Sezonsko delavstvo. Vprašanje našega sezonskega delavstva je eno izmed najbolj perečih vprafianj Prekmurja. Kraji so pregosto naseljeni, saj je povprečna gostota prebivalstva 110, ponekod pa kar 170 na en kvadr. kilometer. Ker nas je toliko, nas domača gruda vseh ne more preživljati, zato so mnogi prisiljeni zapustiti rodnl krov in si iskati zaslužek v tujini. Radi zunanjepolitiCnih dogodkov zadnjih časov pa so ne-  kateri svojci delavcev in delavci sami zbegani tn se brez pravega povoda vračajo v domovino, kar  je zanje velika škoda, ker si morajo na povratku vožnjo sami plačati. Mnogim pri povratku tudi zmanjka denarja, zato so prisiljeni prodati nem-  ške marke, odnosno f ranke za ceno, za katero pač morejo. To njihovo stisko pa mnogi špekulantje sramotno izrabljajo in tuje valute kupujejo po mili volji. Zveza poljedelskih delavcev v Mur. Soboti se mnogo trudi, da bi delavce od takih nepremišljenih korakov odvrnila, ker s takimi ukrepi delavci sami sebi le škodujejo, ker niso izpolnili pogodbe. Pogodba o sezonskih delavcih z Nemčijo je ostala vkljub vojnemu stanju še dalje veljavna ter se vsa določila glede dela, po-  šiljanja denarja in pov"ratka v domovino brez  pridržkov še naprej izvršujejo, zato se delavei pred potekom pogodbe naj nikar ne vračajo. Svo- je delo naj minno dalje izvršujejo ln po preteku pogodbenega roka se bodo lahko nemoteno vrnili domov. Denar lahko če naprej poSiljajo v domovino po uradni poti. Ta doloCba velja tudi se- daj za one, ki so po nepravilni poti prekoračiM državno mejo. Zaslužek naših delavcev je letno vefimilijonski in je za prekmurske delavce in vse gospodarstvo življenjskega pomena. Z njim si namreč nabavljajo kmetsko orodje, gradijo lastne domove in največkrat rešujejo prezadolžena gospodarstva pred davčriimi rubeži. — če bi se razmere radi vojnih dogodkov v Evropi toliko apremenile, da bi izseljevanje sezoncev bilo onemogočeno, bi država tem tisočem morala preskrbeti primeren zaslužek pri zapoalitvi doma. Toda sedaj nam še ni treba z duhom kloniti, temveč lahko z zaupanjem zremo boljši bodočnosti nasproti. Murska Sobota. Z odlokom pravosodnega ministra je postavljen za uradniškega pripravnika na okrajnem sodišču g. Štefan Gorički. Iz tukajšnjega okrožnega sodišča sta prestavljena kanclista g. Videčnik Anton na okrožno sodišče v Maribor, g. Apatič Janez pa na okrajno sodi§<!e v Dolnjo Lendavo, na naše okrožno sodišče pa prlde prekmurski rojak kanclist g. Simonka Aleksander, ki je doslej služboval v Ljutomeru. — Na gimnaziji kneza Koclja je imenovan za honorarnega veroučitelja salezijanec g. Ivan Zajc. Širom Prekmurja. Z odlokom prosvetnega ministra so pred kratkim bili v Prekmurju nastavIjeni naslednjl učitelji in uCiteljice: Nachtigal Gi- zela in Hohnjec Mira v Turnišče, Gabrič Frlda v Dolnjo Lendavo, Žižek Katarina v Crensovce, 2ebavec Dragoslava v šalovce, Cotič Draga in Kolar Jožef v VuČjo gomilo, Dolinšek Viktor in Gerk Slava v Bodonce, Peče Oskar in Močnlk Marija v Vel. Dolence, Ribičič Marija v Dolnjo in Tomšič Zofija v Srednjo Bistrico, Primožič Silvestra v Melince, Jeušovar Julka v G. Lakoš, Kaufi Josip v Dolino, škul Helena v Kapco, Serak Sabina v Predanovec, Vodenik Lenka v Prosenjakovce in Tomazin Hosara v Sullnce. Novim prosvetnim vzgojiteljem želimo, da se med naSimi malčki dobro počutljo! S to nastavitvijo 80 precej izpopolnjene vrzeli, kl 00 doelej blle na poeameznlh Solah. Tuml**e. Fri kopanju temeljev za naš presvetnl dom so prišli do zanimive najdbe. Izkopali ao namreč okostje nekega poetavnega moSkega. Menljo, da je bll to vojak Napoleonove vojske, ki je pri pohodu preko naših krajev umrl. Identlteto sklepajo po svetfnjici, ki jo j« pokojnik Imel na preih. Kosti so pokopali na pokopališču, svetinjioo pa so podarili prekmurskemu muzejskemu družtvu. Genterovci. Minuli teden ae je pri našem pokopališdu, kjer je cesta radi ostrega ovinka zelo nepregledna, zgodila prometna nesrefia, ki je zahtevala žlvljenje graničarja. Posestntk Ferencek iz Kobilja so Je peljal v Dolnjo Lendavo. Na ovinku sta ga sreCala dva kolesarja, od katerlh se je eden, graničar, s tako silo zaletel v oje voza, da mu je isto predrlo trebuh in čreva. Na kraj neerede je takoj prlhitelo več ljudi, ki so z avtom prepeljali ponesrečenca v soboško bolnlšnico. Toda zdravniška pomoč mu ni mogla rešiti življenja ln j« ponesrečeni kmalu umrl. Vzrok nesreče bo natančneje dognala preiskava. Dobrovnik. Prejšnjo nedeljo so naši študentje uprizorili igro »UCiteljica«, ki jo je obiskalo lepo število občlnstva. Igra je dobro uspela in so bili gledalci nad izvajanjem zelo navdušeni. Za naSe obmejne kraje so take prireditve še posebnega narodnostnega pomena, ker žlvi tod večlnoma madžarski živelj, zato moramo agilnost prirediteljev le pohvaliti in jih proaiti, da take in slične prireditve veCkrat izvajajo. Srednja Bistrica. Nezasllžane so predrznosti, katerih se nekateri poslužujejo zadnje čase. Tako je tudi pred kratkim neki hudobnež v zasedi počakal posestnlka Kreelin Stefana ter na niC hudega slutečega streljal. Zadel ga je v prsa in krogla mu je lzstopila na hrbtu. Napadalca iččejo orožniki. Bakovci. Prejšnji teden je padel delavec Husar Franc s kolesa tako nesrečno, da sl je zlomll nogo. — Ista usoda je doletela Stranski FrančiSko, kl Je prala sode in se ji je eden zvalil na nogo. Oba se zdravita v soboSki bolnlšnioi. Renkovoi. Pred dnevi je neznan uzmovič odpeljal kolo neki ženski ix Lipe, ki je priSla v naS gozd nabirat gobe In Je kolo prislonila na bližnje drevo. Tatvlno je prijavila orožnikom. Ker se tatvine kolee zadnje čase zelo pogosto ponavljajo, naj ljudje nanje obračajo veCjo pozornost.