Čemii? Ko je deželai šolaki svet eitateljem ,,Slov. Goapodarja" vže zaaae ukaze delal ia izdajal, a katerimi ae je hotelo vedao več ia več aemščiae vriaiti v aaše slov. ljudske šole, aiao aas nič zaališali, ali ae vsaj aa aaše sklepe ia maeaja aiao ozirali. Sklepali so o aas, pa preko aaše glave! Kakor pa srno Sloveaci mirae ia krotke daše, ki raji kriviuo preaašamo. kakor krivico 8torimo, veadar ae dopuačamo aikomur, da ae dotakae aašega čez vse ljubljeaega materaega jezika. Tako ao tadi ukazi deželaega šolskega sveta, s katerimi se je vrivala aemščiaa v aaše šole aa škodo poduku ia posebao materaeraa slov. jeziku, vzbadili povsod med aloveaakim ljudstvom veliko aevoljo. Ia sloveaako ljudstvo se je vzdigailo, ia se vzdiguje, da postavaim potom zabraai preaapeto ia za to škodljivo vrivaaje aemškega jezika v alov. šolo, katero vrivaaje je celo aepostavao! Ia glejte! Komaj so dotičae vloge prišle v Gradec in aa Duaaj, pride se k aam Sloveacem, rekoč, aaj še veadar zopet ia zopet premislimo, odstopimo od svojib sklepov ia pastimo aemščiai še dalje v aaših aolab prvo meato. Tako ao dobili v Celjskem okraji od okrajaega šolakega aveta v Celji razai občiaski predatojaiki aaaledaje dopiae: ,,Štev. 858. G. občiaakemu predstojaiku V zaoasao rešitev po tamošajem občiaakem odboru aeposredao pri veleslavaem c. kr. deželaem šolskera svetu ia pri viaokem c. kr. miaisterstvu za bogočastje ia uk izročeae vloge dae 1888 zadevajoče proŠBJo za od- atrambo poduka v aemškem jeziku kot obvezaega predmeta iz tamošaje Ijudake šole, se Va.še blagorodje aaproai, zadevo v aeji tamošajega občiaskega odbora še jedeakra t obravnavati, oziroaia o taiati sklepati ia ta aklep tu sem brž ko brž aazaaaiti, ia tudi dotičai aejai zapiaaik vpoalati, da ae dalje predloži". Nadalje se govori o potrebi Bemščiae za vaakega aloveaakega Stajarca itd., kar je aam vže vae prav dobro zaaao iz pokojaega Celjskega liajaka. \ Nekatera občtsska predatojaištva ao aa Łp koj poslala okcajaemu šolakemu svetu zahtevaae zapisaike '-{?ste občiaske aeje, v kateri se je skleailo, da a"e atori postavaira potom koaec vsakemu siljea^u k učeaja Bemškega jezika, ter so rekli, da se jim ae zdi potrebao še ene seje sklicati ia sopet o isti reči sklepati. Kar se je eakrat skleailo, to se je itak dobro premislilo;kar aejepapo tehtaem premialeku eakrat skleailo, od tega ae tudi ae bo odstopilo. Tako odločao ravaaaje občiaskih predstojaikov se aam zdi čisto pametao ia pravilao, pričakovati je toraj, da bodo vsi predstojaiki ravao tako 8torili. Da bi aemščiBa nvaakemu sloveaskemu Stajarcu" tako potrebaa bila, kakor je človeku potrebaa milost božja k večaerau zveličanju, tega tudi ae bo aikclo trdil. Ali aaj bode ! Mi Bismo zoper aemščiao. samo tam ia tako ae aam je aaj daje, da aam ae bo aa škodo. Na predebelem ,,cmoku" ae zadavi človek ia aemško ueeaje. če je preaapeto, je za slov. otroke več, kakor debel cmok. Komur je aemški jezik potrebea, ta se bode ga itak aaučil, poaebao ker se bo aemški jezik učil aa aaaib šolah še tudi aaprej, kolikor se aa pametea aačia podučevati more ia kolikor to poatava dopušča. Na tem bi aašim srečaišim Bemškiai sosedom lehko bilo zadosti, saj BJim ae vsiljuje aihče alov. jezika, aam pa ae vsiljuje aemaki ae več, ko je treba. Cemil toraj, še eakrat ia zopet eakrat obravaavati ia sklepati o poduku o aemščiai v aaših obč. zaatopih, kjer se je vže eakrat skleailo, da ae aaj ta poduk uredi po poatavaih predpiaih? Mi rea ae vemo, čemii! I. D.