URN_NBN_SI_DOC-FPOVPFCO
O c e n e i n p o r o č i l a D obrovoljc Vrance: BIBLIOGRA FI [A LITERATURE O CANKAR JEVI DRAM ATIKI. L jubljana. (Mestno gledališče. T iskarna »Jože Moškrič«.) 1960. 190 + (I) str. s sli kam i + oglasi. 8°. (Knjižnica Mest nega gledališča 8.1) Ce bi sodili p isatelje že samo po tem, kolikokrat so njihova dela ob jav ljen a ali uprizorjena ter koliko je o njih napisanega, bi pri Sloven cih prisodili C an k arju najvišje me sto. N jegove dram e se vse pogoste je pojavljajo na dom ačih in tujih odrih, njegova dela se ponatisku- jejo, prevodov je vedno več, študije odkrivajo nova dognanja o njem ; ob vsem pa še m nožica člankov, ki nas o tem obvešča. Že sam o ta dej stva dokazujejo, da zanim anje za C ankarjevo iiesedo raste, tako mod b ralci in gledalci k akor tud i m ed kultu rn im i zgodovinarji, predvsem literarnim i in gledališkim i. Vse to registrirati po ustrezni metodi in nuditi v prim ernem sistemu pa je naloga bibliografije. O C ank arju im am o že nekaj b i bliografij. Prvo je objavil Janko Šlebinger leta 1919, drugo Š tefka Bulovčeva 1946, tretjo sestavlja F ran ce D obrovoljc. Vmes je izšlo še več m anjših bibliografij ali bi bliografskih dopolnitev, da ne ome nim o raznih splošnih bibliografij, ki beležijo tu d i C ank arjeva dela in literatu ro o njem. P on u ja se p rim erjav a vseh teh bibliografij glede izčrpnosti in metode, vendal to ne sodi v okvir tega poročila. S estavljanje C ank arjeve biblio- rafije je težko in odgovorno delo. ibliograf m ora tem eljito poznati C ankarjevo življenje in delo, se znaniti se m ora z delovanjem slo venskih gledališč v tem stoletju, pa tudi z m ursikaterim i drugim i iz ven m eja naše domovine, biti m ora bibliografsko sipreten in dosleden, sk ratk a potrebno je troje: b iti mo ra literarni in gledališki zgodovi n ar ter bibliograf. Veseli smo, da se je tega dela lotil D obrovoljc, ki se nam je že večkrat pokazal kot odličen poiznavalec C ankarjevega življenja in kom entator njegovih del, v raznih m anjših bibliografi ja h in bibliografskih dopolnitvah, predvsem v ocenah bibliografij, pa kot pedanten in strog bibliograf. Iz svoje obsežne C ankarjeve bi bliografije objavlja sedaj samo del: Bibliografijo literatu re o C a n k ar jevi dram atiki. P odaja literatu ro o C ankarjevih dram ah, o C an k ar jevih d ram atiziranih in uglasbenih delih, dalje bibliografski popis prvih objav, datum in k raj krstne predstave ter prevode v druge je zike. Zal je zaradi obsežnosti m oral izpustiti poglavje o slikovnem g ra divu. R egistrira beležke, poročila, ocene o knjižnih izdajah in u p ri zoritvah, razp rav e o C ankarjevi d ram atik i na sploh ali o posam ez nih dram ah, članke, ki sicer le in direktno govore o C ankarjevi d ra m atiki in podobno. Č rpal je iz do mačega in tujega časopisja, iz zbor nikov, enciklopedij, literarn ih zgo dovin, m onografij, raznrav. P re težno večino tiska je m oral sam prebrskati. Kot posnem am o iz pred govora, je nabral blizu po ltretji tisoč enot. Le kdo r je že iskal po periodičnem tisku k ak e podatke, bo znal ceniti avtorjevo večletno težaško delo. K njiga je razdeljena prim erno in priročno. Im a tri glavne skupine: C ankarjeva dela, D ram atizacije C ankarjevih del in U glasbitve C an karjevih del. iNa začetku je pred govor, na koncu seznam k ratic in im ensko kazalo. Vsako delo ima svoje poglavje, v katerem je na vedena ustrezna literatu ra, zd ru žena po letih in razvrščena v od-
RkJQdWJsaXNoZXIy