vedno ljubil! Ah, Čutim, srečo bi brez njega zgubil! Berta. Kje bil na zemlji raj bi blaženi, Ce ni v deželi ga nedolžnosti! Tu, kjer zvestoba stara Še prebiva, Kjer naselilo se Še ni hinavstvo, Tu nevošljivost sreče ne spodriva, Tu domovala bova v sreči jasnej, Tu bodeš stal ti v dičnosti prekrásnej Najprvi med svobodnimi možmi, Častil te ljud bo, ko se kralj Časti. Rudenc. Tu, vsega ženstva krona, ti boš stala, Marljivo v mojem domu se sukala, Vabila v hišo mi nebeški mir-, Ko pomlad trosi cvetje in zelenje, Ljubezen tvoja v moje bo življenje Trosila blagor mi na zemski tir! 404 Berta. Pri j at el, glej, zató sem žalovala, Ker videla nad breznom sem nevarnim Največo svojo srečo, tebe, Rudenc!— Gorje mi! kako bi mi srce mrlo, Ko morala bi se oholemu Udati vitezu, na temni grad K trinogu iti ! Tukaj ni gradov, Ne ločijo zidovi me od ljudstva, Med k tero blagor vsipati želim ! Rudenc. Pa kako rešim se — pretrgam zanke, Ki va-nje sem abotno se zadrgnol? Berta. Raztrgaj srcem jih junaškim! Naj, Kar boce, pride — bodi ščit narodu! Tu si na pravem svojem mestu. (Iz daljine se čujejo lovski rogovi.) Lovci Se bližajo — vsaksebi morava, Za dom se bij in bil se boš za ljubo ! Sovraga isteg a imamo vsi, Svoboda ist a vse osvobodi ! (Odideta.) Tretji prizor. Travnik pri Altorfu. m Upredaj drevesa, zadaj visi klobuk na drogu. Razgled zapira hrib, za njim se vidi snežnik. Pris h art in Laj th old na straži. Frishart. Zastonj stojiva tu. Nobenega H klobuku ni, da se pokloni mu. Sicer je tukaj bilo ko na sejmu; Al kar visi na drogu to strašilo, J e prazno, ko bi bilo vse pomrlo. L a j t h o 1 d. Le spridena druhal pristopa sem, S klobuki strganimi maha, nama V nevoljo. Al ljudje pošteni raji Umikajo za trg se po ovinkih, Da hrbta ne uklanjajo klobuku» Frishart. Opoldne todi mimo morajo, Ko se iz mestne hiše vračajo. Na dobro lov sem čakal že, ker zmenil Nobeden za klobuk se ni. Al videl J e to duhovnik Reselman, ki šel J e ravno od bolnika, svetim rešnjim Telesom stopil k drogu je, crkvenec 106 Žvenkljati mu je moral, poklek noli So vsi in ž njimi tudi jaz, Častili So sveto telo, pa klobuka ne. Laj t h ol d, ?Tovarš, poslušaj, vedno se mi zdi, Da pred klobukom tukaj na brlini Stoiiva; ni sramota konjikoma, Da prazni straživa klobuk? Kdor je Pošten, zaničevati mora naji. — Poklekati pred tem klobukom praznim, To je zares budalasto povelje. F r i s h a r t. Zakaj ne pred klobukom praznim, votlim? Saj célo praznim glavam se priklanjaš. Hildegarda, Melitilda iu Elizabeta pridejo z otroci in stopijo okoli droga. Laj t h o Id. Al tudi ti si postrežljiv slepar? V nesrečo rad zakopal bi poštene Ljudi ; naj gre, kdor hoče, mimo droga, Pa zamižim i ne pogledam ga* M e h t i 1 d a. Namestnik tu visi — pokleknite Otroci Î 107 Elizabeta, Bog daj, da bi Šel in pustil Nam svoj klobuk, ne bilo nam bi huje ! Frishart (podi jih). Presnete babe, poberite se ! Kdo išče vas? Pošljite sem možé, Ce ne bojijo kljubovati se. (Ženske odidejo.) Cell z lokom pristopi; decka pelje za roko 5 gresta mimo klobuka, nepazec na-nj. Valter (na hrib kázaje). Je res, da krvavé drevesa tam Na hribu, če sekira kterega Dotakne se? TelL Kdo ti je pravil to? Valter, Ovčar je rekel, da začarana Tam gori so drevesa; kdor jih seka, Iz groba mu po smrti roka rase. Teli. Kes je, drevesa so začarana. Al vidiš tam planine, bele kope, Ki do visoeega ncbá kipé? 108 Valter. To so snežniki, ki po noči tako Grmé in plaze nam pošiljajo« Teli. To je, in davno bi že plazi bili Zasuli trg Altorf pod svojo težo, Ko bi tam gori v brambo gozd ne stal. Valter (nekoliko premišljuje). Al so kje taki kraji, kjer ni gor? Teli. Kdor z naših visočin tu dol na jug Gre, kamor naše reke tečejo, V deželo pride ravno in veliko, Kjer hudourni viri ne šume In lene reke tiho se vale; Razgled mu je na vse strani odprt, Tam rase rež po neizmernej loki In vsa dežela je ko rajski vrt. Valter Zakaj ne gremo v lepo to deželo I tu živimo s toliko težavo? Teli. Dežela lepa i nebo je milo, Al oni, ki jo obdelujejo, Ne vži vaj o sadu, ki ga rodi. Valter Al niso svobodni posestniki ? Tell Cesarjevo, vladičino je polje. Valter. Pa vender smejo v gozd na lov hoditi ? Teli. Gospodova je zver in perutnina. Valter Po vodah vsaj loviti smejo ribe? Teli. Cesarjeve so reke, morja, sol. Valter. Kdo je ta kralj, ki se ga vse boji? Teli. Taisti, ki jih brani in živi. Valter Aise ne morejo samí braniti? Tell. Zaupanja v soseda sosed nema. Valter. Ah, tesno mi je v tej širocej zemlji, Prebivam raje tukaj pod plazovi. Teli. Prav praviš, bolje je, da so snežniki Za našim hrbtom, nego zli ljudje. (Hočeta mimo.) Valter. Lej, oče, tam visi klobuk na drogu. TelL Kaj mar klobuk je nama! Pojdi, pojdi! (Hoče iti, ali Frishart stopi predinj ter moli sulico va-nj.) Frishart. V cesarjevem imenu ! Stojte mi ! Teli (popade sulico). Kaj hočete? Zakaj me vstavljate? Frishart» ukazu ste prtili. Urno z nama! Lajthold. » Klobuku niste poklonili se. Teli. Prijatel, pusti me Î Frishart, Brž v ječo! Valter. V ječo OČeta? Pomagajte! Pomagajte! (Klice.) Možje! možje! Za Boga, pomagajte! J0 j-J0J I Očeta v ječo peljeta. Župnik Eeselman in cerkvenee Peterman pristopita in Še trije drugi možje. 11í Cerkvenec. Kaj je? Eeselman, Zakaj si lotil se možá? Frishart. Sovražnik je cesarju, izdajavec ! Tell (zgrabi ga)* Jaz izdajavec! Reselman. Motiš se, prijatel! Ni izdajavec, to je vrli Teli, Pravičen človek, veren državljan. Valter, (zagleda Valter Firšta ter mu naproti teče). Pomagaj, stari oče! Sila se Godi očetu. Frishart, V jeeo, hajdi brzo! Valter First (prileti). Porok sem vama za-nj ! — Za voljo božjo I Zet, kaj se je zgodilo? Melbtal in Staufaher prideta. Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati neče Vladarja. Staufaher. Teli bi bil to storil? Melhtal. LažeŠ, Grelin ! L ajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter First, In zarad tega mora v ječo ? Porok Sem za-nj ; prijatel, slušaj, pusti ga! Frishart, Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti * Bredovne, — Le urno z nama — v ječo Melhtal. O, to je sila nezaslišana ! Pripustimo, da izpred našib ga Oči odpeljeta nesramnika? Cerkvenec, Prijatli, mi smo jacL Tega ne Terpimo ! Drugi nam pomorejo. Fr shart Kdo vstavi poglavarjevemu se Ukazu? Še trijé kmetje (hité blizo). Mi poraoremo. Kaj je ? Pobijte ji na tla! (Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta se vrnejo.) Teli. Pomorem si že sam. Pustite me le, dobri vi možje. Ak svojo moč pokazati bi hotel, Polomil jima sulici bi njune* M e 1 h t a 1 (Frishartu). Ti hoceŠ izmed nas ga tirati! Valter First in Staufaher. Mirujte, tiho! F r i shart (kriči). Vstaja! Hrup! (Cujejo se lovski rogovi.) Ženske, Namestnik Sem jaba! Vilj, Teli. g Frishart. Zaničuje Oblast glavarjevo, priznati ueče Vladarja. Stauf aher. Teli bi bil to storil? Melhtal. Lažeš, GrdÍD ! L ajthold. Klobuku se poklonil ni. Valter First, In zarad tega mora v ječo ? Porok Sem za-nj ; prijatel, slusaj, pusti ga! Frishart. Ti bodi za-se porok in za svoje Življenje! Mi spolnujemo dolžnosti . Uredovne. — Le urno z nama— v ječo Î Melhtal. O, to je sila nezaslišana! Pripustimo, da izpred naših ga Oči odpeljeta nesramnika ? Cerkvenec, Prijatli, mi smo jaČL Tega ne Terpimo ! Drugi nam pomorejo. Fr shart. Kdo vstavi poglavarjevemu se Ukazu? Še trijé kmetje (hité blizo). Mi pomoremo. Kaj je ? Pobijte ji Da tla ! (Hildegarda, Mehtilda in Elizabeta se vrnejo,) Teli. Pomorem si že sam. Pustite me le, dobri vi možje. Ák svojo moč pokazati bi botel, Polomil jima sulici bi njune* M e 1 h t a 1 (Frishartu). Ti hočeš izmed nas ga tirati! Valter First in Staufaher. Mirujte j tiho! F ris h art (kričí). Vstaja! Hrup! (Cujejo se lovski rogovi.) Ženske. Namestnik Sem jaha! Vilj. Teli. 3 Tell. Prizanesite, dragi poglavar! Zgodilo se je, ker premislil nisem. Namen moj ni bil, vas zaničevati. Razbornega ne zvali bi me Telia. Prizanesite, ne zgodi se več. G e si er (po kratkem molku)» Pripovedujejo, da strelec si, Da ti v deželi ni enacega. Valter. In to je res, gospod ! Na sto korakov Moj oce jabelko vstrelíz drevesa. G esler. Tell, al je ta tvoj sin? Teli. Da, gospod, G es 1er. Al imaš več otrok ? Teli. Gospod, dva sina. Gesler. In kteri med obema ti je milši? Tell. "Gospod, oba sta mi enako draga. G e si er. Tedaj, ker jabelko na sto korakov Z drevesa ustreliš, umetnost svojo Pokazati mi moraš. — Vzemi lok — Pri sebi imaš ga. Napni tetivo, Ustreli jabelko raz dečkovo Glavo al svet ti dajam, dobro meri, Da s prvo ga puŠico ustreliš. Ce ne, pod mečem pade tvoja glava. (Vse strah spreleti.) Teli. O, kako grozo pričakujete Od mene ! — Da raz glavo lastnega Otroka bi — Ne, ne, gospod, le-tega ,Ne mislite — Obvari mili Bog ! — Velevati v resnici tega vi Ne morete oeetu ! G e s 1 e r. Streljal sinu Boš jabelko raz glavo. Hočem in Velevam. Teli. Jaz bi meril smrtnim lokom 118 Na glavo ljubega otroka? Raji Umrjein ! G e s 1 e r. Ako ne, umrjeŠ ti In tvoj otrok. Teli. Jaz bi umoril sina f Gospod, vi nemate otrók — ne veste, Kaj giblje v srcu se očetovem. Gesler. Aj, Teli, kaj naglo si tako razboren! Pripovedujejo, da si saujavec, Da po Človeških ne živiš navadah. Ti ljubiš Čudna dela. Toraj sem Izmislil tebi ta predrzni strel, Kdo drugi — znam •— pomišljal bi se Okó zatisnes, srčno ustreliš. Berta. Gospod, z ubogimi se ne šalite Ljudmi, ki tukaj groze trepetajo! Iz vaših ust kaj malo Šal so Culi! G eslen Kdo pravi, da se šalim ? (Stegne se med veje, ki nad njim visé.) Jabelko Je tukaj. Prostor! Naj odmeri si Daljavo — dvakrat Štiideset korakov, i?e več, ne menj. Balial se je, da ne Zgreši na sto korakov. — StreleCj zdaj Pomeri, sproži in ne zgreši pike! Haras» Bog, to ni Šala — deček moj, poklekni In prosi milosti namestnika ! Valter First (na strani Melhtalu, ki se težko premaguje)«. Mirujte, prosim, premagujte se! Berta (namestniku*) Naj dosti bo, gospod ! Divjaštvo je Z očetovo se šaliti britkostjo. Če smrti je ubogi mož zapal, Ker se pregrešil v malej stvarci je, Za Boga! smrt desetkrat je pretrpel, Pustite v miru božjem ga domú, Občutil jezo vašo je, ta ura V spomin bo njemu i njegovim vnukom. Gésier, Stopíte v kraj. — Kaj Čakas? Urno, urno ! Zapalo meni je življenje tvoje, In glej osodo tvojo milostljivo Izročil sem umetnej tvojej roki. Ne more tožiti o hudej sodbi, Ki dá osoda se mu v lastno roko, Ponašaš z nezgrešljivim se očesom, Prav, strelec, razodeni mi umetnost. Cilj je dostojen, plača je velika! Zadeti v Črno piko more tudi Kdo drug, umetnik pravi je le tisti, Ki trden je v umetnosti povsod, Ki ne slabi mu srce roke, in Ne moti oka. V alte r First (poklekne predinj) Mi priznavamo, Gospod namestnik, vašo visokost» Prizanesite njemu, polovico. Vzemite moje premoženje vse ! -Očeta tako grozno ne kaznujte ! Valter Tell. Ne kleči, stari oce, pred trinogom ! Recite, kara da stopim. Ne bojim se. Letečo ustreli moj oče tico, Gotovo ne zadene mi srcá. S taufalier. Gospod namestnik, ali vam ue smili Nedolžni se otrok? Reselman, Pomislite, Daje v nebesih Bog, ki vas pokliče Na ostro sodbo zarad tacib del. G e si er (kázaje na dečka). Pri vezite ga ondi k lipi! Valter Tell. Mene Privezati i Ne, zvezan nečem biti. Pokojen bom, ko jagnje in še sopel Ne bom. Ce me privežete, ne morem Strpéti, besen bodem na vezi« Haras. Naj ti zavežejo samo oči! Valter Tell. Zakaj oci ! Al mislite, da se Bojim iz rok očetovih pušice? Dočakam mirno jo, z očmi ne trenem,. — Le urno, oče, sprieaj, da si strelec! 122 Ne véruje ti, boce nas poklati — Na jad trinogu spi oži i zadeni! (Stopi pod lipo, na glavo mu denejo jabelko.) M e 1 h t a 1 (kmetom), Kaj ? Al pred našimi očmi se ima Ta groza pripetiti? Čemu smo Prisegli? S t an fak er. Vse zastonj ! Mi nemarno Orožja-, glejte, koliko je sulic. M e 1 h t a 1. Da nismo vzdignoli koj takrat se! Bog jim odpusti, ki so jsvetovali Odlašbo. G e si e r (Telin), Pašci, pašči se ! Orožja Zastonj ne nosimo. Nevarno je Orožje smrtno, rade se pušice Na strelca vračajo. Napihnjena Pravica, ki si kmet jo jemlje, žali NajviŠega deželnega gospoda. Orožen smel bi le poveljnik biti. A3, ker vas lok i strele veselé, Prav, strelam bocem iclj pokazati, Tell (napne lok in pušieo nastavi)* Na stran stopite! Prostor! Staufaher. Kaj, Teli? Vi bi — Nikakor ne — Vi trepetate, f oka Se trese in šibi se vam koleno — Tell (spustivší lok). Miglja mi vse pred okom! Ženske. Bog pomagaji Teli (Geslerju). Nikarte strela! Nate moje srce! (Razgali si prsi). Naj mi ga konjiki presunejo! G e s 1 e r. Zahtevam strel, ne tvojega življenja. — Teli, saj ti vse umeš! Ti ne trepeceŠ Nikjer; kormila vajen si in loka; Ne straši te vihar, ko moreš koga Oteti. Resnik, zdaj si sam pomagaj, In vse otmeš. (Telije strašno nemiren, roké se mu tresejo, oči vrte, upira jih na poglavarja in proti nebu. — Naglo seže v tul po drugo pušico ter jo vtakne v zavratnik. Namestnik pazi na vse njegovo vedenje,) Valter Tell (pod lipo). Le sproži, oce! Ne Bojim se. Teli Moram ! (Ohrabri se in pomeri.) Rudenc. (ki je ves čas osupnjen stal in se po sili zdržoval, stopi izmed množice.) Poglavar deželni, Nehajte! dalje vee ne boste gnali. Ne boste ne. — Le skušnja bila je — Dosegli ste namen — Ostrost pretrda Namena no doseže pravega, Tetiva prenapeta rada poci. Gésier. Molčite, dokler vas ne vprašam, Rtidenc. Smem In hoče m govoriti ! Kraljeva Mi Čast je sveta! Taka vlada mora Sovraštvo obuditi, ni po volji Cesarjevej — In to smem trditi — Pravice nemate, ne smete tako Zatirati naroda mojega. Gesler. Ha, vi bi kljubovali! Rudenc. Molčal sem na Vsa grozna djanja, ki sem videl jih-, Zapiral sem očesa jasna, Čute Zatajeval kipečega srcá, Ki jeze vrelo mi je v tožnih prsih. Izdajnik bil bi svojej domovini In kralj u, ako dalje še molčim. Berta (stopi medinj in med namestnika), Moj Bog, vi dražite še le trinoga ! Rudenc. Zapustil svoje ljudstvo, odpovedal Se svojej rodbini, raztrgal sem Vezi natorne, da sem k vam pristopil, Ker mislil sem, c^a blagor pospešujem Narodu, ker cesarsko moč podpiram — Z oči mi pada mrena. Z grozo vidim, Da pripeljali ste na brezdno me, 126 Skalili ste svobodno mi menitev, Pošteno srce otrovali. — Hotel V naj bolj ej misli sem zatretí narod. G e s 1 e r. Predrzni jezik, kako govoriš Gospodu svojemu? Rudenc. Ne vi, le kralj Je moj gospod.—Svoboden sem tud jaz, Ne samo vi, v nobenej viteskej Kreposti me ne vžugate. Da bi Ne bili tukaj v kraljevem imenu, Ki tudi ondi ga častim, kjer se Predrzno sramoti, na boj bi vas Pozval, po viteskej navadi bi Odgovor dali mi. — Le migajte Spremljačem —- Nisem brez orožja, kakor So tukaj ti-le — (Kaže na ljudstvo.) Dober meč imam, Kdor se mi bliža — S t au fa h e r (vsklikne). Jabelkoje palo (Ko so obrnoli se vsi na to stran in ko stoji Berta med Budencem i namestnikom, sprožil je Teli.) 127 Re s elin a n. Otrok je živ! Mnogo glasov. Zadeto jabelko! (Valter First omahne, Berta ga podpre.) Gésier (se čudi). Je sprožil? Drzni bes! Berta Otrok je živ; Zavedite se, dobri oce ! Valter Tell (priskaee z jabelkom\ Oče, Tu nate j abelko — Znal sem dobro, Da dečka svojega ne ranite. Teli. (Stoji sključen, ko bi hotel za pusico; lok mu pade íz rok, — Čim vidi, da k njemu deček skaklja, tece mu z razpetima rokama naproti, vzdigne ga in živo ljubeznijo na srce pritisne. Med tem pa se zgrudi na tla* Vsi so ganjeni.) Berta. Moj mili Bog! 128 Valter First (sinu in vnuku). Otroka! ljuba moja Otroka! Stauf aher. Hvala Bogu! Lajthold. To je strel! Se pozni svét o njem govoril bode. Haras. Slovela bode Tellova pusica, Dokler ne ganejo se z mesta gore. (Dá jabelko namestniku.) G e si er. Za Boga, ravno v sredo je zadeto ! Da, to je strelec, hvaliti ga moram. Ke selmán. Zadel je dobro, al gorje mu, ki Ga je primoral, da je skušal Boga ! Staufaher. Zavedite se, Teli, vstanite, dobro Ste pogodili in svobodno smete Na dom. 12^ Beselman, Peljite sina materi! (Hočejo ga odvesti,) Gesler, Teli, ěujes? Tell (se vrne). Kaj velevate, gospod? Gesler. Pripravil loku si Še drugo strelo — To sem opazil. — Kaj si mislil ž njo? Teli (v zadrgi). Gospod, med strelci je navada taka. Gesler. Ne, Teli, veljati tega ti ne dam 5 Gotovo je imela drug namen. Naravnost mi povej resnico, Teli ! Naj bo, kar hoče ; tvojega življenja Se ne dotaknem. Kaj si hotel s strelo Le-tó? Tell Gospod, naj bode, ker se ne Dotaknete življenja mojega, Odkritosrčno vam povem resnico. potegne pnšico iz zavratnika, ter se ozre strašnim pogledom na poglavarja.) Vilj. TelL 9 Ustrelil bil bi z drugo strelo vas,, Ak bi zadel bil ljubo svoje dete, In vas — gotovo zgrešil bi ne bil. G e s 1 e r. Prav, Teli, življenje sem ti daroval! Zastavil viteško besedo — mož Beseda bodem, ali ker spoznal Hudobne tvoje sem namene, saboj Te vzamem i zaprem, kjer solnce te In luna ne obsije nikdar vec, Kjer bal ne bodem tvoje strele se. ugrabite, hlapci, ga in zvežite! (Telia zvežejo.) Staufaher. Gospod í tako ravnali boste z možem^ Nad kterim vidno se je razodela Usmiljena nebeška roka? G e si er. Jaz Bi videl, ali v drugo reši ga. Na ladjo ž njim ! Za vami pridem brzo? Odpeljem v Kiznaht ga seboj na grad. Reselman. Ne smete ga, še kralj bi ga ne smel. Svobodno pismo tega ne pripušča? G e s 1 e r. Kje ga imate? Ali ga je cesar Potrdil vam? Do zdaj ga vam še ni 18i Potrdil. — Pridobitrmorate S pokorščino to milost, vstajniki Ste vsi na kraljevo oblast, predrzno Zaroto v svojih prsih kurite, Poznam vas dobro — v srce vidim vam — Zdaj tega jemljem vara iz vaše srede, Al vsi deležni ste njegove zlobe. Kdor moder je, naj sluša in molči. {Odide. Ber4a, Ruttene, Haras in hlapci za njim. Frishart ÍEL Lajthold ostaneta.) Valter First (zelo žalosten). Zastonj je vse, trinog je sklenil mene In z manoj pogubiti ves moj rod ! Staufaher (Tellu). O Teli, zakaj dražili ste trinoga! Teli Kdor Čutil moje bolečine je, Naj se prômaga ! Staufaher. Zdaj je vse zgubljeno ! Verige vaše so verige naše ! Kmetje (stopijo krog Telia). Tolažba zadnja z vami nam odplaval Lajthold (bližaje se). Teli, smiliš se mi — ali moram biti Pokoren, 9* ÍM2 Tell. Z Bogom! Valter Tell (oklepa se ga,-zelo žalosten)^ Oce, mili oce ! Tell (vzdigne proti nebu roko). Tam gori je tvoj oče ! Njega kliči ! Staufahei-. Teli, kaj čem poročiti vašej ženi? Teli (strastno sina na srce pritisne). Otrok ni ranjen, meni Bog pomore. (Hitro se jim iztrga in odide s stražo.) Četrto djaiîje. PPYÍ prizor. Iztočni breg firvaldstatskega jezera. Čudno vpodobljene skale zapirajo razgled na zahod. Jezerca je viharno, silni valovi bucé, bliska se in treska, Konrad iz Grzave. Kibic in r i bar Če k. Konrad. Z očmi sem videl, verjemite mi; Zgodilo seje, kakor sem povedal. Ribic. Tell vjét in zvezan, v Kiznaht odpeljan, Najbolji.mož v deželi, najhrabreji Junak, svobodi najmocneji steber. Konrad. Namestnik sam čez jezero ga pelje ; K odhodu pripravljali so se ravno, Ko sem odrival od Peci , al viher, Ki je nenadno vstal in me primoral Na suho zemljo tukaj stopiti, Zadržal morebiti jih je tam. Ribic, Teli v sponah, v roci poglavarjeve) ! O, verjemite mi, globoko ga Zakoplje, da ne bo več dneva videl! Ker bati mora se pravične jeze Svobodnega moža, ki ga je tako Eazdražil ! Konrad. Glas je tudi poeil, Daje na smrtnej postelji župan Nekdanji, plemeniti Atinghausen. Ribič, Tak upa zadnja zvezda nam ugaša ! On bilje še edini, kije smel Svoj glas povzdignoti pravici nasej ! Konrad, Čedalje grozneje vihar buči ; Bog z vami! V selu prenočim, ker danes Nikakor misliti na vožnjo ni. (Odideta.) Ribic. Teli v jeeo vržen, Atinghausen mrtev ! Trinostvo, dvigni zdaj nesramno Čelo, Od sebe vrzi vso sramoto! Jezik Onemel je pravici ! Oslepljeno YideČe je okó, oklenjena Je roka, ki bi mogla dom oteti! Ribarcek, Kak se je toča vsula ! Oče, stopi Pod streho, v toči ni prijetno zunaj. Ribič, BuČajte, vihre! Strele, vžigajte! Pretrgajte oblaki se in lijte Y potocih plohe, potopite vso Deželo ! Y kalu pomorite zarod Î Uime divje, gospodarite! Yrníte se medvedje in volkovi Y pusëavo divjo! vasa je ta zemlja. Kdo bode tukaj živel nesvoboden! Ribarček. Al čujete, kakó grmi po brezdnu, Kako šume razjarjeni vrtinci! Takó Še nikdar vrelo ni v globini ! Ribič. Nikoli še nobenemu očetu Se ni velelo, naj pomeri v glavo Otroku lastnemu ! I v divjem srdu Narava ne bi temu se uprla? — — Ne Čudil bi se, ko bi v jezero Pripognole se skale, ko bi se Ledeni raz taj ali stolpi, ki Sknopneli niso Še od tiste dobe, Kar Bog je vstváril svet, ko gore Bi počile, zasule stara brezdna, Pogoltnol vse stvari potop vesoljni ! (Cuje se zvonjenje.) Ribarček. Al čujete na gori zvon? Gotovo V nevarnosti je kaka ladij a, K molitvi opominja zvon ljudi. (Stopi više.) Bibič. Gorje vozilu, ki se ziblje zdaj Y prestrašnej tej zibeli! Nič mu n© Pomaga ne kormilo, ne krmar, Vladar je viher, veter in valovi, Ko pene premetavajo človeka. — Pristana tukaj blizo ni, ki bil Bi mu zavetje! Strme, nage skale Z mrtvaškim čelom mu groze nasproti, Ter mu kamnene prsi kažejo. Ribarček (kaže na levo). Âb, oce, od Peč i se ziblje ladja» Ribic. Pomozi mili Bog popotnikom! Ce v tej globini vjame se vihar? Divja, ko besna roparska zverina^ Ki buta na železne palice I rjo ve ino iŠČe vrat zastonj ! Kjer krog in krog zapira jo skalovje Iz tesne jame do nebá kipeče. (Stopi više,) Ribarcek. Brod je gospode urnske, po praporu In po rudecem krovu ga poznavam. Ribic. O, božje sodbe ! Da, namestnik je, Tam pelje se in svojo budobijo Na ladji saboj vozi. Kako naglo Dosegla gaje maščevavna roka! Zdaj vé, da visi je nad njim gospod. Valovi ne poslušajo besed Njegovih, ne poklanjajo se skale Njegovemu klobuku. —T>ecek moj, Ne moli! V božjo sodbo se ne vtikaj! Ribarcek. Ne, za namestnika ne molim — Molim Za Telia, ki je ž njim na ladiji. Ribič. Nespametna in slepa ti uima! Al moras ladij o s krmarjem streti, Da eneg a krivičnika pogrezneš? Ribarcek. Poglejte, srečno so že bili mimo •Grebena, ali moč viharjeva, 138 Ki meče jo v krnico Vragov dom, Nazaj drvi jih na Visoko os. — Ne vidim jih vec. Ribic. Tam-le je Sekulja, Ki ladij mnogo je uže razbila. Ce tam previdno se ne ognejo, Raztrusnejo jim ladijo- Pečine , Ki v globocino jezersko strmé* — Imajo vrlega na ladij i Krmarja, Če jih kdo oteti more, Otme jih Teli, al roke ima v sponah. Viljem Tell z lokom. (Naglo pristopi, zavzet se ozira krog sebe, vede se silnonepokojno. Ko je sredi obzora, razpne roke proti zemlji i potem proti nebu.) Ribarček (ga zagleda). Poglejte, oce, kdo-li tam klečí? - Ribic. Z rokama prah objemlje Črne zemlje In vede se, ko da bi z uma bil. Rib ar ček (se mu bliža). Za Boga! Oče, sem stopite, glejte! Ribič (bližaje se). Kdo je? Nebeški Bog! Kaj? Tell? Kakó ste Sem prišli? Govorite! 139 Ríbarček. Niste bili Ujeti, zvezani na ladji tam ? Ribic, Al niso odpeljali v Kiznaht vas? Teli. Otel sem se. Ribič in ribarček. Oteli! Čuda božja! Ribarček. Od kod ste prišli sem? Teli. Od tod iz ladje. Ribič. Ne? Ribarček. Kje pa je namestnik? Teli. Po valovih Se goni. Ribič. Ni mogoče! Ali vi? Kakó ste prišli sem? Kakó ušli Viharju ste in sponam ? Tell. Mene je Otela božja roka — Poslušajte ! Ribic in ribarček. O, govorite, govorite! Teli. Veste, Kaj se v Altorfu pripetilo je ? Bibič. Vem dobro, govorite! Teli. Da me je Namestnik dal prijeti, okleniti In hotel v Kiznaht v ječo me peljati? Ribič. In z vami na P e Čeh na ladjo stopil. Vse vemo. Govorite, kako ste Ušli? Teli. Na ladji brez orožja sem Uklenjen ležal, človek izgubljen — Nadjal se nisem, da bom kdaj še videl Veselo solnčno luč, otrokom, ženi Obličje milo, brez tolažbe sem Oziral na valove se.— Ribič. Ubožec! Tell. In tako smo vozili se: namestnik In Kudolf Haras ino grajski hlapci* Moj tul in lok sta pri kormilu zadej Ležala. Ko dospeli smo do Male Osi, poslala nam je božja roka Kar naglo tako strašno, grozno vihro Iz temnih brezden svetega Gotharda, Da vsem veslarjem je upalo sree, Menili vsi so, da utonejo. Sedaj k namestniku se je obrnol Služabnik neki in govoril mu: Gospod, nevarnost svojo vidite I našo, vsem nasproti smrt reži. — Pomagati si ne vedo veslarji, Mori jih strah, ne znado prav veslati. Pa Teli je krepek mož, krmar izurjen. Kaj, ko bi on v nevarnosti pomogel I krmo vzel? Na to mi rekel je Namestnik : Teli, odpel bi spone tebi, Ce moreš nas oteti iz valov. In odgovoril sem mu jaz: Gospod, Ce božja volja je, vas k bregu srečno Pripeljem. Zdaj odpeli so mi spone, H kormilu stopil sem, pošteno vozil ; Al večkrat sem skrivaj na stran pogledal, Kjer sta ležala lok in tul; pazljivo Okó na breg obracal, da zapazim, Al mogel kje uskočiti bi srečno. In ko ugledal sem na brdu skalo Plošnjato in na jezero visečo — Ribic, Poznam jo, pod Visoko je osjo,, Al rekel bi, da ni mogoče tako Visoko z ladje na-njo skočiti. — Teli. Zavpil sem hlapcem: Tje veslajte tje ! Ko priveslamo do pečine, iz Najvece smo nevarnosti oteti. —In ko veslaje smo do nje dospeli, Bogá sem prosil milosti, n^apel Vso mop, pritisnol krmo na pečine. Zdaj urno sem popadel lok in tul, Ko trenol bi, zavihtel se na skalo. Pa v skoku s krepko nogo ladjo pahnol Med grozni ples razburjenih valov — Naj tam jo mečejo valovi, kakor Bog hoče ! — Tako sem ušel viharju In hujemu sovražniku — Človeku! Bibié. Tell, Tell! Sam sebi skor ne verujem, Nebesa s čudežem so vas otela, Al zdaj povejte mi, kam pojdete, Ker varni niste, Če namestnika Ne potope razjarjeni valovi. Tell, Ko ležal sem na ladiji oklenjen, Povedal je, da stopi pri Studenci Na suho, da me v grad skoz Svic popelje. Ribič, Á1 misli tje po suhem iti? Teli Da. Ribič, Tedaj se-skrijte hrez odloga! Dvakrat Vas Bog ne resi iz njegovih rok. Teli, Kje steza je najbliža v Art in Kiznaht? Ribič, Mim Kamnika drži odprta cesta ; Pa krajši i skrivueji pot skoz Loverc, Moj deček more vam pakazati. Teli (mu seže v roko), Bog vam povrni dobro delo. Z Bogom ! (Odide, pa se spet vrne,) Al niste tudi vi v TrebiŠČu bili ? Ce se ne motim, čul imé sem vase. Ribič, Da, bil sem tam, prisegel sem v zavezo. Teli. Tedaj storite mi dobroto in 144 Hitite v Birglen ! Žalostna mi žena Obupa, oznanite jej, da sem Otét i dobro skrit. Kibic, Kaj dém, ce praša, Kam ste se skrili? Tell, Svaka mojega In druzih, ki prisegli so v TrebišČu, Tam najdete, recite jim, naj srčni In dobre volje bodo : Teli je prost, Njegova roka svobodna in krepka ; Kaj več o meni bodo kmalo culi. Ribic. Kaj mislite? Odkrijte brez ovinkov. Teli, Ko bom dovršil, vstane govorica. (Odide.) Ribic, Pokaži pot mu, Janko. — Bodi Bog ž njim Kar koli si namenil je, stori, ' (Odide,) 145 Drogi prizor. Na dvorih plemenitega Atinghausna, Huron v naslanjaču umira* Valter First, Staufaher, Hfilhtal in Baumgarten imajo posel ž njim, Valter Tell klecí pred umirajočim, Valter First, Izdahnol dušo je, zapustil svét. Staufaher. Mrliču ni podoben. — Lejte, ustne Se gibljejo njegove! Mirno spi, Smehlja se ljubeznjivo mu obličje. (Baumgarten gre k vratom in govori z nekim človekom,) Valter First (Baumgartnu), Kdo je? Baumgarten (se vrača). Hči vaša, Hedviga, prišla je I z vami rada govorila bi In videla otroka. (Valter Tell vstane,) Valter First, Kako bi Tolažil jo, ker sam tolažbe nemam ? Nesreča vsa na mojo glavo bije. Tilj. Teli. 10 Hedviga (buti noter)» Je tukaj dete? Videti ga moram, Pustite me. — Staufaher. Mirujte, gospodar Umira. — Hedviga (skoči k otroku)* Valterček ! O še živi ! Valter Tell (se stisne k njej)* Uboga mama ! Hedviga. Al je res, da nisi Bil ranjen ? (Skrbno in boječe ga ogleduje.) Ali je mogoče? Kako Je mogel na-te meriti ? O! nic Ne čuti! Kako mogel je pusico Na milo svoje dete sprožiti! Valter First. Bil je primoran, pokalo mu britko Je srce, sloje za njegovo glavo. Hedviga. O, da imél očetovsko bi srce, Dal raji bü bi sto — in stokrat glavo 1 Staufaher. Hvalite in Častite Boga, da je Tak dobro vse obrnoL — Hedviga, Ali morem Pozabiti, kaj bilo bi se moglo Zgoditi? — Bog nebeški ! Âk živim Sto lét — očeta videla bom vedno Na zvezanega sina meriti, Frčala v srce bo mi vedno strela» MelhtaL Da znate, žena, kako gaje dražil Namestnik ! Hedviga, O surovo moško srce! Če kdo njegov napuh razžali, sveto Mu nic več ni, v tego ti slepej vaga Otroško glavo, matrno srce! B a um g a rt en. Ni dosti trda vašega možá Osoda, da ga tako grajate? Al k srcu vam ne gre n j eg ovo britko Trpljenje? Hedviga (se obrne proti njemu in va-nj očí u Al imáte za prijatia Le solze, kje ste bili takrat, ko So vrgli v sponejakega možá? Zakaj mu niste pomagali? Stali Od daleč, gledali, pustili ste TrinoŠtvo, dovolili, da odveli 10* ÜB Prijatia so iz vaše srede* — AH Je Teli enako storil vam ? Ali Brez dela vas je miloval, ko bili So konjiki za vašimi petami? Ko je pred vami jezero divjalo? Ni miloval vas s praznimi solzami, Na ladijo je skočil, žene in Otrok pozabil, da je vas otél. Valter First. Kakó bi mogla bila ga otéti Peščica mala, neorožena! Hedviga (se mu vrže na prsi)fr Ab, oče ! In ti tudi si ga zgubil ! Dežela naša, vsi smo ga zgubili; Potreba njega nam je, nas je njemu! Obupa Bog ob vari dušo njemu! Skoz trdne zide v pusto ječo k njemu Prijatlova tolažba ne prodre. — Ab, ko bi zbolel! Ab, zboleti mora V mokrotnej temnej ječi. Kakor gorska Cvetica vene ino hira v zraku Močvirnem, tako ni življenja njemu Drugod, razun na milej solnčnej luči, V planinskem čistem zraku. On je v ječi I On! svoboda je dih njegov; živeti V podzeroeljnih zrakovih on ne more ! Staufaher. Umirite se! Vse mocí napnemo, Da vrata temne ječe mu odpremo. Hedviga. Kaj morete brez njega? Dokler bil -Je Teli svoboden, up smo Še imeli, Prijatia še imela je nedolžnost, Imel pomočnika preganjani ; Teli vas je vse otel. — Vsi skupaj vi Ne morete njegovih spon odpeti ! (Baron se probudí.) Baumgarten. Probuja se, mirujte! Atinghausen (se skloni). Kje je? Staufaher. Kdo? Atinghaus en. V poslednjem hipu me zapustil je! Staufaher. Za mladega plemiča praša. — Ali so Poslali po-nj? Valter First. Da, — Tolažite se ! Srcé je našel svoje, on je naš. Atinghausen. Al se potegnol je za domovino? S t auf ah er. Predrzno in junaško. Atinghausen. Pa ga ní, Da prejme moj poslednji blagoslov ? Že Čutim, naglo se mi bliža smrt. S t auf ah er» Ni tako, plemeniti moj gospod! Okrepilo je spanje vas, vjasnilo Se vaše je okó. Atinghausen. Življenje je Trpljenje; to me tud je zapustilo. Minolo je terpljenje, up minol. (Zagleda dečka.) Čigav je deček ta ? Valter First. Blagoslovite Ga, moj gospod! Moj vnuk, sirota je. (Hedviga poklekne z deckom pred umirajočega.) Atinghausen. Sirote ste vsi, ki zapuščam vas. — Gorje mi, videlo oko je moje Grob in pogubo mile domovine ! Vrstnike vse sem moral preživeti, Da v grob ponesem vse najslaje upe. S t auf ah e r (Valter Krstu), Al mora v teranej žalosti umreti? Zvedrimo uro mu poslednjo žarkom Vesele, lepe nade! — Plemeniti Gospod ! Umirite srcé ! Ne, nismo Še zapuščeni, nismo še zgubljeni. Atinghausen* Kdo vas otme? Valter First Sami. Le poslušajte! Vse tri dežele so se pomenile Na zboru, da trinoge zapodé. Zaveza je storjena; sveta nas Prisega veže. Djanje se prične, Se preden novo leto tek začne. Vaš prah počival bo v svobodnej zemljiv Atinghauseiu Kaj pravite? Zaveza je storjena? Melhtal, Vse tri dežele naše vzdignejo Se isti dan. Pripravljeno je vse« Skrivnost je dobro hranjena do zdaj, Daravno znana je stoterim. Votla So pod trinogi tla, prešteti dnevi U2 Oblasti njihne, kmalo vec ne bo Sledu za njimi. Atinghausen. Kaj pa trdni gradi Y deželi? Melhtal. Padejo na isti dan. Atinghausen. In je-li tudi plemstvo v zvezi vašej? Staufaher. Pomoci nadjamo od njega se, Ko pride čas ; do zdaj prisegli so Xe kmetje. Atinghausen (se počasi skloni in zelo čudi) Ker so tako djanje kmetje Sami sklenoli brez pomoči plemstva, Na svojo moč se toliko zanesli — Zares, potem ni treba nas na svetu: Veselo smemo v rako vleči se. Živelo bo za nami veličastvo Clov.eško — druga moč ga uzdrži. ((Položi roke na dečkovo glavo, ki pred njim klecí») Iz glave, kjer je jabelko ležalo. Zazelení vam nova svoboda; Mené se časi, staro se podira, Življenje novo iz prahu izvira. Í53 Staufaher (Valter Firštu). Poglejte, kako se oko mu žari! To ni umiranje natorno, to je Zar D o vega življenja. Atinghausen. Plemstvo stopa Iz gradov starih in prisega mestom, Vlhtlandu, v Tur ga v i se je začelo, Že kviško dviga plemenita Bern a Gospodovavno glavo, varen grad je Svobodnim Frajburg. Živi Tigur že Oroža svoje čete, vojskino Krdelo kupi, kraljem hira močr Na lastnih njihnih lomi se branilih. ^aslednje besede govori s proroškim glasom in vedno bolj navdušeno.) Že vidim kneze, plemenîtnike : Prihajajo v oprsnikih železnih Pastirsko ljudstvo z vojsko pokorit; Grmé krvavi boji, ljute bitve; Poslavlja vroča kri soteske nase; Na sulice iz lastnega nagiba Se vsaja kmet z razgaljenimi prsi ! Razlamlja jih, cveteČe plemstvo pada, Vihra svobode zmagonosni praporr (Vzame Valter Firšta in Staufaherja za roko.) Bodite drugi z drugim — stanovitni, — Svobodni bodi ščit svobodnemu. ~ 154 Zažigajte grmade po planinah, Da se krdela naglo zbirajo. — Bodite zložni — zložni— zložni. — (Pade mrtev na blazino, njegove roke ostanejo v roci Valter Firštovej in Stavfaherjevej, ki ga molče nekaj casa gledata; potem se žalostna umakneta. Med tem tiho prihajajo zela žalostni hlapci; nekteri poklekajo pred njim i točijo solze^ v tej tihoti zaklenka v gradu,) Eudenc in prešnji. Rud en c (naglo pristopi). Al Še živi? Povejte, ali morem Še govoriti ž njim? Valter First (kaže mrliča prec obrnjen)» Sedaj ste vi Gospod nam in zavetnik, ta grad je Ime spromenil. Ruden c (zelo žalosten se ozre na mrliča)» Mili Bogi Skesal Sem se prepozno! O, da mogel ni Nekoliko trenutij se živeti, Da bi odprl skesano mu srcé ! Zaničeval sem zvesti glas njegov, Ko gledal je Še solnČno lue — umrl je, Na vedno se od mene loed, pustil Mi težki dolg, ki ga poplačati Ne morem ! O, povejte ! ali ga N^svolj a na-me v smrti ni mučila? Staufaher Poslušal umíraje vaš pogum je I lepo vaše djanje blagoslovil ! R u d e n c (poklekne pred mrliča). Ostanki sveti drazega možá ! ' Predragi mrlič! v mrzlo tvojo roko Prisegam, da na večno tuje sem Vezi raztrga], vrnol se v naročje Naroda svojega; sem, hočem biti Iz vsega srca Švicar (Vstane.) Za prijatlom, Ki bil je oče vsemu narodu, Žalujte, ali ne obupajte! Prijel od njega nisem le bogastva, Njegovo srce, stopa v mene duh Njegov, mladost izpelje moja vse, Kar dolžna vam njegova starost je Ostala. — PreČastiti oče, dajte Mi roko! Še vi! Melhtal, tudi vi! Ne odtegujte je ! Ne obračajte Od mene se, S prisego trdim vam, Kar sem obetal, Valter First, Dajte mu roko. Njegovo spreobrnjeno srcé Zaupanja je vredno. Melhtal. Kmeta niste Imeli v čislib. Govorite, kaj Imamo upati od vas? Eudenc, Zablód Mladosti ne spominjajte se moje! Stau fa her (Melhtalu). Bodite zložni, bila je poslednja Očetova beseda. Tega se Spominjajte! Melhtal. Tu imate roko ! Ce v roko kmet udari, tudi kaj Velja. Brez kmeta plemič, kaj je on? >NaŠ stan stareji je od vašega. Ruden c. Spoštujem ga, moj meč ga bode branil. Melhtal. Gospod, desnica, ki podvrgla sebi Je pusto zemljo in jo oplodila, Braniti more tudi možu prsi. Rud ene. Vi.boste mene, jaz bom branil vas, Le tako bomo v lepej zlogi močni. — Al prazne so besede, dokler še Zdiimje domovina v tujih sponah. Ko bomo vrage iz dežele vrgli, Pogodimo se v lepem miru. (Molči nekoliko časa.) Kako? Ste nemi? Áli nemate mi nič Odkriti? Ali nisem vreden še Zaupanja? Tedaj brez vaše volje V skrivnosti vaše vii loti se moram. V Trebišču bili ste ponoči zbrani, Prisega, vasi sklepi so mi znani, Daravno mi zaupali jih niste, Skrivnost sem hranil ko zastavo sveto. Sovražnik nikdar nisem bil deželi I nikdar vaših bi pravic ne gazil. — Al odločili ste prekasno dobo. Poteka Čas in djanja naglega Je treba — pogubilo je že Telia Odlašanje. — S t auf ah er. Prisega nam odlog Veleva do božiča. Rud ene. Mene tam Ni bilo, tega nisem jaz prisegel, Čakajte vi, jaz nečem. Melhtal. Kako? Vi bi — Rudenc. Sedaj sem med deželnimi očeti, Braniti vas mi prva je dolžnost. Valter First. To drago truplo zemlji izročiti, Dolžnost je prva, najsveteja vam. Rudenc. Ko bomo dom oteli, denemo Zeleni venec na mrtvaško desko, Prijatli ! Ne le vaše pravo, svoje S trinogom imam tudi poravnati. — O Čujte, znajte! Zginola je Berta Potajno drzo vita hudobija Ugrabila jo je iz nase srede ! Staufaher. Takové hudobije se predrznol Trinog je na svobodno plemkinjo? Rudenc. Pomoči sem obetal vam, prijatli, In jaz prositi móram najpoprej Je vas. Ugrabljena mi draga je. Kdo vé, kje skriva besni jo trinog, I kako sili v kleto jo zavezo ! Pomagajte mi, da iz kleŠČ jo rešim Trinožjih — ona srčno ljubi vas, Deželi mnogo je koristila I vredna je, da zarad nje se vsaki Oroži. — Valter First Kaj počnete? ßudenc, Kaj vem jaz ? Ah, v temi, ki osodo njeno krije, V neskoncnej stiski te peklenske dvombe, Ko sam ne vem, kaj bi počel in kako, Mi v britkej duši jasno je le to; Da moremo jo izkopati le Iz razvalin moči trinogov svojih, Vse trdne moramo razsuti grade, Morda se v njenej ječi dan zaznade. Melhtal. Vodite nas! Mi z vami poj demo, Zakaj do jutri bi odlašali, Kar danes dovršiti moremo? Svoboden bil je Teli, ko smo v TrebiŠČi Prisegali, ta groza takrat Še Se dogodila ni. Cas je prinesel Nov zakon ; le plahun bi še odlašal ! Ruden c (Staufaherju i Valter Firstu)* Pripravljeni, oroženi bodite, Grmade se po gorah zasveté; Hitreje, nego jadra brzo víte, Po dolih naše zmage se zglasé; 160 In ko grmade v noči zabliŠčé, Tedaj se na sovražnika vrzite, Trinoštvo s korenino izpulite! (Odidejo.} Tretji prizor. Klanec pri Kiznaktu. Z une straní drži pot med skalovjem, popotnika vidiš uže vrhi klanca. Krog in krog strié skale kviško. Spredaj visi skala na cesto in je z grmovjem obraščena. Tell z lokom nastopi. Skoz to sotesko mora; v Kiznaht ni Nobene druge poti. — Zdaj bo konec. — Priložnost je ugodna. Tam-le skrije Océm njegovim bezeg me. Od tod Doseže labko moj a ga pušica;, Potire me obrani ozka pot» Namestnik, spravi z Bogom se ! — Pustiti Svét moraš, ura se ti je iztekla. Neskrbno v tibem miru živel sem, Pobijal le zveri po temnih gozdih, Moritve čista moja vest je bila, — Preplašil ti si me iz mojega Mirú, \ti si pobožno mojo misel Napojil zmajevim penečim strupom, Divjaške groze si me ti privadil — Kdor sprožil na sinovljo glavo je, Zadene tud sovražnikovo srce. Nedolžne deteti i zvesto ženo, Namestnik ! moram tvojej běsnosti Otéti. — Ko napenjal sem tetivo, Ko roka mi je trepetala; ko' si, Divjaje grozovito me prirnoral, Da sem na glavo detetu pomeril ; Ko sem pred taboj vil se in te prosil : Tedaj prisegel sem v globokem srcu Prisego grozno, Bogu le vedeco, Da prve strele prvi cilj bo tvoje Srcé, —-Kar sem prisegel v bolečinah Te ure, vgnjevu tem peklensko vročem, To mi je svet dolg — plačati ga hočem, Gospod si moj in mojega cesarja Namestnik, ali cesar bi ne bil Se drznol, kar se ti predrznol si. Poslal te je v dežele té, da sodiš Pravično — ostro, ker je mrzek nam, A ne, da bi ostudne svoje želje Napajal v krvi sebi na veselje; Še stari Bog plačuje ín kaznuje! Vilj. Teli. Iz tula, brhkih bolečin poslanka, Ti moj zaklad, najveea dragotina í Namenil sem ti cilj, ki ga do zdaj Pobožna prošnja mogla ni prodreti — Al tebe , zvesta strela, ne odbije. In ti, prijazna žila, ki si veduo Služila verno mi v veselih igrah, Ne odpovedi mi v resnobi strašnej ! Le zdaj še drži, o tetiva zvesta ! Ki marsiktero vrgla si pušico. — Ce moja roka to zastonj požene, L e to imam, za njo ne bo nobene. (Popotnici se prikažejo na potu.) Na to kamneno klop, izsekano Popotniku v počitek kratki, sedem. — Tu ni domovja, tuje vsaki tujec. — Drug druzega ne praša, kaj ,rnu je Na srcu, mimo vsak hiti : v skrbi Vtopljeni trgovec in romar lahko Prepasani — bogabojeci mnih, Samotni ropar, radostni igravec, Tovornik s težko obloženim konjem Iz dalnih v dalna mesta potovaje, Ker vsaka pot drži na kraj sveta. Vsi hodijo po svojih potih, vsaki Na svoje delo —jaz grem na moritev! (Sede.) Sicer, ko oce je od doma Šel, Preljuba otroČica, kako je Veselje bilo, ko je vrnol se, Ker s prazno roko ni prišel nobenkrat, Prinesel vama vselej kaj, al krasno Cvetico gorsko, ali redko tico, Al okamnino lepo, kalíoršne Po gorah sem ter tje nahaja potnik. —' Zdaj oce drugo lov lovi, sede Na robu divje poti misli na Moritev, vzeti Če sovražniku Življenje. — In sedaj tud misli le Na vaj ir mila moja otrociča ! Da more vaji mašČevavnej roki, Nedolžnost vajno ljubljeno oteti, K moritvi zdajci hoee lok napeti. (Vstane.) Prežim na plemenito zver. Ce se Ne naveliča lovec dan na dan Pohajati po gori v mrzlej zimi I po skalovji v smrtnej skakati Nevarnosti i plezati po gladkih Pečinah, kjer prileplje z lastno SO Krvjó, da ustreli ubogo kozo: Jaz viso ceno pristrelím, srcé Sovražnikovo, ki me hoče streti, (Od daleč se cuje vesela muzika, ki se bliža.) n* M4 Vse žive dni sem nosil togi lok In uril ž njim se po pravilih lovskih ; Zadel sem v Črno piko mnogokrat^ S strelišča marsikteri dar na dom Prinesel; ali danes pogodim5 Da Še nikoli tako, kar živim: Moj bode v naših gorah prvi dar. Bvatje se prikažejo na klancu in gredo mimo obzora. Na lofe maslonjeni Teli jih gleda, Poljak S tisi se mu pridruži» Stisi. Pristavnik samostana Merlišahna Se ženi danes — mož je vrlo bogat, Najmanj deset imá na gori čed, Sedaj gre po nevesto v lm izé, To noe bo mokra miza v Kiznahtu. Vsak vrli mož je tje povabljen, vabim Še vas. Teli Eesnoben človek ni za pir. Stisi. Če imate skrbi na srcu, strani Vrzite jih! Vživajmo, kar je Bog Nam dal, zdaj so na svetu hudi Časi ; Zato naj človek po veselji seže. Tuj e ženitev i drugej pokop. Teli. I večkrat strne eno se in drugo. ÜB StisL Na svetu je že tako. Kaj se hoče ! Nesreč povsod je dosti» — V glarnskej zemlji Utrgal se je hrib, pogreznol Glernic Na enej strani. Teli. Padajo celó Gore? Nie trdno ne stoji na zemlji, S t i s i. Pripoveduj o Čudne se reci. Govoril sem s človekom, ki je prišel Iz Badna. Jezdil vitez je k cesarju, Na potu je zagledal roj sršenov, Planoli so razdraženi sršeni Na konja, da se mrtev zvalil je Na tla in vitez peš k cesarju prišel. Teli Orožje ima tudi slaba stvar. Arm gart a pripelje vec otrok in obstoji pod klancem* Stisi. Deželi prorokuj ej o veliko Nesrečo in dogodbe nenaravne. Teli. Vsak dan dogodbe take nam donáša; Ni treba nam jih brati iz prikazen. 166 Susi. Da, blagor nm, ki v miru njivo orje, Sedí domá pri svojih brez žalitve. Teli. Živeti v miru najpobožneji Ne more poleg zlobnega soseda. fMl se večkrat nemirno na klanec ozre, ko bi koga čakal.) S tisi. Bog z vami ! —- Vi nekoga čakate. Teli. Da, čakam ga. Stisi. Popó t vaj te na dom Veselo! Ste-li z Umskega? Gospod Namestnik ima priti od ondod. Popotnik (prišedši). Nikar ne čakajte namestnika. Udarile vode so čez bregove, Odnesla je povodenj vse mostove. (Teli vstane.) Armgarta (bližaje se). Ne bo namestnika? Stisi. Bi mu kaj radi? Armgarta. Se vé, 16? Stisi. Zakaj ga tukaj čakate Pod klancem ? Armgarta. Tu se ognoti ne more, Poslušati me mora. Frishart (prileti po klancu in vpije). S pota, s pota Gospod namestnik jezdi za manoj. (Teli odide.) Arm ga r ta (živo). Namestnik, lej ! znstroci na sprednji obzor. Gésier in Rudolf Haras s© prikažeta na konjih vrhi klanca.) Stisi (Frishartu). Kakó ste prišli čez Vode, ker moste je odnesla reka? Frishart» Z jezerom smo borili se, prijatelj ! In bali bi se hudournika? Stisi. Na jezeru ste bili v tem viharji? Frishart. To je da. Svoje žive dni bom pomnil. — Stisi. O, stojte. — F r i s h a r t. Ne utegnem, moram dalje, Da v gradu napovém namestnika. (Odide.) Stisi. Ljudi poštene z ladjo vred bi bilo Požrlo valovito jezero ; Izrodu temu pa ne more kaj Ne voda i ne ogenj. (Ozre se.) Kje je lovec, Ki sem poprej govoril ž njim ? Gésier in Rudolf Haras prijezdita* Gesler. Recite, Kar vam je drago, kraljev sem služabnik, I moram gledati, kako mu vstrežem. Poslal me ni v deželo, da bi hlinil Se ljudstvu in ga miloval. Vladar Pokorščino zahteva ; praša se, Kdo je gospod v deželi : kmet al česat ? Armgarta. Zdaj je priložnost! Zdaj mu vse povem! (Boječe se bliža.) Gesler. Obesil v Alrorfu za salo nisem Klobuka, ali da bi ljudska srca Preskuševal ; že davno jih poznam. Obesil sem ga, da j i a naučim Priklanjati mi glavo, ki po konci JTo nosijo. — Na pot, kjer morajo Hoditi mimo, neprijetno jim Postavil ree sem, dajo vidijo Z očesom, da se svojega gospoda Spominjajo, ki so ga zabili. Rudolf. Á1 narod ima vender svoja prava* — G e s 1 e r. Na ta zdaj misliti nikakor ni ! — ReČi se imenitne snujejo ; Cesarstvo hoče rasti, slavno delo, Ki ga pričel je o Če, h o Če "sin Dognati, malo ljudstvo to je nam Na poti — tako ali tako — mora Udati se. (Hočeta dalje. Žena poklekne pred namestnika.) Armgarta. Usmiljenje, gospod Namestnik! milost! milost! Gesler. Kaj se mi Na pot postavljate na cesti? — Strani ! Armgarta. Drže možá mi v ječi, prosijo Sirote kruha, vsmiljeni bodite, Polajšajte nadlogo budo nam ! Rudolf. Čigavi ste, kdo je vaš mož? Armgarta. Ubog Najemnik z rigiske planine^ ki Po strmih skalah nad propadi, kamor Ne upa si živina, travo zanje. — Rudolf (namestniku). Za Boga! trdo? žalostno življenje! Spustite, prosim vas, ubozega Možá! Kar koli je zagrešil, delo Njegovo je uže pokora huda. (Ženi,) Zgodi se vam pravica. — Pritožite Se v gradu. Temu tukaj mesta ni. Armgartna. Ne, ne umaknem s tega mesta se, ' Dokler namestnik mi ne da možá ! Že šesti mesec v stolpu je zaprt I vedno Čaka sodbe še zastonj. Gesler. Mi boste kljubovali, žena? S pota! "~~ Armgarta. Namestnik, bodi mi pravičen ! Ti si Namesti kralja in Bogá sodnik Deželi. Stori, kar si dolžen ! Ce Zanašaš na pravico božjo se, Pravičen bodi nam ! Gesler. Stran' ! Spokajte Izpred oči nesramni mi izrod ! A r m g art a (popade konja za uzdo). Ne, ne, nič vec zgubiti nemam. Z mesta Ne dam ti, dokler ne dobim pravice. — Le grbi Čelo kakor hočeš, vrti Očesi: — V takej smo uže nadlogi, Da nam nič mar ni jeze tvoje. — Gesler.v Žena, Ce izpod nog ne ides, poteptam te. Armgarta. Le poteptaj me. — Čakaj. — (Pováli deteta na tla i vrže se ž njimi vred na Tu ležim Z otroci. — Poteptaj sirote jadne S kopitom konjskim ! Hudobije si Se grozneje počenjal. — Rudolfy Žena, ali Ste besni? Armgarta (živeje). Saj potlačil si deželo Cesarjevo že davno pod nogé! 172 — Ah, da sem žena ! Da bi bila mož, Kaj bolj ega bi znala, ali ne Ležala v prahu bi pred taboj. {Zopet se čuje muzika vrhi klanca, ali ne tako glasno») Gesler. Kje so Ostali hlapci ? Naj spodé jo s pota, Da ne storim, kar bilo bi mi žal. Rudolf. Gospod, sotesko so zaprli svatje, Služabniki ne morejo za nama. Gesler. O, Še premilostljivo vladam ljudstvo Le-tó. — Svobodni so jeziki še, — Vkroteno ni Še, kakor je potreba.. Al priča mi je Bog, drugače bode-, Potreti hočem trdovratna srca In obrzdati svobodo duha, Oznaniti deželi zakon nov. — Jaz hočem. — (Pušica ga probode, z roko hlastne na srce, toliko da ne pade* Slabim glasom.) Bog mi bodi milostljiv ! Rudolf. Gospod namestnik. — Bog nebeški ! Kaj Jeto? Od kod je to? ITS Arnigarta (kviško plane)» Umor! umor! Že omahuje, pada! V srcu mu Tiči pušica! Rudolf (skoči raz konja)* Strašna zgoda! Bog <— Gospod namestnik, milosti iščite Od Boga! Vi ste smrtno ranjeni! G e s 1 e r. Le-tá je Tellov strel. (Pade raz konja v naročje Harasu, ki ga na klop posadi,) Teli (se prikaže vrhi skale), Poznadeš strelca, Nikar ne iŠČi druzega ! Svobodne So koče, varna je nedolžnost pred Teboj, dežele tlačil več ne bodeš. (Zgine. Ljudstvo skupaj vre.) S ti si (prileti). Kaj je? Kaj seje tukaj dogodilo? A r m g a r t a, Namestnika pro b ola je pušica, Ljudjé, Kogá probola je? (Nekoliko svatov prileti, nekoliko jih je še na klancu, muzika se glasi,) Rudolf. lUteee kri Mu. S pota! Pomagajte! Urno za Morivcem. -— Tako moraš tu umreti, Zgubljeni mož ; al hotel nisi moje Svaritve slusati ! Stisi. Za Boga, tu Leži uže ves bled i trd ! Mnogo ljudi. Kdo ga Ustrelil je? Rudolf, Al mar je ljudstvo besno, Da muziko moritvi dela? Tiho! (Muzika naglo utihne; ljudstvo skupaj vre.) Gospod namestnik, govorite, če Vam je mogoče, -— Ál mi nemate Nič poročiti ? (Gesler z roko daja znamenja ter jih strastno ponavlja, ker ga nobeden ne ume,) Kam naj idem? V Kiznaht? Ne morem vas umeti. — Ne bodite Nevoljni. — Ne skrbite za posvetno! Skrbite, da se z Bogom spravite. (Vsi svatje stoje krog umirajočega, pa nobenemu se ne smili.) Stíš i. Kakó bledí! — Zdaj zdaj umirati Zacne. Oko mu je že obsíeklelo« Armgarta (vzdigne otroka). Otroci, lejte, kak trinog umira! Rudolf. O žene, ali ste brez srca v prsih, Da pasete očí na grozi tej? Na pomoč ! — Áli nikee ne pomore, Da mu potegnem iz srcá pusico? Zene (se umikajo). Al mé bi njega se dofcaknole, Ki ga je vdaril Bog? Rudolf. Prokletje in Poguba vam! (Potegne mec.) S ti s i (popade ga za roko)* Gospod, predrznote se ! Zdaj ima konec vaše gospodarstvo. Trinog je mrtev. Sile več nobene Ne trpimo. Svobodni smo ljudje. Vsi (hrupno). Svobodna je dožela ! 176 Rudolf. Ali je^ ^ Do tega prišlo ? Sta pokorščina I strah vas .tako hitro zapustila? (Oroženim hlapcem, ki prileté.) Poglejte tu moritev, grozno djanje, Ki seje dogodilo. — Ni pomoči — Zastonj morivca bilo bi loviti. Nas pece druga skrb. — Le urno v Kiznaht^ Da kralju obvarujemo trdnjavo í Baztrgane so v tem tremi tj i vse Vezi dolžnost in reda, na zvestobo Nobenega se ni zanašati. (Odide z orožniki; šest usmiljenih bratov nastopi.) Armgarta. Poglejte, bratje vsmiljeni gredo. Stisi. Na pir se Črni vrani zbirajo* Usmiljeni bratje, (stopijo v polkrogu pred mrliča, ter z globoeim glasoua zapojó). V človeka naglo plane smrt, I nič odloga mu ne dade -, 177 Sred pota mu postelje prt, Pri polni mizi ga popade. Pripravljen al ne, brez npora, Pred groznega sodnika mora ! ÇKo se ponavljate poslednje vrstici, pade zagrinjalo*) wiy, Ttu. 12 Peto djanje. Prri prizor. Javni trg pri Altorfu. Zadaj na desnej trdnjava Umska brzdavnica še z odri, kakor v tretjem prizoru prvega djanja, na levej razgled na gore, na *skterih grmade goré. Dan se zaznava; iz različnih krajec sa čuje zvonjenje* Ruodi, Kuoni, Verni, mojster kamnar in mnogo drazih kmetov, tudi žen in detet« E u o d i. Al vidite grmade po planinah? Kamnar. Ál Čujete zvonove za les o vjem? Ruodi» Frognani so sovražniku Kamnar* Trdnjave Premagane. Ruodi. In mi v deželi limskej Trpeli bi na svojej zemlji še Trinogov grad? Al osvobodimo Poslednji same sebe? Kamnar. Jarem stal bi Postavljen našej sužnosti ? Ura! Eazsujmo ga! Vsi. Eazsujmo ga, razsujmo ! Ruodi. Kje je Bik urnski? Urnski Bik. Tukaj sem. Kaj je? Ruodi. Hitite v goro, zatrobite v rog, Da krepko se razlega z gore v goro, Da jeka po pečinah se budi, Crorjance naglo v dole skliče! (Urnski Bik odide.) Valter First (pride). Stojte, Prijatiu Stojte! Nemarno novicv Se z Untervaldskega, še ne iz Švica ; Poslancev čakajmo. 12* Ruodi. Kaj bi čakali? Trinog je mrtev, dan svobodi je NapoČiL Kamnar. Al niso nam poslanke Goreče te grmade po planinah? Ruodi. Le sem možje in žene ! Na trdnjavo Planite ! Polomite odre ! V prah Z oboki ! Porušite stene ! Naj Na kamnu kamen ne ostane ! Kamnar. Skupaj, Zidarji! Mi zidali smo trdnjavo, Mi lahko jo poderemo ! Vsi. Urá! Podirajmo ! (Planejo od vsih strani na trdnjavo.) Valter First. Podirajo ! Ne morem jim braniti» Melhtal in Baum garten prideta. Melhtal. Kaj? Á1 trdnjava še stojí? V pepelu Je samski grad in Eosberg je razdjan. ValteT First. Ste vi dospeli, Melhtal ? Ste prinesli Nam svobodo? Povejte, ali so Sovražniki prognani iz dežele ? Melhtal (objame ga)» Dežela je očiščena. Radujte Se, stari oce ! V tem trenutji ni Trinoga v Svicu več nobenega. Valter First, Povejte, kako vzeli ste gradove? Melhtal. Z junaškim vzel pogumom samski grad Je Eudenc. Prešnjo noe sem planol jaz Na Eosberg. — Ali, Čujte, kaj se je Zgodilo* Ko smo iz gradu iztepli Sovražnike, veseli ga zažgali, Ko je že plamen proti nebu Švigal, Pritekel Dithelm, Geslerjev, je sluga, Kričal, da v ognji je Bruneška Berta. Valter First. Pravični Bog! (Bruna z odra na tla butajo.) Melhtal. Namestnik je ukazal Skrivaj zapreti jo. Srdito kvisko 182 Je planol Kudenc. — Culi smo že bruna I stebre pokati in žalostno Iz dima kričati ubožico. Valter First, Al ste oteli jo? Melhtal. Potreba bilo J e urnosti, poguma! Ako bil Bi on le plemič nas, ne bili bi Zastavili življenja; ali on Zaveznik bil je nas, in spoštovala Je Berta narod. — To raj smo življenje Zastavili, v goreči grad planoli* Valter First Al ste oteli jo? Melhtal. Da. Jaz in Rudene Sva nesla jo na rokah iz požara, Za nama réskala so žarna bruna, I zdaj, ko bila je oteta ona In je oči povzdignola k nebesom, Pritisnol plemič me je na srcé, Molče sva sklenola zavezo trdno» Ki utrdila se v plamenu je, Ki ne raztrga je nobena moč. Valter First. Pa kje je Landenberg? 183 MelhtaL Tam za gorami. Jaz nisem kriv, daje odnesel zdrave Oči, ker mi oslepil je očeta. Za njim sem tekel in ujel beguna, Očetu sem ga treščil pred nogé. Že bliskal se nad glavo mu je meč, Le starca slepega usmiljenje Sprosilo mu je mili dar življenja. Prisegel je na viteško poštenje, Da nikdar se ne vrne ; mož beseda Ostane, čutil našo je rokô. Valter First. O blagor vam, ker niste zmage čiste S krvjo oskrunili ! Otroci (tekajo z odrovimî podrtinami mimo)» Prostost! Svoboda! (Urnski rog krepko poje.) Valter First. Kak je vesel ta dan! Pomnoli bodo Otroci ga na stare svoje dni. {Deklice prinesejo klobuk na drogu, ljudstvo skupaj vre»)> Ruodi. Al vidite klobuk, ki morali Smo se mu klanjati? }84 Baumgarten. Kaj ž njim počnemo? Valter First O Bog! moj vnuk je stal pod tem klobukom! Vec ljudi. Eaztrgajte ostanek samosilja ! Na ogenj ž njim Î Valter First. Nikar! shranimo ga! Trinogom biti moral je orodje, Naj bo svobodi večno znamenje ! {Možje, žene in deteta vsi vprek v polkrogu stoje in sedá mí brunih razrušenega odra.) Melhtal. Zavezniki, na razvalinah krutih Trinogov zbrani, slavno dovršili Smo danes, kar prisegli smo v Trebišču ! Valter First. Začeto delo je, končano ni ; Potreba nam poguma je in zloge ; Ker, verjemite, kralj ne bo odlašal, Nad nami maščeval se bode zarad Namestnikove smrti, silo skušal Prognance pripeljati spet nazaj. Melhtal. liaj pride z vojskinimi Četami ! Domačega sovražnika smo štrli, Zunanjemu so bramba naše prsi. Ruodi. V deželo malo le sotesk drži, S telesi svojimi jih zagradimo. Baumgarten. Nas vežejo naj trdneje vezi, Njegovih bojnih trum se ne bojimo* Reselman in Staufaher prideta. Reselman (pristopivši). Neskončno modra, strašna božja sodba! Kmetje. Kaj je? Reselman. O, v kakih časih živimo ! Valter First. Povejte, kaj je? — Verner, vi ste prišli? Saj dobrega? Kmetje. Kaj je? Reselman. O, čujte in Strmite ! Staufaher. Umorili so cesarja. Valter First. Pravični Bog! (Kmetje hrupno obsipajo Staufaherja.} Vsi. Cesarja umorili! Cesarja! Poslušajte! Melhtal. Ni mogoče! Od kod je došlo oznanilo vam ? S t au f ah er. Besnica je. Pri Bruku je poginol Kralj Albert pod morivČevo rokó. — Povedal mi je Ivan Miler iz Schafhausna, mož, ki se mu sme verjeti» Valter First. Kdo drznol seje grozne hudobije? Staufaher. Še grozniša je, Če povém imé Morivčevo, umoril ga njegov Bratranec je, vojvoda Ivan Švábski. Melhtal. Kaj zapeljalo gaje h kraljemoru? Staufaher. Njegovo dědino mu zadržaval Je cesar, akoravno za njo ga Nadlegal je, ljudje so govorili, 187 Da hoce si jo pridržati, za-njo Mu dati palico vladicino. Naj bo že, kakor boče, mladi mož Poslušal je budobni svet tovarišev In sklenol s plemenitim E s c b e n b a b o m In Tegerfeldnom, z Vartom inoPalmom? Ker našel ni pravice, maščevati Se z lastno roko nad cesarjem svojim, Valter First. Povejte, kak izvršil je to grozo? Staafaher* Iz grada badenskega jabal kralj Na dvor je v Renfeld, tje spremljala sta Oba ga kneza Leopold in Ivan In mnogo plemenitih velikasev, I ko dospeli so na reko Rajso, Kjer potnike prevažajo brodniki, Na ladijo stopili so morivci, Ločili spremljevavce od cesarja. Potem, ko jahal je Čez njivo kralj — Pripovedujejo, da stalo je V paganskib Časih tam veliko mesto. — I stal pred njim uže je slavni Habsburg, Cesarske hiše starodavna zibel. — Zaból mu v vrat je nož vojvoda Ivan I Palm porinol v drób mu sulico, Precepu z mečem Eschenbah mu glavo, Da pal je in pogiuol v svojej krvi, Od svojih i na svojem umorjen. Na druzem bregu gledali moritev So vitezi, ločila jih je reka, Kričali so, v pomoč mu niso mogli. Na poti je sedela berači ca, V naročji njenem kralj je dušo pustil, MelhtaL In tako moral rano je umreti, Ker lakom hotel sam je vse imeti! Staufaher. Neznan se Širi po deželi strah, Soteske med gorami so zaprte, Vsak stan na straži je na svojih mejah, Še stari Tigur je zatvoril vrata, Ki stala trideset so let odprta. Morivcev se bojijo, masčevavci So jim trepet, prokletstva strašno šibo J e vzela v roko ogerska kraljica, Osorna Neža, ki usmiljenja Ne nosi v prsih spola nežnega, Z morivci vred zatreti hoče ves Njih rod, otroke, vnuke ino hlapce In zmléti célo kamne njih gradov, Da se maščuje zarad smrti kralja Očeta. Zarotila se je, da Rodove cele posije v jamo za Očetom, da se skoplje v vročej krvi. Melhtal. Ne znate, kam utekli so morivci ? Staufaher. Na pet straní po petih cestah Pobegnoli so brzo po moritvi, Da se nikoli več ne snidejo. — Pripovedujejo, da skriva se Vojvoda Ivan po planinah. Valter First. Grozna Zlocinstvo jim sadu rodilo ni! Osveta ne rodi sadu! Le sebi Je strahovita hrana, kri tekoča, Moritev jo redi in groza siti. Staufaher. Morivci iz moritve nemajo Dobička; mi pa blagodarni sad Krvave hudobije trgamo Z nedolžno roko, ker velicega Strahu smo oproščeni: mrtev je Svobodi najsrditeji sovražnik; Pripoveduje se, da žezlo vzame Se hiši habsburskej in drugej dade; Država hoče svobodno volitev. Valter First in vec družin. Kaj govoré? Staufaher. Največ glasov imá Grof Luksenburški. Valter First Blagor nam, da smo Ostali zvesti nemškemu cesarstvu, Sedaj pravice smemo se nadjati! S t au fall er. Gospodu novemu bo treba hrabrih Prijatlov, branil nas bo Avstrije. (Kmetje se objemajo*) Cerkvenec z državnim poslancem, Cerkvenec. Tu naši so častitljivi župani. Reselman in vec druzih. Cerkvenec, kaj je? Cerkvenec. Pismo to prinesel Državni je poslanec. Vsi (Valter Firštu). Odpecati Naj se, berite ga. Valter First (bere). „Možem razbornim 35Na Umskem, v Svicu i na Untervaldskem „Pozdrav, kraljeva milost i vse dobro ! „Udova carica Elizabeta." Mnogo glasov* Kaj meni cesarica? Konec vlade J e njene. Valter First (bere). „V prevelikej žalosti ^Zarad krvave smrti svojega „Gospoda mislim zvesto še na staro wZvestobo in ljubezen Švicarjev." Melhtal. V sreenejih dneh ni tega mislila. Reselman. Molčite! Poslušajmo! Valter First (bere). „Nadjam se, jjDa studi zvestemu se naroda „ZloČinstvo hudodelnikov prokletih ; „Zatoraj pričakujem od dežele, „Da v pripomoc v ničem ne bo morivcem, 5,In da potrudi se i poskrbi, „Da izrocé se maŠčevavnej roki, „Ljubezni, milosti se spominjaje, „Ki jo prijemala od stare hiše „Je Budolfove." Mnogo glasov. Milosti, ljubezni? Stau faher. Prejemali smo milost od očeta; Pa kaj prejeli smo od sina? Ali J e nam potrdil našo svobodo, Kar so pred njim storili vsi cesarji? Je bil pravičen nam sodnik? Je bil Preganjanej nedolžnosti zavetnik? Je botel sle poslušati, ki smo V britkosti in nadlogi k njemu jih Poslali? Nie ni storil, celo nic. Ko ne bi bili izkopali se Sami s pogumnim djanjem iz nadloga Ne bili bi mu srca omeČili. — I njemu mi bi še hvaležni bili? Hvaležnosti sejal ni po teh dolih. Stal je visoko, lahko bil bi oče Narodu, ali tega hotel ni. Imel na srcu je le skrb za svoje» Sedaj žalujejo za njim naj oni, Ki so koristna jim njegova dela. Valter First. Nikar ne veselimo se njegove Nesreče, ne spominjajmo se zda j Krivic njegovih» Bog nas tega vari T Al tudi ni spodobno in dostojno, Da maščevali bi se zarad smrti Njegovej ki nam storil nikdar ni Nič dobrega, in preganjali one, Ki užalili niso nas nikdar. Ljubezen hoče biti dar svoboden; Smrt razvezuje vsiljene dolžnosti! — Mi darovali njemu smo zadosti. Melhtal. Naj v tihej izbi joka cesarica I toži nebu grenke bolečine, Poglejte, k ravno temu nebu narod, Otet iz britkih sil, roké vzdiguje. — Kdor Če z očesa ljudstvu solze žeti, % ljubeznijo mu srca mora greti. (Državni poslanec odide.) Staufaker. Kje pa je Teli? da njega z nami bi Ne bilo, ki prižgal je lue svobodi? On storil je največ, največ prebil. V njegovo hišo zdaj se napotimo I blagor, blagor rešniku vskliknimo. (Vsi odidejo.) Tilj. Teil. ia Dragi prizor- V Tellovej veži, Ka ognjišču gori ogenj. Skoz odprta vrata se vidi n& pro» Hedviga. Valter. Viljem. Hedviga. Otroka ljuba, danes pridejo Naš oče! Živi so i svobodni, In svobodni smo vsi ! Naš oce Oteli so deželo. Valter. Mama, bil Sem pričo tudi jaz. Pa tudi mene Ne smete zabiti. Za glavo mi J e šlo, ko merili so oče na-me, Pa nič se nisem bal. Hedviga (objame ga). Da, spet si moj ! Rodila sem te dvakrat! Dvakrat za-te Trpela sem porodne bolečine ! Prebila sem — oba, oba sta moja! In danes vrne mili oce se! Mni h (prišedši na vrata). Viljem. Lej, mati, tam stoji pobožen brat, Gotovo te daru poprosi. Hedviga. Pelji <3a noter v izbo, da ga pogostimo, Naj zna, da prišel je v veselo hišo. (Gre v hišo, pa se kmalo vrne s kupo v roci Viljem (mnihu). Stopite bliže, dobri mož ! da vam Postreže mati. Valter, Okrepite se, Pocijte, mož, da boste moglr dalje. M n i h (z mračnim licem, plahim očesom). Kje sem? Povejte mi, na kterej zemlji? Valter. Ste pot zgrešili, da ne veste tega? Mož, vi ste v Birglenu, na urnskej zemlji, Od kodar gre se v šehensko dolino. Mni h (Hedvigi, ki se je vrnola). Al ste sami? Al gospodarja ni Domá? Hedviga. Ne, ni ga, pričakujemo Ga ravno. — Kaj vam je, podobni niste Oloveku, ki donáša blagor. — Ali Bodite, kar si bode, tu vzemite ! Potrebni ste. (Ponudi mu caso.) 13* Mnih. Čeravno koprni Srcé mi po krepcalu, ne dotaknem Se kupe, dokler ne pritrdite — Hedviga. Ne dotikujte se obleke moje, I ne tiščite v mé, ce hočete, Da vas poslušam. Mnih. Pri plamenu tem, Ki žari tukaj gostoljubno se, Pri drazih glavah vaših detet, ki Se ju dotikam — (Zgrabi otroka.) Hedviga. Mož, kaj mislite? Od detet! Mnih vi niste! Niste ne! V obleki tacej mir prebiva, v vašem Obličji ni mirú. Mnih. Pod svitlim solncem Stvari nesrecneje od mene ni* Hedviga, Nesreča mocno k srcu govori, Al vas pogled zapira dušo mi. Valter (poskoci). O mati ! oče ! (Leti iz veže.) Hedviga. Míli Bog! Viljem (leti iz veže). Ah, oče! Valter (zunaj). Domá si zopet! Viljem (zunaj). Oce, ljubi oëe! Tell (zunaj). Domá sem zopet. — Kje so naša mati ? (Stopijo v vežo.) Valter. Na pragu tu stoji, ne more dalje; TrepeČe zbog strahu in radosti. Teli. O Hedviga! otrokom mojim mati! Bog je pomagal — nas ne bo več ločil Noben trinog. Hedviga (objame ga). O Tell, Tell, kako me Za tebe je bolelo srce ! (Mnih pazljivo posluša.) Teli. Zdaj Se znebi bolečin, vesela bodi. Domá sem zopet! To je moja hiša ! Stojim na svojem zopet. Viljem. Oče, kje Pa ste pustili lok? ga nemate? Tell. Ne bos ga videl vec; na svetem kraji Je shranjen, lovcu vec ne bode rabil. Hedviga. O Tell! Tell! (Umakne se in spusti njegovo roko.) Teli. Kaj te straši, ljuba žena? Hedviga, Kakó — kakó se vrnol si ? Ta roka — Al se je smem dotaknoti? — Moj Bog! Teli (prisrčno in pogumno). Branila vas, otelaje deželo; Dvigujem k nebu s dobro jo vestjo. " (Mnih se naglo zgane, Teli ga zapazi,) Kdo je ta mnih? Hedviga. Ah, zabila sem ga ! Govori ti ž njim, mene gaje groza* Mnih (se bliža). Al vi ste Teli? Ste ustrelili vi Namestnika ? Tell. Da, jaz sem Tell in tega Nobenemu Človeku ne tajim. Mnih. Vi, vi tedaj ste Teli? Ali božja roka Me pripeljala je pod vašo streho. Teli (z očmi ga meri). Vi niste mnih ! Kdo ste ? Mnih. Vi ste ubili Namestnika, ki vam je delal zlo, Jaz tudi sem ubil sovražnika, Ki kratil mi pravico je. — Bil je Sovražnik vas in moj. — Deželo njega Sem osvobodil. Teli (se zgane in umakne). Vi ste — groza, groza! — Otroka! Pojdita, o pojdita! Premila žena! Pojdi, pojdi strani! ' Gorje! Vi ste — Hedviga. Moj Bog, kdo je? Teli. Ne prašaj ! Le pojdite ! Otroka tega Čuti Ne smeta. — Beži daleč preß od hiše. — Ne smeš pod eno streho biti ž njim. Hedviga. Gorjé mi, kaj je? Pojdita, otroka! (Odide z dečkoma.) Teli (mnihu). Al vi ste vojvoda avstrijski ! Vi ! Al vi ste umorili svojega Gospoda, strica in cesarja! Ivan Paricida. Ker Mi dědino uzel je. Tell. Svojega Cesarja, strica ste ubili! In vas Še zemlja nosi! Vam še solnce sije! Paricida, Al poslušajte me* — Teli. Kri stričeva, Cesarjeva drži se vaših rok. — Kako ste smeli v čisto mojo hišo? Kakó ste smeli svoj obraz odkriti Poštenemu Človeku, gostoljubja Zahtevati ? Paricida. Od vas sem nacljal se Usmiljenja; tud vi ste maščevali Se nad sovražnikom. Teil. Gorjé vam ! Kako Krvavo zlobo strastnega pohlepa Po lastnej slavi smete strinjati S pravično brambo gnjevnega očeta? Ste varovali mila deteta? Branili doma svojega svetinje? Ste svojim ohranili lue življenja? — Vzdigujem k nebu ciste svoje roke, Preklinjam vas in Črno vaše djanjB, Za maščevanje tirjala je mene Narava, vi ste oskrunili jo. — Nikakor nisem vam enak. — Vi ste morili, Ja z branil sem, kar mije uajmileje. Paricida. Me pahate od sebe, da obupam? Teli. Ko z vami govorim, trepecem groze Preč ! Nastopite strahovito pot ! Ne skrunite pohištva, kjer nedolžnost Prebiva ! Paricida (se okrene k odhodu). Jaz ne morem, nečem več Živeti! Teli, Vender se mi smilite! O Bog nebeški! tako mladi ste I tako plemenitega rodu; Kudolfa, mojega cesarja vnuk Stoji ubežen tu na mojem pragu Prose usmiljenja proklet, progaDJan Morivec. (Pokrije obraz,) Paricida. O da jokati bi mogli, Jokali zarad moje bi nesreče. Prestrašné, grozne, jaz sem — bil sem knez. — Iskala smehljajoča me je sreča, Zavrgle so jo previsoke želje. Zavist razjela mi je srce. Gledal Sem Leopolda, strica mladega V sijajnej slavi vladajočega. Pa mene, njemu ravnorodnega, Držali v strahu so, ko sužnika. — Teli. Vaš stric je moral dobro vas poznati, Da ni izročil zemelj vam in ljudstva! Vi sami z naglim, divjim, besnim djanjem Ste živa priča, da je modro storil. — Kje so krvavi vaši pomagači? Paricida. Tam, kamor gnala jih je huda vest; Od té nasrecne zgodbe nisem videl Nikogar več. 203 Tell. A] veste, Ja proganja Prokletje vas? Prijatelj vas ne sme Pod streho vzeti, vrag sme vas ubiti. Paricida. Zato ogibljem vsake ceste se 5 Na prag nobene koce si ne upam — Po divjih goščah in puščavah bredem, Po gorah klatim se, sam sebi strah, In lastnega obličja vstrašim se, Ko v kacej ga studencini ugledam. Ce imate usmiljeno srcé — (Poklekne prednj. Teli (obrne se od njega). Vstanite ! Paricida. Ne, dokler mi ne podaste V pomoč roké. Teli. Al morem vam pomoči? Vstanite ! — Grozno je zlocinstvo vase, — Al človek ste — in jaz sem tudi človek ; Od Telia naj ne ide nihče brez Tolažbe. — Kar je moc, storim. Paricida (skoči na noge ter ga strastno za roko zgrabi), O Teli! Rešite dušo mi, da ne obupa! Tell. Pustite mojo roko. — Morate Od tod. — Zasačili bi tukaj vas, Nobeden roke bi za vas ne vzdignol. Kam ste se namenili? Kje miru Poiščete? Paricida. Ab, vem-li? Teli. Poslušajte, Kaj mi je Bog na misel dal. Potujte V deželo laško, v sveto Rimsko mesto, Tam k nogam papežu pokleknite, Spovejte se in spokorite dušo. Paricida. Pa morda izroči me maščevavcu? Teli. Kar on stori, od Boga je, trpite. Paricida. Pa kako pridem v nepoznano zemljo? Neznana mi je pot, pridružiti Ne upam družim se popotnikom. Teli. Povem vam pota, dobro pazite! Spustite se na reko Raj s o tje, Kjer v brzem teku izmed gor bobni. Paricida (se prestraši). Na reko Rajso? Ni šumela o Moritvi? Teli. Poleg brezden pot drži In mnogo tam razpel stoji V spomin popotnikom, ki so jih plazi Zagrebli. Paricida. Strah me ni strahov natornib, Ko tarem grozne srčne bolečine. Teli. Pokleknite pred slehernim razpelom, Kesaje hudobijo pokorite. — In ako niso vas požrli grozni Propadi, ako vam z ledenih gor Nevihta prizanesla je, stopite Na most, ki v meglo ga zavija pena, Ce ni podrl pod vašim gre^m se In ako čeziDJ srečno prišli ste, Odprejo vam se Črna skalna vrata. — Tu vlada vedna noč — stopite skoz Ta vrata in pred vami se razgrne Vesel, prijazen dol — al urno urno Tu mimo morate koraciti, Kjer biva mir, ne smete se muditi. Paricida. O Rudolf! Rudolf! Ded kraljevi! Kako Na tvojo zemljo stopil je tvoj vnuk! Tell. Potem navkreber obrnite se, Na visocino svetega Gotbarda, Kjer večna so jezera, která polní Dež izpod neba. Tam se poslovite Z deželo nemško, druga urna reka Popelje vas na ravno laško zemljo, Ki je obljubljena dežela vam. — (Mnogo rogov zatrobi pastirsko pesem) Glasovi! Urno prec od tod ! Hedviga (priletí). Tell, kje si? Nas oče gre! In ž njim v veselej družbi Zavezniki so vsi. Paricida (zakrije obraz). Gorje, Gorje! Med srečnimi ne smem prebivati. Teli. Okrepi tega moža, ljuba žena ; Obilo mu daruj, ker dolga je Njegova pot i prenočišča mu Ne dá nobeden. Hiti! Bližajo se. Hedviga. Kdo je ta mož ? 207 Téli. Ne prašaj, in ko pojde, Od njega preč očí obrni, da Ne vidiš, kam ga pelje pot njegova ! Paricida stopi naglo k Tellu, ali on mu z roko pomigne in odide. Ko sta oba, vsaki na svojo stran odšla, pronieni se obzorišce in vidi se v zadnjem prizora Tsa dolina pred Tellovo hišo in griči, ki jo obdajajo. Veliko kmetov se bliža, nekteri čez visoko brv čez Sehen. Prvi so Valter First z obema dečkoma, Melhtal in Staufaher, drugi za njimi. Ko se prikaže Teli, vsi veselo vskliknejo. Vsi. Bog živi Telia, strelca, rešitelja! (Ko prvi Telia obsipajo in objemajo, pristopita Rud en c in Berta , on objema kmete, ona objame Hedvigo. Vsi molče, le muzika se glasi z griča. Ko utihne, stopi Berta v sredo.) Berta. Eojaki in zavezniki ! v zavezo Vzemite mene, prvo blaženko, Ki varstvo našla je v svobodnej zemlji. Pravice svoje hrabrim vasim rokam Izročam; al me boste varovali, Branili kakor svojo državljanko? Kmetje. S krvjo in blagom I 208 Berta, Tedaj svojo roko Podajam v zakon temu-le mladencu! Možú svobodnemu svobodna deva ! Rudenc. Prost je vsak hlapec moj od tega dneva. (Muzika se naglo oglasi; zagrinjaîo pade.) »s»;*-Ä'*'««*- Izpravki in popravki. 16 Trsta 9 konjstvo dirja sem — beri: dirja sem konjiča. 25 v 25 malovarji a podäjaci. 26 » 3 malovarjema podajaSema. 30 9 Pazimo Pozor. 41 zadnja — na snežnikih po snežnikih. u tl 50 „ predzadnja — na gorah „ H po gorah. 50 zadnja — ožjem ožem. 53 18 Eo lastne No lastne. tl u u 54 (; H 9 Se giblje Se krasno giblje. 56 H 23 v svobodnih gozdih v gozdih svobodnih,. 58 15 Pa milo Tja milo. D 4 Eal „ Kaj n 73 9 Sed&l ne Sedel na. H 107 H 13 nepaze ë „l; nepazé. 120 24 Earn da Earn naj. 122 u „ zadnja — idj „l; cilj. 134 23 (Odideta) (Odide.) 135 11 V kala V kali. u u 0 140 13 okleniti uklenoti. 143 u 2 oklenjen it xMenjm. w u