Nov pogled 14 GEA april 2025 OO BB SS EE RR VV AA TT OO RR II JJ VV EE RR AA RR UU BB II NN v vesolje Prva svetloba zvezd naj bi padla na zrcala teleskopa Vera Rubin predvidoma letos spomladi Obisk pobočja pogorja Cerro Pachón, kjer so potekala zaključna dela na observatoriju in okolici Odlične razmere za astronomska opazovanja v Atacami Tekst in fotografije: Iztok Bončina april 2025 GEA 15 Atacama se ponaša z vrhunskimi razmerami za astronomska ki ga bo opravljal teleskop. Decembra 2019 pa je dobil teleskop bolj opazovanja. Stabilna atmosfera v puščavi omogoča veliko »osebno« ime, Observatorij Vera C. Rubin. S tem so se želeli pokloniti opazovalnih noči, zelo nizka relativna vlažnost zraka pa priznani ameriški astronomki Veri Rubin in nekako poudariti pomen zmanjšuje motnje pri opazovanju. Na tem območju je malo industrije, žensk v znanosti. Observatorij je namreč postal prvi veliki javno zaradi česar je ozračje zelo čisto, ker pa so tudi večja mesta precej financirani ameriški astronomski observatorij, poimenovan po oddaljena, skorajda ni svetlobnega onesnaženja. Opazovanja so ženski. možna na višinah od 2000 do 5000 metrov, kjer je zrak redkejši in vidljivost boljša. Observatorij vrh gora Do pobočja pogorja Cerro Pachón, vrh katerega na višini 2663 m nad Pomembne so tudi dobro razvite zračne in cestne povezave v regiji, morjem stoji observatorij Vera Rubin, pridemo po dokaj ovinkasti za astronome pa je dobrodošlo tudi to, da se na južni polobli središče makadamski cesti iz obmorskega mesteca La Serena. Pred vzponom naše galaksije nahaja visoko na nebu, kar omogoča izjemno jasna do vrha gore je na cestnem križišču zanimiva opazovalnica, kjer in natančna opazovanja. lahko poleg Vere Rubin opazimo še tri druge observatorije: Cerro Nadvse primerne razmere za astronomska opazovanja so botrovale Tololo, Gemini in Soar. Njihove sijoče polkrožne kupole se kot klo- gradnji novega observatorija Vera Rubin, ki bo v kratkem na zrcala buki belih gobic rišejo na temno modrem ozadju neba in nam pri- svojega mogočnega teleskopa sprejel prvo svetlobo zvezd in tako začel čajo, da je astronomija v Čilu resnično pomembna znanstvena raziskovalno delo. Gradnja teleskopa, ki se je na gori Cerro Pachón v dejavnost. Pa vendar, boste rekli, ali je pri tolikšnem številu tele- Čilu začela pred desetimi leti, je le sklepno dejanje dolgoletnih idej, skopov treba postaviti še enega? načrtovanj in mnogih tehnoloških inovacij. Da je nova znanstvena Če bi bil enak drugim, bi se morda celo lahko strinjali. A teleskop ustanova pomembna tudi za državo Čile, je potrdil tudi njen pred- Simonyi je zelo drugačen, poseben in je prvi te vrste na svetu, vsaj sednik, ki je prisostvoval slavnostnemu polaganju temeljnega kamna glede na velikost njegovega zrcala in druge tehnološke novosti. leta 2015. Pričakovanja novih znanstvenih odkritij, ki jih bo prinesel v nasle- Projekt gradnje observatorija so financirali ameriška Nacionalna dnjih letih, so že sedaj ogromna. znanstvena fundacija (NSF), zasebni donatorji, univerze in razi- Od »klasičnih« teleskopov se razlikuje po tem, da svoje veliko skovalni laboratoriji iz ZDA. Prav darežljiva sta bila tudi Bill Gates, stekleno oko ne bo usmeril le proti enemu nebesnemu objektu ali soustanovitelj Microsofta, ki je observatoriju podaril 10 milijonov dogodku in ga proučeval, temveč bo s svojim velikim vidnim poljem dolarjev, in še bolj računalniški znanstvenik in podjetnik Charles zajel in fotografiral svetlobo precejšnjega dela neba. Vsaka slika, ki Simonyi, ki je kot vesoljski turist obiskal Mednarodno vesoljsko jo bo posnel, bo pokrila kar približno 10 kvadratnih stopinj neba. To postajo. Z ženo Liso sta darovala 20 milijonov dolarjev za izdelavo ustreza velikosti 45 polnih lun, če bi jih položili v kvadrat eno poleg zrcal teleskopa in s tem »podarila« tudi ime tej optični napravi – druge. Simonyi Survey Telescope. Tako širok kot bo lahko dosegel s posebnim sistemom treh izjemno Ker imajo Američani radi kratice, so projekt observatorija natančno izdelanih zrcal, od katerih ima največje premer 8,4 metra. poimenovali najprej LSST, Large Synoptic Survey Telescope, kar bi Torej ne bo opravljal dela detektiva, ki se posveča le eni ali dvema lahko prevedli kot veliki sinoptični raziskovalni teleskop. Beseda osebama, temveč bo bolj podoben državnemu statističnemu uradu, »sinoptičen« se v tem primeru nanaša na širok, celovit pregled neba, ki spremlja in proučuje navade milijonov ljudi. Kolosalna montaža teleskopa, ki tehta okoli 370 ton, bo končana z vgradnjo velikega zrcala, ki tehta 16 ton. Kak teden po tem posnetku je bilo zrcalo že varno shranjeno v »ohišju« teleskopa. Foto: Shutterstock Foto: arhiv Nasa Med obiskom observatorija Vera Rubin je bilo veliko zrcalo s premerom 8,4 metra še varno spravljeno v nekakšnem kovinskem »sarkofagu«. Kmalu zatem so ga dvignili do ravni kupole in vgradili v nosilno konstrukcijo. V ozadju je kupola observatorija Vera Rubin, pred njo pa dolga servisna stavba, zgrajena v plasteh, ki usmerjajo veter okoli objekta. Deloval naj bi deset let, v tem času pa bo imel eno samo nalogo. v nekaj letih naredili pravo kraljico med astro kamerami. Izdelali so Vsako jasno noč, primerno za opazovanje, bo fotografiral določen največjo digitalno kamero, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. Velika je kot del neba, se v le petih sekundah pomaknil na naslednji kvadrat, ga majhen avtomobil, težka skoraj tri tone in ima kar 3,2 milijarde posnel in tako naprej. V treh dneh bo tako fotografiral celotno južno slikovnih pik. Senzor kamere je sestavljen iz 189 manjših senzorjev nebo in to bo ponavljal kot Šeherezada »tisoč in eno noč« – no, v in ima premer 64 centimetrov. Podatkov raje ne bom primerjal s dobrih vremenskih razmerah vsaj trikrat dlje. svojim malim digitalnim fotoaparatom … Kot so mi pojasnili na observatoriju, bo tako samo v eni noči zbral Ko bo po kakih 30 sekundah osvetlitve kamera naredila posnetek, kar za 20 terabajtov podatkov! Podatek, ki si ga težko predstavljamo, se bodo informacije v »grobi«, neobdelani obliki prenesle na zmogljiv je pa približno enak kakim 5000 HD filmom ali 4 milijonom pesmi računalnik znotraj observatorija, od tam pa po dveh posebnih v MP3-formatu. In še en presežnik tega teleskopa naj omenim. optičnih kablih iz Čila do velikanskih računalnikov v ZDA. Tu bodo Magnituda je merska enota, ki opisuje svetlost zvezde ali drugega posnetke zelo hitro obdelali, jih primerjali s prejšnjimi fotografijami, nebesnega objekta. V zelo čistih, jasnih nočeh lahko s prostim in če se bo pojavila kakšna nova supernova, komet, asteroid ipd., očesom opazimo zvezde nekje do 6. magnitude ali morda malenkost bodo »alarmirali« druge observatorije po svetu. Posnetki bodo potem več. Teleskop observatorija Vera Rubin pa bo lahko »videl« zvezde na voljo tudi raziskovalcem po vsem svetu, da bodo lahko na teh vse tja do 24. magnitude. podrobnih slikah odkrivali in proučevali nešteto novih objektov in Da pa bi lahko zaznal tako šibke objekte, niso dovolj le velika zrcala, dogodkov v globinah vesolja. teleskop potrebuje tudi izvrstno kamero. Pred desetimi leti, kmalu Ko sem jeseni leta 2024 vstopil v ogromno, skoraj deset nadstropij po začetku gradnje observatorija, so strokovnjaki pljunili v roke in veliko stavbo observatorija, so še potekala zaključna dela. V april 2025 GEA 17 kontrolni sobi so že preverjali delovanje mnogih naprav, istočasno morda manj poškodovana. Bela servisna stavba ima edinstveno pa so zunaj na hladnem vetru pleskarji belili še zadnje stene stavbe. plastovito zasnovo, ki usmerja veter okoli objekta in s tem zmanjšuje Po mizah so ležali razni kovinski deli, orodje, papirji, telefoni, zračne turbulence v kupoli. prenosniki, zaščitne obleke s čeladami. Slišal si pogovore v Med pomembne novosti observatorija Vera Rubin, ki je doslej obser- angleščini in španščini, tu in tam tudi kakšnem drugem jeziku. Na vatoriji po svetu skorajda niso imeli, sodi tudi komora za premazo- ogromnih monitorjih so razni diagrami in tabele pričali, da bo vanje ogledal. Tanek sloj odsevnega materiala, s katerim premažejo kmalu šlo zares. Delovna vnema je bila povsod na vrhuncu. Tudi zrcala teleskopov, je namreč izjemnega pomena, saj ogledala zbira- okolico observatorija so že domala uredili in pogled na visoko, jo svetlobo, ki omogoča jasne in natančne astronomske posnetke. srebrno-belo poslopje observatorija, ki se svetlika v soncu, je bil Velika zrcala pa se sčasoma umažejo, nanje se lepi puščavski prah, resnično veličasten. morda se tu in tam poškodujejo, zato jih je treba čistiti in občasno Sama zgradba observatorija je nekoliko drugače oblikovana kot tudi nanesti nov odsevni sloj. stavbe običajnih observatorijev. Že podlaga, na kateri stoji, je Ker bo vsak opazovalni dan na observatoriju precej pomemben, so geološko dokaj stabilna, kar je v Čilu, ki pogosto doživlja potrese, posebno komoro za premazovanje postavili neposredno v stavbi na precej pomemben dejavnik. Potresna aktivnost dežele je vplivala vrhu gore. To prinaša številne prednosti. Brez te komore bi bilo treba tudi na nekatere druge tehnične rešitve. Teleskop je skupaj z montažo ogledala najprej pakirati v zaščitne transportne zaboje, jih prevaža- ločen od kupole observatorija in stoji na svojih temeljih, prav tako ti v dolino, tam premazati in nato spet vrniti v observatorij. Postopek je kupola samostojen objekt in ni pritrjena na servisno stavbo. Ob bi trajal več tednov, tudi tveganje za poškodbe ogledal med prevozom potresu bi se vsaka struktura premikala neodvisno in bi bila tako bi bilo precejšnje. POGUMNA ZNANSTVENICA Vsekakor si ob predstavitvi »njenega« observatorija zasluži pred- Vera Rubin ni bila zgolj prva ženska, ki je izvajala opazovanja na stavitev tudi vrhunska znanstvenica. Zgodba o Veri Rubin (1928 – observatoriju Palomar, temveč je tudi nepopustljivo vztrajala na 2016) je tudi zgodba o neomajnem raziskovalnem duhu, vztrajnosti svoji raziskovalni poti, ko so ji mnogi svetovali, naj raje opusti in zagonu, ki ga je oblikovala njena velika ljubezen do znanosti in znanstvene ambicije. Prelomnica je bilo odkritje, ki je močno vesolja. Vera Rubin je bila astrofizičarka, ki je v šestdesetih letih vplivalo na astrofiziko in še vedno zaposluje številne raziskovalce prejšnjega stoletja, v času, ko so bile ženske v znanstvenem svetu po vsem svetu. Vera Rubin in njen sodelavec Kent Ford sta opazovala še dokaj ovirane, začela svojo bogato kariero, ki je privedla do enega gibanje zvezd v galaksijah in prišla do odkritja, da se zvezde na najpomembnejših odkritij v astrofiziki – odkritja temne snovi. robovih galaksij gibljejo enako hitro kot tiste bližje središču galaksij, Ko je Rubinova začenjala svojo raziskovalno pot, je bil svet znanosti kar je bilo v nasprotju s pričakovanji. Po zakonih fizike bi galaksije močno zaznamovan s seksizmom, kar se je odražalo tudi v morale razpasti, saj bi bila masa vidne snovi, ki jo lahko opazimo, omejenem dostopu žensk do teleskopov in priložnosti za premalo, da bi držala galaksije skupaj. Ta pojav je nakazoval na opazovanja. Znanstvenicam, kot je bila Vera Rubin, ni bilo prisotnost neke nevidne, temne snovi, katere gravitacijski vpliv omogočeno izvajanje opazovanj na teleskopih, moški samopašneži preprečuje razpad galaksij. Rubinova je bila prepričana, da bo so našli celo primeren izgovor. Za ženske se pač ne spodobi, da bi znanstveni skupnosti v desetih letih po njenem odkritju uspelo ponoči same hodile naokoli in preživljale noči ob teleskopu. Vera ugotoviti, kaj temna snov v resnici je. Vendar pa se je izkazalo, da še Rubin je po mnogih zapletih končno le dobila dovoljenje za vedno ostaja ena najbolj skrivnostnih sestavin vesolja. Znanstveniki opazovanje na observatoriju Palomar, ki je imel takrat največji že desetletja poskušajo razumeti njeno naravo in opazujejo njen teleskop na svetu. vpliv na vesoljske objekte. Morda bodo prav podatki z novega A tudi tu ovir ni manjkalo. Vodstvo teleskopa razjasnili dolgoletno skrivnost. observatorija jo je dobrohotno Kljub izjemnim dosežkom v znanosti in prispevkom k razumevanju obvestilo, da je v observatoriju strukture vesolja Vera Rubin ni nikoli prejela Nobelove nagrade, ki »žal« samo moško stranišče. Ven- bi jo brez dvoma zasl užila. Najbrž bi se odbor za podeljevanje nagrad dar pogumne znanstvenice to moral zamisliti tudi nad tem, da je do leta 2024 Nobelovo nagrado ni ustavilo. Anekdota pravi, da je za fiziko prejelo 221 moških in le štiri ženske. Nemara so zato kot vzela papir, izrezala silhueto žen- »tolažilno« nagrado, poleg observatorija v Čilu, po Veri poimenova- ske v krilu in jo nalepila poleg li greben na Marsu, imenovan Vera Rubin Ridge, ter asteroid 5726 oznake za moški wc. Tako je moške Rubin. kolege postavila pred dejstvo in v Vera Rubin je imela s svojim možem, pomembnim ameriškim observatoriju Palomar so kaj kma- matematikom Robertom Rubinom, kljub dinamičnemu in uspešne- lu zagotovili tudi ženske toaletne mu raziskovalnemu delu kar štiri otroke in vsi štirje so doktorirali prostore. iz naravoslovnih ved ali matematike. 18 GEA april 2025 Nad primarnim zrcalom je sekundarno zrcalo, tik pod njim pa ena atmosferska transmisija. Ko svetloba potuje iz vesolja proti Zemlji, najbolj zmogljivih kamer v tem trenutku, ki bo »sedla« v pripravljen se lahko spremeni zaradi različnih snovi v atmosferi, kot so voda, nastavek. Kamera tehta skoraj tri tone in je velika kot manjši dim, ozon ter razni aerosoli, npr. prah, morska sol, vulkanski pepel, avtomobil. dim od požarov itd. Te snovi lahko svetlobo absorbirajo ali razpršijo, kar pomeni, da svetloba, ki pride do teleskopa, ni vedno enaka tisti, ki je prvotno zapustila astronomski objekt v vesolju. Včasih lahko podobne optične učinke vidimo pri rdečkastih sončnih zahodih ali Vendar tudi še tako dovršena naprava, kot je teleskop Simonyi, rumenooranžnih odtenkih dima pri požaru. občasno potrebuje pomočnika. To vlogo je prevzel manjši teleskop, AuxTel bo deloval v tandemu z večjim bratrancem, teleskopom ki je bil prej postavljen na observatoriju Kitt Peak v Arizoni in so mu Simonyi. Medtem ko bo Simonyi skeniral nočno nebo, bo pomožni pravili Calypso. Projektu Rubin ga je podaril njegov lastnik, astrofizik teleskop usmeril svoje zrcalo proti skupini svetlih, znanih zvezd. S in podjetnik Edgar Smith. Po preureditvi so ga namestili na bližnjem spektrografom bo razdelil njihovo svetlobo na posamezne valovne hribu in ga postavili v manjšo zgradbo s klasično vrtljivo kupolo. dolžine (barve) in med prehodom skozi atmosfero natančno izmeril Pravzaprav teleskop niti ni tako majhen, saj ima njegovo zrcalo te spremembe. Astronomi bodo nato primerjali te podatke z že premer 1,2 metra. Ker bo prevzel vlogo pomožnega teleskopa znanimi lastnostmi zvezd ter tako ugotovili, kako močno je (angleško auxiliary telescope), so mu nadeli nov naziv – AuxTel. atmosfera popačila njihovo svetlobo. S pomočjo teh informacij bodo Njegov namen bo izboljšati natančnost podatkov, ki jih bo zbiral lahko potem popravili podatke, ki jih bo zajel večji teleskop, ter tako teleskop Simonyi, in sicer tako, da bo meril pojav, imenovan izboljšali natančnost astronomskih meritev. Znanstvenik na številnih zaslonih preverja delovanje velikanske kamere, ki bo imela kar 189 senzorjev in bo v eni noči priskrbela okoli 20 terabajtov podatkov. april 2025 GEA 19 Univerza v Novi Gorici je že leta 2017 postala članica projekta Dr. Christopher Stubbs, LSST, zato bo njen Center za astrofiziko in kozmologijo sodelo- eksperimentalni fizik val pri raziskavah. Dobivali in obdelovali bodo podatke o in profesor na oddelku supernovah, plimskih raztrganjih zvezd v bližini masivnih za fiziko in astronomijo črnih lukenj, pa tudi o temni energiji in temnih snoveh. Univerze Harvard deli teleskopa izdelani po vsem svetu. Jekleno konstrukcijo so naredili v Španiji, primarno ogledalo v Arizoni, sekundarno ogledalo v New Yorku, glavno zgradbo pa v Čilu. Astronomi imamo svoje specifične zahteve in želje, ki jih morajo inženirji razumeti in uresničiti, ti pa astronomom povedo, kaj je mogoče doseči in kaj ne. Jacques Sebag, znani Takšen kompleksen projekt, kot je astronomski observatorij, zahteva francoski astrofizik, izjemno veliko sodelovanja med gradbeniki, geologi, astronomi, specializiran za gradnjo strojnimi inženirji, optiki, računalničarji in številnimi drugimi in delovanje velikih strokovnjaki.« teleskopov, optike Kaj bo ta mogočni novi teleskop v prihodnje opazoval in odkrival in astronomskih oziroma kaj je pravzaprav njegova glavna naloga, mi je pomagal instrumentov razumeti dr. Christopher Stubbs, eksperimentalni fizik in profesor na oddelku za fiziko in astronomijo Univerze Harvard, ki prav tako že kar nekaj let sodeluje pri projektu observatorija Vera Rubin. »Naš glavni cilj je pregledati celotno nebo, vidno iz Čila. V samo treh nočeh bomo posneli celotno nebo, dostopno s te geografske širine, ta proces pa bomo neprekinjeno ponavljali deset let. Tako bomo nebo preučili približno tisočkrat. Med najpomembnejše naloge observatorija sodijo raziskovanje temne snovi in temne energije, proučevanje zvezd v naši galaksiji ter odkrivanje in analiza objek- Gregg Thayer, znanstvenik na ameriškem Ministrstvu tov ali pojavov, ki skozi čas spreminjajo svoj položaj ali svetlost – t. za energijo v Nacionalnem i. tranzientov. Ti kratkotrajni astronomski dogodki vključujejo pospeševalnem supernove, izbruhe gama žarkov, plimska raztrganja zvezd in druge laboratoriju SLAC redke pojave. Pomemben cilj je tudi iskanje asteroidov, zlasti tistih Dr. Jacques Sebag, sistemski inženir in astrofizik, ki se je projektu observatorija Vera Rubin pridružil že leta 2003, je o začetkih projekta povedal: »Ko smo oblikovali idejo o tem, kaj pravzaprav želimo doseči z novim teleskopom, smo najprej začeli iskati primerno geografsko lego. Določili smo pet možnih lokacij, od Havajev in Mehike do Čila. Na koncu je zmagal Čile, in to ne le zaradi odličnih opazovalnih razmer. Ta država namreč že skoraj pol stoletja vlaga veliko truda v astronomijo in živi z njo. Nato smo se posvetili tehnologiji. Kako bo celoten sistem deloval, kdo bo izdelal posamezne naprave, kako vse skupaj uskladiti, da bo delovalo brez težav? Milijon in eno vprašanje in prav toliko izzivov, ki jih je bilo treba rešiti. Danes je observatorij še vedno v gradnji, vendar je v ključni fazi sestavljanja in testiranja vseh komponent. Tu je potrebna velika previdnost, saj so posamezni Observatorij Vera Rubin uporablja sistem treh zrcal, kjer primarno zrcalo s premerom 8,4 metra zbira svetlobo, jo pošilja v sekundarno zrcalo, ki jo potem usmeri v terciarno zrcalo, vgrajeno znotraj primarnega. Od tam se svetloba odbije v kamero. 20 GEA april 2025 Fotografiji: Wikipedia Auxiliary Telescope (AuxTel) pri observatoriju Vera Rubin je namenjen merjenju atmosferskih razmer za izboljšanje kalibracije glavnega teleskopa. Z uporabo spektrografa analizira absorpcijo svetlobe v atmosferi. v bližini Zemlje. S podrobnim popisom teh teles želimo bolje odgovor tudi na to vprašanje. »Če bo vse normalno potekalo in delovalo, razumeti njihova gibanja in oceniti morebitno tveganje trka z o čemer ne dvomim, bomo opazovalni čas nedvomno podaljšali. našim planetom. Teleskop bo uporaben tudi pri odkrivanju gravi- Po vsej verjetnosti pa bomo v tem času odkrili marsikaj novega, tacijskih valov, ki nastanejo med združitvijo dveh črnih lukenj ali tudi nove zmožnosti delovanja tega teleskopa. Objektov, ki jih nevtronskih zvezd. Posebni observatoriji sicer zaznajo gravitacijske lahko zaznamo in odkrijemo v vesolju, je nešteto. Ne nazadnje bo valove, a ne morejo natančno ugotoviti, kje na nebu je njihov izvor. lahko koristil tudi pri spremljanju vse večjega števila satelitov pa Tu bomo lahko z velikim vidnim poljem teleskopa precej doprine- tudi pri odkrivanju vesoljskih odpadkov v orbiti, neuporabnih sli k točni lokaciji.« Zanimalo me je, kaj se bo zgodilo s telesko- delcev, kot so porabljene raketne stopnje in stari sateliti, ki kroži- pom po desetih letih delovanja, in profesor Stubbs je seveda imel jo okoli Zemlje.« ■ Pogled v notranjost servisne stavbe za vzdrževanje in servisiranje teleskopa. Tu so tudi sistemi za hlajenje, nadzor temperature in druga infrastruktura, ki podpira delovanje teleskopa. april 2025 GEA 21